Nekoč sem morala redno popravljati ljudi, ki so ga izgovorili narobe. Zdaj je tega vedno manj, a še vedno se dogaja. S to razliko, da me včasih sploh ne zmoti nujno tako zelo … recimo takrat, ko namesto mojega izgovorijo komisarkinega.

Da, o priimkih govorim.  Joveva in Jourova.

Vera Jourova je podpredsednica Evropske komisije, komisarka za vrednote in preglednost ter neke vrste mati trenutnemu besedilu Evropskega akta o svobodi medijev. Danes sva se pogovarjali o tem, kako se da besedilo izboljšati, da bo resnično služilo svojemu namenu.

Končno prehajamo na vsebinska pogajanja in – to vam obljubim – če kaj, bom res vztrajna in od določenih stvari ne bom odstopala. Ustrezni pogoji za svobodo medijev so odgovornost vseh nas, v prvi vrsti pa vseh tistih, ki se bomo v prihodnjih mesecih ukvarjali z aktom tako zelo podrobno, da ne pretiravam, ko rečem: šli bomo od črke do črke.

S komisarko pa, mimogrede, ne deliva le podobnega priimka, temveč tudi podobna stališča. In tudi zato verjamem v ta akt.

Lep pozdrav iz Strasbourga!

– Irena

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 8. marca 2023, soorganizirala okroglo mizo o pritiskih na neodvisne medije in medijske svoboščine na Zahodnem Balkanu. “Medijska svoboda in pluralizem, žal tudi na Zahodnem Balkanu, nista samoumevna. Zagotavljanje delovanja svobodnih medijev je ena ključnih prioritet držav kandidatk za članstvo v EU, vendar naj to ne bo le zahteva, ki se jo na papirju odkljuka in nanjo pozabi,” je med drugim povedala Joveva.

Foto: Philippe BUISSIN

Da je stanje medijske svobode v državah Zahodnega Balkana zaskrbljujoče, so se strinjali vsi sodelujoči strokovnjaki(nje) iz držav Zahodnega Balkana: “Naj bo resnična želja, da svojim državljankam in državljanom omogočijo kredibilne in zanesljive informacije, pa tudi svobodno delo novinark in novinarjev, da brez strahu spregovorijo o čemerkoli, kar je dejstvo, tudi korupciji in dogajanju v politiki”. Politični pritiski, grožnje novinarjem in medijem, finančna nestabilnost, senzacionalizem in pristransko poročanje medijev ter fizični, čustveni, finančni pritiski na preiskovalne novinarje so zgolj nekateri izmed izzivov, ki so bili na okrogli mizi postavljeni v ospredje.

Svobode medijev žal ne smemo jemati za samoumevno, je ob tem opozorila poslanka in spomnila, da je bilo veliko pritiskov na medije v zadnjih letih tudi znotraj EU; od napadov na novinarke in novinarje, celo nasilnih umorov, do političnih pritiskov na Madžarskem, Poljskem, … in še bi lahko naštevali. Zato je po besedah Joveve treba nenehno opominjati in nastopati proti zastraševalnim akcijam, pritiskom in poskusom utišanja medijev. “Tudi v Sloveniji smo videli, da lahko avtokratske vlade, ko so na oblasti, močno pritiskajo na ta steber demokracije in ga uporabijo za lastne namene izvajanja pritiska in dezinformiranja javnosti. Pri nas te oblasti na srečo več ni, a kljub temu je prav, da to področje uredimo tudi na evropski ravni,” je obrazložila Joveva, ki je poročevalka v imenu svoje politične skupine Renew Europe pri pripravi Evropskega akta o svobodi medijev.

Foto: Philippe BUISSIN

Poslanka je dogodek sklenila z željo, da bi bile te teme bolj v ospredju, saj so pomembne tako za EU kot za države Zahodnega Balkana. “Le dobro obveščeni državljani lahko sprejemajo tehtne odločitve,” je izpostavila ter dodala, da se samo s skupnimi močmi lahko zagotovi ustrezno okolje in razmere za delo novinark ter novinarjev v regiji.

