Nova Gorica: Odkrito z odločevalci

Evropska poslanka Irena Joveva se je v petek, 7. aprila 2023, udeležila pogovora ”Odkrito z odločevalci” z dijakinjami in dijaki Gimnazije Nova Gorica. Mladi so predstavili svoje pobude za ukrepanje na področjih, ki so jih na delavnicah izpostavili kot najbolj aktualne. Poslanka je izpostavila, da so si izbrali odlične in pomembne teme, pa tudi podali dobre predloge.

Vsebino razprav so dijakinje in dijaki oblikovali na podlagi ciljev, ki so definirani v Strategiji Evropske unije za mlade 2019-2027. Izmed 11 ciljev, ki jih opredeljuje strategija, so si izbrali štiri: povezati EU z mladimi, enakost spolov, kakovostna zaposlitev za vse ter mentalno zdravje in dobro počutje.

Z namenom uresničevanja strategije na področju povezovanja EU z mladimi so predstavili predlog participacije mladih z referendumi za mladinska vprašanja, s katerimi bi sodelovali vsi, ki bi bili stari od 16 do 25 let. Poslanka je povedala, da je mlade absolutno treba (še bolj) vključiti v odločevalske procese, da pa bi bil koncept mladinskih referendumov v praksi na evropski ravni neizvedljiv. Dodala je, da bi sicer lahko znižali volilno pravico na 16 let, kot je v nekaterih državah članicah EU že, toda opozorila, da to zagotovo ne bi – vsaj ne v zadostni meti – popravilo participacije ljudi. “Na nas v politiki je, da vam pokažemo in dokažemo, da delamo za vaše interese, da vas poslušamo in uslišimo, kjer se da. Da smo dobri zgledi. To je zdravilo za več participacije in to je tisto, kar se sama trudim udejanjati vsak dan znova,” je dejala.

Foto: Matjaž Mačus, mladi ambasador EP iz gimnazije Nova Gorica

Pri cilju kakovostne zaposlitve za vse so mladi podali nekaj predlogov, med drugim program senčenja na delovnih mestih. Tako bi dijakinje in dijaki zaključnih letnikov spoznavali različna delovna mesta, ki ustrezajo njihovi želeni izobrazbi. Poslanka je predlog podprla ter nadaljevala, da na ravni EU že obstaja takšen mehanizem: “Gre za čezmejni program znotraj Erasmus+, ki je osredotočen na kakovostna delovna mesta, izmenjave dobrih praks in dodatno usposabljanje mladih pred vstopom na trg delovne sile s finančno kritimi izmenjavami na delovnem mestu.” Ob tem je poudarila, da je udeležba mogoča le za polnoletne, kar je preprosto treba upoštevati.

Glede področja mentalnega zdravja so mladi izpostavili nujnost oblikovanja različnih srečanj, delavnic in izobraževanj po evropskih državah za izmenjavo dobrih praks. Joveva se je strinjala in jim pojasnila, da je v tem mandatu problematika duševnega zdravja končno postavljena bolj v ospredje. Spomnila je prisotne, da je postala podpredsednica novoustanovljenega pododbora za javno zdravje, kjer si je kot prioriteto dela postavila ravno duševno zdravje.

Pri cilju zagotoviti enako plačilo za enako delo in enakovredno razdelitev delovnih odgovornosti pa so mladi predlagali, da bi ženske imele skrajšan delovni čas za polno zaposlitev, in sicer šest ur. Poslanka je predlog komentirala z besedami, da bi bila njegova uresničitev potem diskriminatorna do moških, a hkrati poudarila, da bi bil predlog o možnosti skrajšanega delovnega časa na splošno, za vse, vreden razmisleka. Opozorila pa je, da na tem področju EU nima pristojnosti.

Foto: Matjaž Mačus

Dijakinjam in dijakom je Joveva razložila še, da EU dela pomembne korake za uveljavljanje enakopravnosti moških in žensk na delovnem mestu, saj so sprejeli že različne ukrepe, od uredb o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, do direktiv, na primer glede uporabe načela enakega plačila za enako delo za moške in ženske s preglednostjo plačil in mehanizmi za izvrševanje.

Poleg evroposlanke so o njihovih predlogih z mladimi razpravljali še minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, državna svetnica Elena Zavadlav Ušaj in župan Mestne občine Nova Gorica Samo Turel.

/0 Comments/objavil/a

‘‘Ne smemo sedeti križem rok. Moramo vztrajati in pritiskati.’’

Evropska poslanka Irena Joveva je bila v petek, 7. aprila 2023, gostja v oddaji Koda na nacionalni televiziji. V prispevku ‘‘Kdaj bodo vsi telefoni, avtomobilski sistemi in videoknjižnice govorili slovensko?’’ je spregovorila o svojih prizadevanjih za obstoj slovenskega jezika na različnih digitalnih platformah in poudarila, da prav nikjer ne sme biti diskriminacije slovenščine. Ne smemo sedeti križem rok, pač pa vztrajati in pritiskati, je dodala.