Dogodek sta z uvodnim nagovorom otvorila evropska poslanka Viola Von Cramon Taubadel (Zeleni) ter direktor za Evropo pri Civil Rights Defenders Goran Miletić. Na prvem panelu, ki ga je moderirala poslanka Joveva, so razpravljali predstavnica Evropskega centera za svobodo tiska in medijev Flutura Kusari, pojektna koordinatorka Mediacentera Sarajevo Selma Zulić Šiljak iz BIH ter neodvisni ekspert iz Albanje Lutfi Dervish. Drugi panel z naslovom “Dezinformacijske kampanje na Zahodnem Balkanu” je moderiral Thijs Reuten (S&D). Gostovali so vodja projektne skupine za Zahodni Balkan pri Evropski službi za zunanje delovanje dr. Jasna Jelišić, predsednica Centra za preiskovalno novinarstvo Črne gore Milka Tadić Mijović ter glavni urednik European Western Balkans Nemanja Todorović Štiplija.

Evropska poslanka Irena Joveva se je v petek, 10. marca, udeležila pogovora na N1 glede Evropskega akta o svobodi medijev. V studiu se je soočila z evropsko poslanko iz vrst SDS Romano Tomc, ki je par dni pred tem organizirala dogodek, poln manipulacij in sprenevedanj. Joveva je Tomčevo med drugim prizemljila z navedbo dejstva, da so ljudje na prejšnjih parlamentarnih volitvah, pa tudi na izsiljenih referendumih zelo jasno povedali, da so sprevideli spletke in ukane prejšnje oblasti, kot tudi dali vedeti, da si tega ne želijo več.

Joveva je povedala, da na omenjenem dogodku sodelujoči niso govorili o tem, da slovensko ustavno sodišče še ni vsebinsko odločilo o spremembi zakona o RTV, prav tako niso omenjali protestov in stavke zaposlenih na javni radioteleviziji, niti tega, kar se jim dogaja – od mobinga in pritiskov pa vse do odstavljanj in nastavljanj političnih kadrov. Po njenem mnenju ne gre zgolj za bizarno, ampak predvsem za žalostno zgodbo.

“Primorana sem bila pogledati ta dogodek, ker nisem želela zdaj govoriti na pamet. Zato brez kančka dvoma lahko povem, da je bil ta dogodek šov, namenjen predvsem volilni bazi stranke SDS. Šlo je za nek vzporedni svet s sprenevedanji, zmanipuliranimi, izkrivljenimi dejstvi,” je pojasnila Joveva ter Tomčevi na njene navedbe, da je dogodek pretresel Evropsko komisijo in Evropski parlament, odvrnila, da je kvečjemu vse pretresla bizarnost dogodka.

Ob tem je poslanka Joveva opozorila na končni začetek vsebinskih priprav  in izboljšav besedila Evropskega akta o svobodi medijev, pri katerem sama deluje kot poročevalka v imenu svoje politične skupine Renew Europe. Nadalje je poudarila, da se večina v Evropskem parlamentu in širše nanaša na kredibilne vire informacij in da je teh veliko. Med drugim se je oprla na nedavno poročilo Freedom House, ki omenja izboljšanje vladavine prava in demokratičnosti Slovenije po nastopu vlade Roberta Goloba, čemur pritrjuje tudi poročilo V-DEM inštituta. Spomnila je še na poročilo Sveta Evrope o medijski svobodi, ki izpostavlja ravno prekinitev brutalnih napadov na Slovensko tiskovno agencijo STA in še vedno politično nastavljeno vodstvo RTV, ki ruši javno radiotelevizijo ter ogroža pravice državljank in državljanov do obveščenosti s pravimi, neodvisnimi in kredibilnimi informacijami. Svet Evrope medtem tudi odločno pozdravlja predvidene spremembe zakona o RTV, ki izločajo politiko iz organov upravljanja, kar je bilo z veliko večino potrjeno tudi na referendumu. Joveva je dodala, da ne pozna primera države, ki bi napisala zakon po izhodiščih civilne družbe, kjer si vladajoči samoomejijo vpliv.

“Za razliko od vas ne želim relativizirati resničnih težav. Preprosto dejstvo je, da je bilo na tem vašem dogodku povedanih ogromno izkrivljenih zadev, medtem ko vsi tisti, ki jih tako radi podcenjujete, z Evropsko komisijo na čelu, zelo dobro vedo, kaj so dejstva. In eno od dejstev je, da je aktualna vlada Roberta Goloba začela reševati tudi tiste stvari, ki so se zgodile pod prejšnjo vlado. Naj samo omenim finančno izčrpavanje Slovenske tiskovne agencije, kar je bil žal tudi del, ki je navdahnil ta besedilo akta, o katerem se bomo pogajali v prihodnjih mesecih, to ve tudi Evropska komisija.”

V odgovoru na očitke poslanke Tomc je Joveva dejala, da je zanimivo, da sogovornica Madžarsko in Poljsko kar naenkrat navaja kot problem, saj da so ju nekoč v stranki SDS hvalili in imeli za zgled, zdaj pa se ju paradoksalno primerja z aktualno slovensko vlado:

“Očitno ste zamešali letnice ali vladajoče.”

Joveva je povedala še, da ni prav govoriti o levih in desnih medijih, pač pa je preprosto treba zagotoviti njihovo neodvisnost.

Soočenje si lahko ogledate tukaj.

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 8. marca 2023, v pogovoru za Žurnal24 spregovorila o položaju žensk v politiki, usklajevanju službenega in družinskega življenja, njuni ločnici in o političnem delovanju za javnost, ki ji služi. Ob tretji kavi, a treh premalo, se je najprej dotaknila svojega vsakdana ter razpetosti med Ljubljano, Brusljem in Strasbourgom. Kljub menjavi poklicne poti pred slabimi štirimi leti pa zase pravi, da še naprej ostaja v poslanstvu in službi ljudem.

Uvodoma je dejala, da mladim v politiki zaradi pokroviteljskega odnosa marsikaterega od starejših ni vedno lahko, a da so največje odlike mlajše generacije sveže ideje, zagon in želje po potrebnih spremembah. Spomnila se je tudi svoje prve nosečnosti, za katero je bil predviden datum poroda prav na dan volitev v Evropski parlament. Zgodil se je spontani splav, po spletu okoliščin pa je nato na ta dan postala evropska poslanka. Dve leti pozneje je postala mati hčerki Mili, ki je prinesla veliko veselja in smeha, tudi v plenarno dvorano Strasbourga.

“Že večkrat sem izpostavila in še tolikokrat, kot bo treba, da ga vsi dojamejo, bom ponavljala stavek: ženska s kariero ni slaba mati in predana mati ni slaba uslužbenka. To dvoje se ne izključuje. Pika.”

Kot vsakomur tudi njej usklajevanje poklicne in starševske vloge prinaša vzpone in padce, toda v pogovoru je izpostavila tudi, da poskuša čim manj komplicirati in da prisega na prilagajanje. Obenem je pozdravila trend z vse več ženskami na vodilnih mestih v politiki v Evropi, pa tudi v Sloveniji, ampak hkrati pouudarila, da tega ne gre jemati kot kvote, pač pa so to izjemno prodorne in sposobne ženske, ki se še vedno morajo ukvarjati s predsodki in šikaniranji, tudi o tem, kako se oblačijo, ali plešejo na zabavah, ali so poročene, koliko otrok imajo.

“Zakaj je bila Ursula von der Leyen ‘mati sedmih otrok’, Jean Claude Juncker pa ‘kandidat za predsednika Evropske komisije’?”

foto: Anže Petkovšek

foto: Anže Petkovšek

Z novinarko sta spregovorili tudi o dogajanju v slovenski medijski krajini in se v enem delu osredotočili na Evropski akt o svobodi medijev. Z njim po besedah poslanke želi EU zagotoviti varovalke na evropski ravni na področju novinarske neodvisnosti, pluralnosti medijskega prostora, transparentnosti medijev, uredniške avtonomije in zaščite svobode govora ter pravice javnosti do obveščenosti.

Novinarstvo /…/ so verodostojne informacije od profesionalnih ljudi z dobrimi pogoji za delo. Boli me, ko vidim, da so razmere vedno slabše, ne zgolj v Sloveniji, temveč po celotni Evropi in tudi širše. /…/ Slovensko kulturno ministrstvo ima zdaj odlično priložnost, da področje medijev in medijske svobode pri nas uredi tako, kot si novinarstvo zasluži.

Obregnila se je tudi ob sovražni govor, ki se ga po njeno ne sme relativizirati. Sama pravi, da je velikokrat zmotna predstava ta, da digitalni svet ne prizadene tako kot fizični. Sovražni govor, je prepričana Joveva, velikokrat izhaja iz strahu, neznanja in drugih negativnih čustev. Kot političarka želi biti dober zgled.

Proti sovražnemu govoru se moramo boriti z vsaj enako glasnim spoštovanjem in obsojanjem vsega, kar je manj kot to. /…/ Le jasno družbeno neodobravanje ga lahko izkorenini. Začne se pa definitivno pri vzgoji.