Po besedah poslanke se je na njene pozive iz preteklih mesecev večina podjetij odzvala. Na sestankih so bili vsi iskreni in neposredni, pri čemer so ji predstavniki podjetij Netflix in Disney priznali, da v bližnji prihodnosti še ne razmišljajo o spremembah, ki bi vključevale razširitev svoje ponudbe na slovenski jezik, a da se problematike zavedajo in jo razumejo. Kljub temu je poslanka prepričana, da rešitev ni sedenje križem rok, temveč da se s situacijo soočimo z resnimi nameni, pozivi in opozorili. Ne smemo se ustaviti, je opozorila.

Prav pritiski so namreč tisti, s katerimi so vsebine v svojih, manjših jezikih, dosegli tudi drugi narodi in države, npr. Islandija.

‘‘Ravno to je dokaz, da se da. Da ni opravičila za to, da je nek trg majhen ali velik ali koliko ljudi govori nek določen jezik.’’

Poslanka je povedala še, da je trenutni 20. člen Zakona o javni rabi slovenščine že zdaj primeren in dovolj jasen, da morajo podjetja ponujati slovenščino, a da očitno še vedno obstaja možnost izogibanja zapisanemu. Joveva zato pozdravlja dodaten pritisk, ki ga bo ustvarila prenovljena zakonodaja.

‘‘Treba je urediti tako, da se ne bo bralo več tako, kot si nekdo zaželi. Ampak da bo dejansko zelo jasno napisano, da slovenščina ne sme biti diskriminirana nikjer – tudi v digitalnem svetu ne.’’

V prispevku in oddaji so komentarje podali še soustvarjalec podkasta Odbita do bita Anže Tomič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Kozma Ahačič in svetovalec za medije ministrici za kulturo Lenart J. Kučić.

Oddajo si lahko ogledate tukaj.

/0 Comments/objavil/a

‘‘Vrednote so moje vodilo’’

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 5. aprila 2023, obiskala Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, kjer se je srečala s študentkami pedagogike in andragogike v okviru predmeta “Vzgoja za demokratično državljanstvo”. Med pogovorom je med drugim poudarila, da je vedno pomembno ohranjati svoj vrednostni sistem, ki te vodi na poti pri odločanju.
Pogovor ob čaju je potekal v sproščenem vzdušju s predstavitvijo poslankinih prioritet, delovanja v odborih in njenih izkušnjah z delovanjem v politiki. Predstavila je ključna prizadevanja, ki si jih napredno krilo Evropskega parlamenta postavlja in jih želi doseči. Med drugim je omenila zeleni prehod in vse več prizadevanj za trajnostno življenje, pa tudi to, kako nekateri ugrabijo polresnice in jih predstavijo v lažni luči.
“Nasprotniki varovanja narave so recimo ‘raztrobili’ novico, da po letu 2035 ne bo dovoljeno voziti vozil na notranje zgorevanje. Še vedno jih bomo lahko vozili, tega nam nihče ne bo prepovedal – le proizvajati se ne bodo več smela po letu 2035. Namen tega je, da Evropa vodi prehod k zeleni družbi. Ni druge, preprosto.”
S poslansko kolegico Ljudmilo Novak sta izmenjali poglede tudi o temah, kjer imata drugačen pogled, saj je prisotne zanimalo njuno udejstvovanje v delegacijah za odnose z Izraelom in Palestino. Joveva je ob tem prepričana, da bi se moralo obsojati vsakršno nasilje na obeh straneh, da pa je jasno, kdo je tisti, ki ima prednost moči in sistema.
“Dokler nisi tam, ne veš, kako težka je situacija v resničnem svetu. Na lastni koži sem občutila vso nepravičnost, zloveščnost, ki jo nosijo nekateri proti Palestinkam in Palestincem. Težko razumem državo Izrael oziroma Jude, ki bi morali prvi vedeti, kako hudo je, ko te preganjajo in nasilno preseljujejo.”
Kljub različnemu pogledu na problematiko so prisotni poslankama priznali, da jih veseli njuna odprta in spoštljiva komunikacija, čeprav se nista strinjali v vsem. Ob tem je poslanka Joveva dejala, da moramo ljudje vedno poslušati sebe in česar smo bili naučeni.

“Moralni kompas je tisto, kar je vodilo, da delujemo dobro. Če ga imamo, če so nam ga privzgojili starši, smo na njem delali, od njega ne odstopamo, je marsikaj v življenju lažje – ker veš, kdo si, predvsem pa, kaj nikoli ne boš.”