Pojasnila je še, da v otroštvu nikdar ni bila deležna sovražnega govora, ker je bila obdana s pravimi vrednotami in motom EU ‘združeni v različnosti’. Odraščanje v delavski družini in med čudovitimi ljudmi na Jesenicah ji je vcepilo vrline skromnosti, hvaležnosti in trdega dela.

“Sem iskrena in ne znam blefirati. To, da sem evropska poslanka, ne pomeni, da sem vredna več od kogarkoli. Seveda so moje odločitve in moja glasovanja pomembna za ljudi, toda za njimi stojim, jih tudi redno skomuniciram, obenem pa je prav, da ti isti ljudje vidijo, da sem ranljiva, da imam čustva. Zakaj pa ne? Saj nisem robot.”

foto: Anže Petkovšek

foto: Anže Petkovšek

Po mnenju Joveve morajo v politiki kljub pravici do zasebnosti ostati stoodstotno transparentni glede svojega dela. Zato sama že od vsega začetka javno objavlja porabljen pavšal, sestanke v sklopu svojega dela in javno stoji za vsakim svojim glasom.

To sem nenazadnje dolžna volivkam in volivcem. Zagovarjam najstrožja možna pravila in se čudim kolegicam in kolegom, ki tega ne podpirajo. Pa jih je na žalost veliko. Ne glede na to, da takšni škandali vsakič znova zamajejo že tako načet ugled politike, ne bom pristala na metanje vseh v isti koš. Moja vest in moj obraz sta čista.

Poslanka se je dotaknila tudi svojih potez ob (ne)uporabi slovenskega jezika pri določenih v Sloveniji prisotnih podjetjih, zaključila pa je z odgovorom na vprašanje, ali pri svojem delu opaža, da bi bili Slovenci “narod hlapcev, ki se vselej podreja”. Vse se začne s tem, kako sami dojemamo in predstavljamo svoj narod, se je strinjala z novinarko:

“Podpišem, vse se začne točno s tem. In mi nismo majhni, ta koncept neke majhnosti je v glavah tistih, ki ne vidijo dlje od sosedovega dvorišča oziroma tistih, ki ta koncept izkoriščajo za še večjo polarizacijo ljudi. Pri svojem delu tega ne opažam, morda ravno zato, ker ne gledam na naš narod na tak način. Predstavljam ga kot svojega, enakopravnega in enakovrednega. Ne spadam v del politike, ki si želi, da smo razumljeni in doumljeni kot karkoli manj od tega, ker je tako še lažje deliti in kregati ljudi.”

Pogovor si lahko v celoti preberete tukaj.

Enaki standardi. Enaki pogoji. Enaka zaščita.

Obljuba dela dolg! In jaz sem vam dolžna še nekaj podrobnosti glede enega glasovanja na odboru za kulturo z začetka tedna.

Torej: vsi ki me spremljate, zdaj najbrž že veste, da se v Evropskem parlamentu precej ukvarjam z zagotavljanjem zaščite, varnosti ter neodvisnosti novinark in novinarjev. Večina sprejetih poročil, priporočil in ukrepov je sicer usmerjena v urejanje razmer znotraj Unije. Kaj pa zunaj nje?

V torek smo na odboru soglasno potrdili mnenje zaščiti novinarjev po svetu in politiki EU na tem področju. Besedilo sem sooblikovala kot poročevalka v imenu svoje politične skupine Renew Europe.

Kličemo po varovanju novinark in novinarjev zoper vse oblike nasilja. Naj bo to fizično ali verbalno, cenzura, nadlegovanje, nezakonite aretacije. Kličemo po zagotavljanju svobode govora in po zagotavljanju ustreznega izobraževanja medijske pismenosti v tretjih državah.

K besedilu sem konkretno, z dopolnili, prispevala tudi sama:
– Želela sem, da enake standarde, kot jih zahtevamo od držav članic, uveljavljamo tudi v tretjih državah, s katerimi sodelujemo. Zato Evropsko komisijo pozivamo k vključitvi zagotavljanja medijske svobode v vse partnerske programe, bilateralne pogodbe in partnerstva za regionalni razvoj, ki jih ima Unija s tretjimi državami.
– Pozivamo k vzpostavitvi stalnega meddržavnega medijskega sklada, ki bo financiral neodvisno poročanje, medijsko svobodo in zagotavljal varnost – tudi evropskih – novinark in novinarjev v tretjih državah.
– Vse države članice, ki tega še niso storile, pozivamo k sodelovanju v koaliciji za medijsko svobodo (medvladno partnerstvo za zagotavljanje varnosti novinark in novinarjev ter medijske svobode na spletu in izven).
– Komisijo pozivamo, da mora pri vključevanju tretjih držav v evropske programe, kot je Ustvarjalna Evropa, upoštevati tudi standarde svobode medijev.
– Nenazadnje, Evropsko komisijo pozivamo k promociji programov in ukrepov, ki bodo usmerjeni v širjenje medijske pismenosti ter ustreznega izobraževanja novinark in novinarjev s pomočjo formalnih in neformalnih izobraževanj.

Besedilo je res zelo dobro in če bo Evropska komisija upoštevala naše predlog, bo to zagotovo pripomoglo k boljši informiranosti vseh nas, hkrati pa bomo zaščitili pravice novinark in novinarjev ter ljudi, ki živijo v državah z represivnimi ureditvami. Verjamem pa, da mora Unija zaostriti tudi standarde medijske svobode znotraj svojih meja, saj je pomemben vidik zunanje politike tudi zgled.

– Irena

Evropska poslanka Irena Joveva se je v ponedeljek, 27. februarja 2023, udeležila seje odbora za kulturo v državnem zboru. Na njej so obravnavali (ne)uporabo slovenskega jezika na spletnih digitalnih platformah in operacijskih sistemih v Sloveniji. Članice in člani odbora so soglasno sprejeli sklep s podporo prizadevanjem evropske poslanke, pozdravili pa so tudi predvidene spremembe zakona o javni rabi slovenščine. Poslanka je svoj govor začela z osebno noto, predvsem pa je izpostavila, da morajo vsa na slovenskem in posledično EU trgu prisotna podjetja spoštovati našo državo in jezik.

Uvodoma je Joveva pojasnila, kaj jo je gnalo k ukrepanju: “Ful sori. To sta praktično edini dve besedi v angleškem jeziku, ki ju pozna – oziroma razume – moj oče. /…/ Vidim pri njem željo biti v koraku s časom, kar v prevodu pomeni v čim lažjem stiku ne samo z mano, ampak na splošno z ljudmi, s civilizacijo. In … kaj njemu pomagata ti dve angleški besedi, če na primer hoče iti še bolj v korak s časom in si pogledati kaj na Netflixu? Gledati Disney+ risank z vnukinjo? Imeti kaj od Appla, konec koncev? V bistvu mu spet lahko rečem samo ‘ful sori’, ampak ti pač ne moreš tega imet in gledat. Lahko gledaš, no, ampak ne boš razumel. Ful sori.”

Nato je razmišljala še širše, ker ne gre le za starostnike, ljudi, ki pač ne govorijo tujih jezikov, gre tudi za mlade, zlasti pa gluhe, naglušne, slepe, slabovidne … Zato je poslanka začela z iniciativo “Po slovensko, hvala”, katere prvi korak so bila javna pisma direktorjem določenih podjetij.

“Jaz lahko gledam Netflix, Amazon prime, Disney+, lahko imam vse možne Apple naprave in nimam težav z razumevanjem ali uporabo. Ampak – zakaj bi se kdorkoli od nas moral s tem zadovoljiti, da ne moreš tega imeti v maternem jeziku?”

Joveva je poudarila, da se bo v prihodnosti prehod v digitalni svet poglobil in da je seveda znanje tujih jezikov vedno dobrodošlo. Vendar pa diskriminacija jezikov pri multinacionalkah prinaša številne negativne posledice. Opozorila je na degradacijo knjižnega jezika in dodala, da bi s ponujanjem slovenščine v digitalnem svetu finančno podprli tudi domače prevajalke in prevajalce ter da bi s tem podjetja pokazala spoštovanje do jezika, kulture in države, v kateri poslujejo.

“Jezik je živa stvar, ampak to ne pomeni, da naj nam ne bo mar, če se ga ne spoštuje. /…/ Če neko podjetje pride svoje vsebine ali izdelke ponujat na slovenski trg, posledično trg Evropske unije, mora spoštovati jezik na tem trgu. Slovenski jezik je uradni jezik Evropske unije. Fizično, digitalno, vseeno je, razlik v tem okviru ne sme biti.”