/0 Comments/objavil/a

‘‘5 vprašanj … z menoj o meni’’

Evropska poslanka Irena Joveva je za časnik The Parliament opravila krajši intervju, kjer je spregovorila o sebi, o svoji največji vzornici – pokojni mami – in o Malem princu. Razkrila je tudi, kateri je tisti predmet, ki bi ga rešila, če bi njen dom gorel. V nadaljevanju objavljamo prevod intervjuja v slovenski jezik.

1. Kdo je oseba, ki je najbolj vplivala na vašo kariero, in kako?

Čeprav s to osebo nisem delala poklicno, lahko rečem, da sem z njo delala tekom življenja – to je moja mama. Na žalost sicer samo prvih 20 let svojega življenja, vendar sem hvaležna za ta čas z njo. Bila je resnično navdihujoča oseba, močna borka in neverjetna ženska, ki bo za vedno ostala moja vzornica.

Nikoli nisem srečala močnejše, vztrajnejše ali pogumnejše osebe od nje, hkrati pa je ona najbolj navdihnila mojo kariero in jo morda še vedno navdihuje, čeprav je ni več med nami.

Vse, kar počnem poklicno, vedno temelji na odgovoru na vprašanje: “Kaj bi naredila moja mami?” ali “Kako bi moja mami gledala na to?” Tako vsakič vem, da se odločim pravilno.

2. Kako bi s tremi besedami opisali svoj politični ali stil vodenja?

Drugačno, iskreno in nesebično.

3. Katera je tista najmanjša sprememba, ki ste jo storili v svoji karieri, pa je imela največji pozitiven rezultat?

Ko sem končno sprejela, da bodo žal vedno obstajali zlobni ljudje, ki jim je mar samo zase. Tega žal ne morem spremeniti in ko sem to dejstvo dokončno sprejela, sem se lahko osredotočila na stvari, ki pa jih lahko spremenim na bolje.

4. Kateri predmet iz svojega doma bi rešili, če bi ga zajel požar?

Najljubšo igračo moje hčerke Mile – starega plišastega psička. Ker smo ga enkrat že izgubili in lahko iz prve roke povem, da je bilo res težko. Ni ga več v prodaji in dneve sem raziskovala ter nato prepotovala Slovenijo vsepovprek, da bi našla to enako igračo. Ne bi si upala tvegati, da bi ga še enkrat izgubili. Nekatere stvari so preprosto neprecenljive.

5. Katera je bila najbolj navdihujoča in vplivna knjiga, ki ste jo prebrali, in zakaj?

Mali princ. Njen avtor, Antoine de Saint-Exupéry, neverjetno odlično zajame stanje in duha družbe še danes, čeprav je bila objavljena že pred 80 leti. Med drugim pripoveduje zgodbo o kralju, ki vlada planetu, kjer je edini prebivalec, in o nečimrnem človeku, ki hrepeni po občudovanju vseh.

Oboje bi lahko bilo povezano s patološkim vedenjem, izjavami in dejanji nekaterih vidnih politikov. Ob tem mi na misel pride ruski predsednik Vladimir Putin. Takšni ljudje pričakujejo, da bo svet občudoval njihova dejanja, čeprav so v resnici del problema in ne rešitve.

Celoten intervju v izvirnem jeziku si lahko preberete tukaj.

/0 Comments/objavil/a
,

‘‘Velenje – mesto, ki z mladostjo in zanosom živi svojo preobrazbo.’’

Evropska poslanka Irena Joveva je v ponedeljek, 3. aprila 2023, obiskala Velenje, kjer se je srečala z velenjskimi dijakinjami in dijaki ter s predstavniki civilne družbe. Obisk jo je navdal z obilico optimizma za prihodnost regije in prepričana je, da bodo pri tem ključni prav mladi v Velenju z okolico.

Obisk je poslanka začela na Šolskem centru Velenje, kjer je za topel sprejem poskrbela Glasbena šola Velenje z videoposnetkom glasbene točke z evropsko himno – Odo radosti. V sproščenem pogovoru z mladimi je poslanka spregovorila o svojem vstopu v politiko, beseda je tekla tudi o njenem osebnem življenju.

Foto: Staš Zupanc

Foto: Staš Zupanc

“Od nekdaj sem si želela biti mama. Čeprav je marsikdaj naporno, ne rečem, toda poleg evropskega poslanstva me tudi družinsko izredno izpopolnjuje in daje še več zagona za moje delo, za prihodnost moje hčerke, za prihodnost vseh nas.”