Četudi kdo protestno ne bi uporabljal storitev teh podjetij, se s tem nič ne reši, je še prepričana Joveva: Uporabljati materni jezik doma je moja pravica in moja izbira.”

Prisotne je pozvala k enotnosti in opomnila, da je zakon o javni rabi slovenščine zastarel in pomanjkljiv, zato pričakuje, da bo podlaga za novelo zakona, ki ga pripravlja pristojno ministrstvo in ga bo po lastnih navedbah kmalu poslalo v javno razpravo, dobra.

Na ravni Evropske unije se je dotaknila direktive o avdio-vizualnih medijskih storitvah, ki prepoveduje diskriminacijo, a ne omenja eksplicitno diskriminacije na podlagi jezika. Napovedala je, da bo to zabeleženo v prihajajočem poročilu o implementaciji direktive, ki ga bodo v bližnji prihodnosti sprejeli na odboru za kulturo v Evropskem parlamentu. Kot primere dobrih praks je poslanka navedla druge manjše jezike, kot so islandščina, baskovščina, katalonščina in galicijščina, ki so uspeli doseči prisotnost in enakopravnost v digitalnem svetu. Prav tako po njenih besedah obstajajo tuja podjetja v Sloveniji, ki svoje vsebine ponujajo v slovenščini.

“Velikost (ali majhnost, če želite) nekega trga ne upravičuje diskriminacije jezika in kulture. Če tega podjetja ne bodo razumela zlepa, bo pač treba to urediti drugače. Ni potrebe, da smo samo hvaležni, da so ti ponudniki storitev sploh na našem trgu. Seveda je dobro, da so, toda spoštovati morajo Slovenijo in slovenščino.”

Navzočim je razložila tudi, da je z nekaterimi predstavniki podjetij sestanke že imela, so pa ti zelo jasno povedali, da v bližnji prihodnosti ne nameravajo razširiti ponudbe na slovenski jezik: “Ker jim ni treba. Ker ni pritiska, ker ni zakonodaje. Rešitev je torej na dlani.”

“Preden se kdo oglasi in reče ja, ampak potem bodo pa vsa ta podjetja šla, a res to hočemo, odganjat podjetja iz Slovenije … a veste, kaj so mi pa glede tega rekli? Da vedno upoštevajo zakonodajo in da doslej še nikoli niso zapustili neke države. Torej, še enkrat, rešitev je na dlani.”

Na seji so med drugim sodelovali še predstavniki ministrstva za kulturo, službe za slovenski jezik pri ministrstvu za kulturo, inšpektorata za kulturo in medije, Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU in Kulturniške zbornice Slovenije.

Odbor za kulturo DZ je z 12 glasovi za in nobenim proti sprejel sledeča sklepa:

  • Odbor za kulturo podpira prizadevanja ministrstva za kulturo in evropske poslanke Irene Joveve ter drugih posameznikov institucij, da se slovenski jezik kot eden od uradnih jezikov Evropske unije uporablja na Applovih napravah in operacijskih sistemih ter pretočnih medijskih storitvah ponudnikov Amazon Prime, Disney+ in Netflix, ki ne ponujajo podnapisov in sinhronizacije v slovenščini.
  • Odbor za kulturo predlaga odboru za kulturo in izobraževanje v Evropskem parlamentu, da  v okviru svojih pristojnosti obravnava problematiko nedostopnosti vseh uradnih jezikov Evropske unije na enotnem trgu Evropske unije ter da evropskim institucijam predlaga rešitve za to problematiko.

Celotni nagovor evropske poslanke si lahko ogledate spodaj.

Več znaš, več veljaš. Podpišem. Kaj pa … več daš, več veljaš?

Sočutje ni slabost. Še manj je samoumevno. Prostovoljstvo je steber sočutja, steber družbe, ki pa ga ima žal marsikdo za samoumevnega. Je pač nekdo nekje, ki bo že poskrbel(a) za najranljivejše, za krpanje sistemskih, “pozabljenih” lukenj. Samoumevno? Res? Ti srčni, borbeni ljudje si zaslužijo podporo v največji meri. Finančno, logistično, politično, človeško.

Za samoumevnost prostovoljstva je kriva vse večja individualizacija družbe. Ne pomislimo, da se lahko kaj kmalu tudi mi znajdemo v nemoči, na ‘‘drugi’’ strani. Nikoli ne veš. Nam bo takrat še vedno samoumevno?

Rada povem, da sem bila v imenu skupine Renew Europe poročevalka za Evropsko solidarnostno enoto, s katero mladim omogočamo prostovoljenje. Zato, ker je to en res super program, vas pozivam: raziščite opcije.

Medtem pa, če parafraziram našega nekdanjega nogometnega selektorja, kapo dol. V tem primeru vsem prostovoljkam in prostovoljcem. Sama sem del tega že lep čas, a tokrat sem imela prvič priložnost iz prve roke spremljati prostovoljstvo na Slovenski filantropiji. Udeležila sem se poučevanja slovenskega jezika, povečini Ukrajink in Ukrajincev, ki so prišli v Slovenijo. Delo Filantropije je izjemno. Ukrajinke in Ukrajinci so izjemni.

Šlo je sicer za projekt CERVIS* “MEP Job Shadowing”, v katerem si prostovoljec_ka in poslanec_ka za en dan izmenjata službi oziroma se postavita v kožo drugega. Jaz sem bila na Filantropiji pri Viktorju, Viktor je šel pa z mano na dogodek o izobraževanju v ljubljanski Hiši EU. Se pa že veselim dejstva, da me bo obiskal tudi v Bruslju in na lastne oči videl, kako izgleda moj dan v Evropskem parlamentu. V še večji “akciji”.

Zaključujem z vnovičnim pozivom: ni samoumevno. Več daš, več veljaš.

Foto: osebni arhiv

Foto: osebni arhiv

Irena

*CERVIS – “Citizen Engagement for Recovering – Volunteering Solidarity” je projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija prek programa Državljani, enakost, pravice in vrednote (CERV).

Preostale poslankine dnevnike si lahko preberete tukaj.

Evropska poslanka Irena Joveva je v petek, 24. februarja 2023, sodelovala v razpravi z dijakinjami in dijaki z naslovom “Če bi jaz odločal(a) o prihodnosti izobraževanja…” v okviru projekta Šola ambasadorka Evropskega parlamenta. Prav je, da nam nalivate čistega vina, šolski sistem je rigiden in prilagoditve so zagotovo na mestu, vaše ideje pa dobre, je med drugim povedala poslanka.

Na dogodku so se mladi postavili v vlogo odločevalcev in predstavili svoje predloge ukrepov na področju izobraževanja.

Foto: David Savli

 

Uvodoma je evropska poslanka pojasnila, da je področje izobraževanja sicer v pristojnosti vsake države članice, vendar Evropska unija s svojimi aktivnostmi podpira, spodbuja in pomaga, tako s priporočili, smernicami, načrti, kot tudi z različnimi programi, denimo Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota.

Ob tem Joveva vidi manevrski prostor za izboljšavo in morda celo še več pristojnosti Evropske unije v določenem delu izobraževanja, saj imajo voditelji v državah članicah različne prioritete, pri izobraževanju pa ne sme manjkati kakovosti ali enakopravnosti.

 

Dijakinje in dijaki so podali precej zanimivih predlogov.

V Gimnaziji Bežigrad so se osredotočili na računalniško pismenost. Menijo, da bi se hitremu razvoju tehnologije šolstvo lahko prilagodilo z večjim številom ur informatike, pa tudi vrednotenja virov ter drugih podatkov. Pogrešajo tudi več učenja o finančni pismenosti, za lažjo predstavo in razumevanje določene snovi pa bi uvedli uporabo interaktivnih 3D modelov.

V srednji zdravstveni šoli Ljubljana si želijo izobraževalnega sistema, kjer bo vsak deležen individualne obravnave in bo lahko razvil svoje potenciale. To bi po njihovem mnenju lahko dosegli z dodatnimi izobraževanji za učitelje, ki poudarjajo sodobne načine poučevanja, kot sta projektno delo in vseživljenjsko učenje.

Foto: David Savli

Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica je predlagala uvedbo uporabe tabličnih računalnikov. Ne želijo si reprodukcije znanja, zato so prepričani, da bi namesto na kvantiteti moral biti večji poudarek na kvaliteti pridobljenega znanja: “Otroci potrebujejo več kot le sedenje v klopeh, prepisovanje s table, opravljanje domačih nalog in kampanjsko učenje za doseganje dobrih ocen na preizkusih znanja.” Želijo si več socialnih veščin, uvedli bi tudi obvezno tutorstvo oziroma učno pomoč, ki bi jo nudili dijaki starejših letnikov.