Govorili so tudi o poslankinem dinamičnem urniku, njenem delu in prioritetah. Predstavila je svoje delovanje v odborih. Dijakinje in dijake je zanimalo tudi to, kakšne prednosti ima Slovenija od članstva v Evropski uniji, za kar je poslanka dejala, da je prednosti ogromno – tudi za mlade s štipendiranjem, izmenjavami in mednarodnim udejstvovanjem. Pri prednostih, ki bi jih Unija morala imeti, pa je bila poslanka jasna:

“Evropska unija mora delovati čim enotneje in ostati odporna na raznorazne krize. Želim si, da bi naredili več za zeleni prehod in s tem za ohranjanje okolja ter tudi za svobodo medijev in tako za obrambo naših demokracij.”

Foto: Staš Zupanc

Foto: Staš Zupanc

Šolski center Velenje se aktivno udejstvuje tudi v okviru projekta EPAS (Šola ambasadorka Evropskega parlamenta), kjer so se osredotočili na boj proti podnebnim spremembam. Joveva je pohvalila njihovo zavzetost. Poslanka je predstavila tudi vsebinske odločitve Evropskega parlamenta na tem področju, med drugim sistem za trgovanje z emisijami za zmanjševanje izpustov ogljikovega dioksida ter uredbo za strožje standarde glede izpustov ogljikovega dioksida za nove avtomobile in kombije.

Prisotni so predstavili svoje aktivnosti na področju prostovoljstva in preverili, kako je s prostovoljstvom poskrbljeno na ravni Unije. Ob tem je Joveva izpostavila program Evropska solidarnostna enota, za katerega je bila poročevalka v imenu svoje politične skupine Renew Europe, kjer se je zavzela za več finančnih sredstev in večjo vključenost vseh mladih.

“Vaše prostovoljstvo me navdaja z optimizmom in upam, da to ohranite tudi v prihodnje. Izkoristite vse možnosti, ki vam jih ponuja Evropska unija – vse od izmenjav programa Erasmus pa do prostovoljstva v okviru Evropske solidarnostne enote. Gre za tako formalno kot neformalno izobraževanje, pomoč sočloveku pa vas lahko le še dodatno kaj nauči.”

Foto: Staš Zupanc

Foto: Staš Zupanc

Vprašanje je naneslo tudi na poslankin boj za obstoj slovenskega jezika v digitalnem svetu, kjer je s pismi direktorjem podjetij Apple, Netflix, Disney in Amazon Prime pozvala k zagotavljanju slovenščine pri njihovih izdelkih ter storitvah na slovenskem trgu, torej trgu EU. Pojasnila je, da bodo podjetja slej ko prej morala slovenščino obravnavati enakopravno, tudi zaradi zakonodajnih premikov v Sloveniji.

“Podjetjem sem jasno povedala, da bom bdela nad njihovimi nadaljnjimi aktivnostmi in vztrajala pri upoštevanju enakopravnosti slovenskega jezika.”

Ob koncu je dijakinje in dijake zanimalo še reševanje vojne v Ukrajini, kjer se je poslanka zavzela za diplomatsko rešitev, hkrati pa poudarila, da Evropski parlament že od vsega začetka agresije stoji na strani Ukrajine. Navezala se je na sprejete sankcije in to, da so v Parlamentu že pred vojno obsodili zaostrovanje napetosti, nadalje pa so tudi z zakonodajnimi resolucijami omogočili, da se je begunkam in beguncem iz Ukrajine olajšal prihod in življenje v Uniji.

Srečanje s predstavniki upokojencev in gluhih ter naglušnih iz Velenja in okolice.

Sledil je sestanek s predstavniki Šolskega centra Velenje in Mladinskega centra Velenje, kjer so predstavili svoje aktivnosti in izzive. Na šolskem centru so jo popeljali tudi v trgovinico rabljenih oblačil, ki jo soustvarjajo skupaj s srednješolkami in srednješolci.

V popoldanskem delu obiska se je poslanka srečala še s predstavniki Društva upokojencev Velenje in Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenje, ki so ji predstavili svoje delovanje v lokalni skupnosti, pa tudi prepreke, s katerimi se soočajo. Pred odhodom je poslanka obiskala še Knjižnico Velenje in se spoznala z njihovim sodobnim delovanjem, ob čemer je dejala, da bi si sama tudi predstavljala živeti v knjižnici. Poslanka je vsa omenjena srečanja povzela z besedami:

“Velenje je mesto, ki živi, lokalna skupnost pa mestu resnično daje utrip za še več sodelovanja in solidarnosti med ljudmi. Iskreni pogovori s tako dobrohotnimi ljudmi s polno zanosa me navdajajo z upanjem, da to regijo čaka resnično svetla, zelena prihodnost.”

Obisk velenjske knjižnice je poslanko navdušil.

Obisk velenjske knjižnice je poslanko navdušil.

/0 Comments/objavil/a

”Umetna inteligenca potrebuje ideje. Ideje pa ustvari človek.”

Evropska poslanka Irena Joveva se je v petek, 31. marca 2023, udeležila pogovora z dijakinjami in dijaki Gimnazije Kranj. Spregovorili so o aktualnem dogajanu v Evropski uniji ter delu poslanke v Evropskem parlamentu. Mladi so postavili  številna zanimiva vprašanja, ki so zajemala tematike vse od programa Erasmus do uporabe umetne inteligence v izobraževanju. Joveva je pri slednji poudarila, da ne smemo pozabiti, da umetna inteligenca potrebuje ideje, ideje pa ustvari človek. “Ne želim si doživeti dneva, ko bo umetna inteligenca pomembnejša od človeške,” je dodala.

Uvodoma so mladi omenili program Erasmus+, ki študentom omogoča, da si sami organizirajo izmenjavo in študij v tujini, medtem ko dijakom to organizira samo šola ali učitelj, ki mora pridobiti akreditacijo Erasmus na področju splošnega šolskega izobraževanja. Njihovo vprašanje se je nanašalo na poenostavitev organizacije izmenjav za dijake kot tudi za pedagoge.

Evropska poslanka je mlade seznanila z obstojem t.i. mladinske izmenjave, ki poteka izven šolskega okolja. Mladi lahko z vodjo, ki mora biti polnoleten, organizirajo izmenjavo, v okviru katere se  udeležijo dejavnosti, ki navadno obsegajo različne delavnice ali razprave.

Dijake je zanimal tudi poslankin pogled na volilno pravico 16-letnikov na volitvah v Evropski parlament. Poslanka je odgovorila, da s tem ne bi imela nobenih težav, a je hkrati opozorila, da to ne bi pozdravilo politične apatičnosti, katere se je treba lotiti bolj sistemsko.

Velik del vprašanj med pogovorom se je navezoval na digitalizacijo in njeno uporabo v izobraževanju.

”Mislim, da se v resnici nihče od nas ne zaveda še dejanskih zmožnosti vpliva umetne inteligence. Izogniti se ji ne moremo več, kvečjemu bo tega vedno več, zato je prav, da jo ob ustreznih znanjih in regulacijah uporabimo v svojo korist. Pomembno pa je, da pri takih orodjih uporabljamo zdravo kmečko pamet. Prav je, da obstajajo, toda vse v mejah normale.”

Joveva je dejala, da bi lahko uporaba aplikacij, kot je ChatGPT, v šolah pomenila manjše vlaganje truda v izobraževanje, s tem pa bi se kakovost znanja lahko zmanjšala. Zanašanje na tehnologijo, da delo opravi na mesto nas v času osebnostnega razvoja, lahko negativno vpliva na družbo.

”Četudi je iznajdljivost dobra vrlina, je uporaba takšnih orodij lahko tudi zgolj znak lenobe. Tudi podatki so velikokrat lahko napačni. Treba je biti pozoren, uporabljati znanje, uporabljati svojo, človeško inteligenco – najprej in predvsem.”

Dijake je zanimala tudi nedavna prepoved uporabe aplikacije TikTok za vse evropske uradnike. Po mnenju poslanke je bilo to na mestu, saj je absolutno na prvem mestu varovanje osebnih podatkov, je pa dodala, da bi bila popolna prepoved te aplikacije, za vse, preveč radikalna.

”Vsak se mora sam odločiti, ali se bo odločil sodelovati na določenem družbenem omrežju ali ne. Nedvomno pa bi morali pristojni vse uporabnike ali potencialne uporabnike zelo jasno in nedvoumno obvestiti oziroma obveščati o visoki tveganosti zlorabe osebnih podatkov ali še česa hujšega. Če se ob tem zavedanju še vedno odločiš uporabljati neko aplikacijo, potem tudi sprejmeš vse morebitne negativne posledice.”

Joveva je pogovor na ‘kremšniti’, kot ljubkovalno pravijo Gimnaziji Kranj, sklenila s pozivom mladim, naj ostanejo aktivni, radovedni, predvsem pa uvidevni.

/0 Comments/objavil/a

‘‘Zagotovili so, a spremljala bom njihove napovedi’’

Evropska poslanka Irena Joveva se je v sredo, 29. marca 2023, srečala s predstavnikoma podjetja Apple. Na sestanku so govorili o (ne)uporabi slovenskega jezika na Applovih operacijskih sistemih, izdelkih in storitvah njihovega podjetja. Tokratni sestanek je – za razliko od prejšnjih – poslanko navdal z nekoliko več upanja, da se bo zadeva premaknila, saj so ji v podjetju zagotovili, da je lokalizacija njihove ponudbe v slovenščino prioriteta. Kljub temu je bila Joveva jasna, da bo pozorno spremljala njihove napovedi, ki ne smejo ostati prazne obljube. Dogovorili so se, da bodo ostali v rednem stiku.

Sestanek z Applom je sledil pismu iz letošnjega januarja, ki ga je poslanka naslovila na izvršnega direktorja podjetja Tima Cooka. Za tem sta jo kontaktirala uslužbenca, ki sta v Applu glavna zadolžena za področje srednje in vzhodne Evrope. S poslanko so se sestali v prostorih njene pisarne v Evropskem parlamentu v Bruslju v sredo, 29. marca 2023.

Predstavnika podjetja sta pojasnila predvsem to, da se v podjetju zavedajo problematike t. i. lokalizacije svojih izdelkov in storitev ter da je slovenščina s tega vidika njihova prioriteta.

Po besedah Joveve na sestanku niso ovinkarili, pogovarjali so se zelo neposredno. Predstavnika podjetja sta bila dobro podkovana o vsem dogajanju in razvoju dogodkov, ki so sledili poslankinim pismom o uporabi slovenščine v digitalnem svetu. V podjetju očitno poznajo tudi ozadje problematike in spremljajo dogajanje na tem področju tako na evropski kot na državni oziroma slovenski ravni. Povedali so namreč tudi, da so seznanjeni tako s sklepi seje odbora za kulturo v državnem zboru kot z napovedano prenovo slovenske zakonodaje glede rabe slovenskega jezika.

“Iskreno smo govorili o vseh možnih zaostritvah, tako na zakonodajnem področju kot sicer. Predvsem zaradi njihovega odnosa računam na to, da v podjetju ne obljubljajo v prazno, sem jim pa jasno povedala, da se z njihovimi odgovori kljub temu ne bom kar tako zadovoljila. Zato smo se dogovorili, da ostajamo v rednem stiku, da bom lahko pozorno spremljala njihov napredek pri vsem, za kar so rekli, da bodo uredili glede slovenščine na svojih operacijskih sistemih.” 

OZADJE

Evropska poslanka Joveva je začela s svojim bojem za obstoj slovenščine v digitalnem svetu s pismom izvršnim direktorjem podjetij Amazon Prime, Disney+ in Netflix 15. septembra 2022. V njem je pozvala po podnaslavljanju in sinhronizaciji tudi v slovenskem jeziku. Nato je 12. januarja 2023 svoj poziv razširila z novim pismom izvršnemu direktorju podjetja Apple, v katerem je pozvala po uporabi slovenščine na njihovih operacijskih sistemih, izdelkih in storitvah. Poslankinim pismom je sledil velik odziv javnosti, nakar je Jovevo na sejo na to tematiko povabil tudi odbor za kulturo v državnem zboru. Na seji 27. februarja 2023 so prisotni soglasno pritrdili prizadevanjem poslanke Joveve in potrebi po prenovi slovenske zakonodaje na tem področju.

/0 Comments/objavil/a

Razpis za plačano pripravništvo v Evropskem parlamentu pri poslanki Ireni Jovevi (Renew Europe)

Ste zainteresirani za delo v mednarodnem okolju? Vas zanima delovanje Evropskih institucij in želite pridobiti neposredne izkušnje z delom v Evropskem parlamentu?  Želite svoje znanje obogatiti na različnih ravneh in se v dinamičnem okolju naučiti učinkovitega in kakovostnega dela? Pisarna evropske poslanke Irene Joveve omogoča pripravniški program za študente, diplomante in ostale zainteresirane, ki bi želeli postati del dinamične ekipe in pridobiti znanja iz delovanja Evropskega parlamenta. Iščemo ustvarjalne, motivirane posameznike z željo spoznavanja političnih procesov znotraj Evropskega parlamenta, ki so zmožni razumevanja kompleksnih podatkov iz različnih področij. Vse zainteresirane vabimo, da se s prijavo na plačano dvomesečno pripravništvo, pridružite naši ekipi.

Kaj lahko pridobite s pripravništvom?

  • neposredne izkušnje z delom v Evropskem parlamentu;
  • praktično znanje o delovanju Evropske unije (vpogled v postopke in politike institucij);
    • možnost opravljanja dela v večjezičnem, večkulturnem okolju;
    • pridobivanje znanja iz administrativnih in vsebinskih področij;
    • priložnost uveljavljanja svojega znanja in s tem prispevate k dejavnostim EP;
    • dinamično opravljanje dela, ki vas pripravi na nadaljnje zaposlitve.

Kaj pričakujemo od vas?

  • administrativna in vsebinska pomoč pri delu v pisarni v Bruslju/Strasbourgu;
  • raziskave relevantnih tematik za opravljanje našega dela;
  • spremljanje odborov in delegacij (kjer je poslanka članica ali nadomestna članica);
  • opravljanje sproti pojavljajočih se nalog.

Kakšni so pogoji?

  • zanimanje za delovanje Evropskega parlamenta in Evropske unije kot celote;
  • kreativen in odprt pogled na obstoječa in nastajajoča evropska vprašanja;
  • motiviranost za delo in mera samoiniciativnosti pri soočanju z izzivi mednarodnega delovnega okolja;
  • polnoletnost;
  • tekoče znanje angleškega jezika, znanje dodatnega evropskega jezika je prednost.

Kako se prijavim?

Vsi zainteresirani za opravljanje plačanega pripravništva v ekipi evropske poslanke Irene Joveve ste vabljeni, da nam svojo prijavo posredujete na elektronski naslov: pisarna@irenajoveva.si, najpozneje do 15. maja 2023. V svojo prijavo vključite življenjepis in motivacijsko pismo v slovenskem jeziku, ki naj ne bo daljše od ene A4 strani.

Postopek izbora kandidatov: Med prejetimi prijavami bo evropska poslanka skupaj s svojo ekipo, na podlagi posredovanih dokumentov, izbrala najustreznejše kandidate in kandidatke, ki bodo povabljeni na krajši razgovor z enim izmed članov ekipe. O izboru bodo kandidati oz. kandidatke obveščeni preko elektronske pošte najkasneje 1. junija 2023. Prednost pri izboru bodo imeli kandidati mlajši od 29 let.

Začetek pripravništva: po dogovoru.

Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na elektronskem naslovu: pisarna@irenajoveva.si.

Veselimo se sodelovanja z vami!

Razpis za plačano pripravništvo v PDF obliki 

/0 Comments/objavil/a
,

‘‘Nedostojni svojim položajem, sposobni zgolj rušenja javnega servisa.’’

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 29. marca 2023, na plenarnem zasedanju v Bruslju nagovorila Evropski parlament glede trenutnega dogajanja na RTV Slovenija. Kot je dejala, aktualno vodstvo RTV Slovenija ne prevzema odgovornosti in ne želi priznati, da so nespodobni ter nedostojni svojim položajem: “Sposobni so zgolj onemogočanja novinarskega dela, pritlehnega mobinga zaposlenih in rušenja javnega servisa.”

Poslanka je uvodoma povedala, da vsak spodoben človek prevzame odgovornost za svoja dejanja, sploh, če so ta nezakonita.

“In kaj počne vodstvo RTV Slovenija? Generalni direktor Andrej Grah Whatmough je – dokazano na sodišču! – nezakonito na položaju. Odstopil ne bo. Nekdanja direktorica televizije Natalija Gorščak je bila – dokazano na sodišču! – nezakonito odstavljena. Njen naslednik, Uroš Urbanija, odstopil ne bo.”

Joveva je posvarila, da je bilo stavk zaposlenih na Radioteleviziji Slovenija že ogromno. Tudi naslednjo stavka, ki je napovedana za 4. april 2023, je po njenem mnenju upravičena, ker se razmere na javnem servisu še vedno niso izboljšale, kvečjemu nasprotno, ker vodstvo – kot rečeno – ne želi prevzeti odgovornosti.

“Ker ne želijo končati te agonije, ker si ne želijo priznati, da so nespodobni, nedostojni svojim položajem. Sposobni zgolj onemogočanja novinarskega dela, pritlehnega mobinga zaposlenih in rušenja javnega servisa.”

Ob koncu nagovora je svoje misli povzela z besedami novinarke Vala202 Nataše Štefe, ki je dejala, da ne potrebujejo sočutja, pač pa da naj bo vse zakonito ter po standardih.

Nagovor evropske poslanke Joveve si lahko ogledate tukaj.

OZADJE

Programski svet Radiotelevizije Slovenija je Andreja Graha Whatmougha imenoval za generalnega direktorja RTV SLO na seji 25. januarja 2021, saj je takratnemu direktorju Igorju Kaduncu mandat potekel z aprilom istega leta. Na razpis so se prijavili Grah Whatmough, Igor Kadunc in Nataša Gorščak, takratna direktorica Televizije Slovenija. 17. marca 2022 je programski svet v novi sestavi po pobudi Graha Whatmougha tega ponovno imenoval za generalnega direktorja, pri čemer tokratni ponovljeni razpis od prijavljenih ni zahteval triletnih vodstvenih izkušenj.

Kadunc je izpodbijal imenovanje Graha Whatmougha, saj po njegovem mnenju v postopku ni bil upoštevan pogoj vodstvenih izkušenj. Prvostopenjsko sodišče je Kadunčevo pritožbo ovrglo, nakar se je Kadunc pritožil na višje sodišče. To je odločilo, da je sklep programskega sveta iz januarja 2021 nezakonit in se razveljavi, s tem pa da je je imenovanje Graha Whatmougha nezakonito.

20. avgusta 2021 je takratni generalni direktor RTV Andrej Grah Whatmough razrešil Natalijo Gorščak z mesta direktorice Televizije Slovenija. Senat višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani je odločil, da je bila ta razrešitev avgusta 2021 nezakonita, kar je pred tem potrdilo tudi že sodišče prve stopnje, a se je vodstvo RTV na prvostopenjsko sodbo pritožilo.

/0 Comments/objavil/a
,

“Medijske zakonodaje naj se ne boji nihče … razen tistih, ki bi omejevali in zlorabljali”  

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 28. marca 2023, na odboru za kulturo in izobraževanje v Evropskem parlamentu sodelovala na prvi izmenjavi mnenj o Evropskem aktu o svobodi medijev, ki bo vzpostavil skupen okvir za medijske storitve na notranjem trgu Unije. “Medijske zakonodaje se ni treba bati nikomur … razen tistih, ki bi želeli, da se medijsko svobodo omejuje in zlorablja,” je bila med drugim jasna poslanka.

Joveva je uvodoma izpostavila, da je medijska svoboda izjemnega pomena za našo demokracijo in prav to področje se je prepogosto izpuščalo iz orodij Unije za pravno državo.

“Zdaj nam je lahko jasno, da je obstoječo svobodo lažje braniti kot že porušeno obnoviti.”

Joveva je omenjeno podkrepila z dejstvom, da kar se zgodi v eni državi članici, vpliva tudi na druge in na koncu na vso Unijo, vključno z enotnim trgom. Pripomnila je, da uredba predlaga nekatera skupna osnovna načela, za katere meni, da bi morala biti potrjena v popolnosti z namenom neposredne uporabe po vsej Uniji, kot so pravice prejemnikov in ponudnikov medijskih storitev. Omenjeni akt mora v svoji biti predvsem zagotoviti pravna sredstva novinarkam in novinarjem, državljankam in državljanom ter ponudnikom medijskih storitev za zaščito različnih pravic, je dodala.

“Najpomembnejše, kar želim poudariti, je to, da se te medijske zakonodaje na evropski ravni ne sme bati nihče – z izjemo tistih, ki si želijo omejevati medijsko svobodo ali zlorabljati medije za svoje oziroma parcialne interese.”

Uredba po poslankinem mnenju uvaja mehak, toda spodbuden potisk h komuniciranju med nacionalnimi regulatorji za več sodelovanja znotraj EU, s tem pa tudi za več dostopa javnosti do ključnih informacij in ustvarjanja varovalk v Uniji – ki jih sicer v idealnem svetu ne bi potrebovali, a je realnost pač drugačna. Akt predvideva oblikovanje Evropskega odbora za medijske storitve, za katerega je Joveva prepričana, da bi moral poleg dejanske neodvisnosti imeti tudi možnost po lastni presoji podajati mnenja o različnih tematikah.

“Transparentnost je eden izmed ključnih delov akta, saj se dotika lastništva, državnega financiranja in oglaševanja, ki bi ga sama razširila tudi na vse državne akterje, vključno s podjetji v državni lasti. Dejstvo je, da izredno velike koncentracije na tržiščih Unije že obstajajo, te pa lahko imajo pomembno politično konotacijo, zato je treba vsako morebitno združitev ali prevzem medijev skrbno in javno proučiti, hkrati pa zagotoviti medijskemu ponudniku zadostno stopnjo uredniške neodvisnosti, ne glede na lastništvo.”

Omenjeni odbor bi sicer Joveva tudi strokovno podkovala z vključitvijo širšega kroga sodelujočih, kot so novinarska združenja, predstavniki medijev in strokovnjaki za medije. Kot je opozorila, je namreč to ključno za delovanje odbora, saj nekateri nacionalni regulatorji nimajo strokovne podpore, nekateri izmed njih pa imajo celo politično izbran kader.

Dotaknila se je tudi 17. člena, ki je dvignil nekoliko prahu glede iskanja ravnovesja, a sama vidi rešitev v postopkih imenovanja, kjer bi bilo nedvoumno, kdo si zasluži določene privilegije, hkrati pa bi s tem zagotovili tudi večjo preglednost. Joveva je priznala, da je bila najprej skeptična glede medijskih izjem, a je zdaj mnenja, da si profesionalni in ugledni mediji zaslužijo posebno mesto v povezavi s spletnimi platformami, saj imajo te vse večji vpliv na naša življenja in dojemanje sveta.

“Izpostaviti želim, da je odgovornost vseh nas in vseh držav članic, da zaščitimo temeljne vrednote naših demokracij, pri čemer je medijska svoboda v samem vrhu teh vrednot.”

Svoj nagovor je poslanka zaključila z optimizmom, da bodo vse nadaljnje razprave o aktu plodne ter da bo sodelovanje med poročevalkami in poročevalci akta učinkovito.

/0 Comments/objavil/a