Iz Gimnazije Murska Sobota so sporočili, da bi izobraževanje v prihodnosti moralo biti kombinacija dela na daljavo in dela v učilnici, saj bi s tem razvijali svoje tehnološke veščine. Predlagali so poklicno usmeritev izobraževanja, ki naj bi se zgodila že v 6. razredu oziroma bi se dijakinje in dijake razvrščalo glede na sposobnosti. Poudarili so tudi potrebo po več športne vzgoje.

V gimnaziji Celje center so predlagali, da bi EU namenila sredstva za posodobitev šolskih sistemov in izobraževanj za odrasle, kjer bi slednji v času izobraževanja imeli zagotovljen eksistenčni minimum (minimalno plačo). Uvedli bi centre za priznavanje neformalnega izobraževanja. Na ravni EU bi uzakonili obvezne dejavnosti, v katerih bi učenci in dijaki morali sodelovati v socialnih programih.

Gimnazijci in gimnazijke elektro in pomorske šole Piran bi v prihodnosti oblikovali temeljni učni načrt za vse izobraževalne ustanove v EU, ki bi mladim olajšal prehod na tujo šolsko ustanovo ob izmenjavi, medtem ko bi v gimnaziji Šiška namenili večji poudarek vseživljenjskemu učenju. Predlagali so uvedbo obveznega učenja prve pomoči in uvedbo sprejemnih izpitov pri vpisu na fakulteto.

Prihodnost je v bolj sproščenem delovnem in učnem vzdušju, pa so mnenja v Srednji šoli Domžale. To bi dosegli z manjšim številom predmetov, kar bi omogočalo večjo osredotočenost in bolj poglobljeno znanje namesto “piflanja”. Šolsko leto bi razdelili na tri ocenjevalna obdobja. Preverjanje in ocenjevanje znanja pa bi v večji meri potekalo v skupini, kar bi pripomoglo k nadgradnji ekipnega dela.

“Prakse je v našem šolanju premalo,” pa so izpostavili v Strokovno izobraževalnem centru Ljubljana. Predlagali so torej več prakse, strokovnih predmetov in športa. Predlagajo, da uvedbo izmenjave med obvezne vsebine oziroma več ekskurzij.

V Gimnazije Kranj si želijo več ustvarjalnega razmišljanja. Predlagali so uvedbo dneva ustvarjalnosti, kjer bi prek delavnic in predavanj osvojili ustvarjalno razmišljanje skozi različna (predmetna) področja – fotografija, improvizacija, 3D animacije itd.

Foto: David Savli

Medtem je I. gimnazija v Celju predlagala uvedbo posebne štipendije za gimnazijce, Šola za storitvene dejavnosti Velenje pa je prav tako predlagala uporabo tablic pri pouku, ker bi zmanjšali porabo papirja in zagotovili poenotene zapiske. V ospredje pouka bi postavili eksperimente, diskusije, ustvarjalno pisanje, javno nastopanje, ekipno in projektno delo.

Šola kot taka na deklarativni ravni poudarja načela družbene enakosti, a realnost je drugačna. Zato bi mladi z Gimnazije Litija v prihodnosti uvedli formalizirano obliko dodatne strokovne pomoči za srednje šole in fakultete ter dodatne kadre, ki bi potrebo po takšni obliki pomoči na prvi stopnji sploh zaznavali, na drugi stopnji pa tako obliko pomoči tudi izvajali.

V odzivu na predloge je evropska poslanka Joveva dejala, da jo veseli takšna aktivnost mladih. Meni, da bi pristojni marsikatero idejo dejansko lahko uslišali, saj se šolski sistem mora prilagajati današnjemu hitremu svetu, mladi pa iz prve roke najbolje vedo, česa je premalo in česa preveč.

Na dogodku je sicer poslanko spremljal Viktor Kollar iz Slovenske filantropije, ki se je dogodka udeležil kot ”poslanec v senci” (več o projektu si lahko preberete tukaj), predloge mladih pa sta poleg Joveve komentirala še evropski poslanec Milan Zver in vodja sektorja za razvoj izobraževanja na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Aleš Ojsteršek.

Razpravo si lahko ogledate TUKAJ

 

Iiiiin … poročevalka v imenu Renew Europe za Akt o medijski svobodi jeee … Irena Joveva

Ne zamerite moji vzhičenosti, a res sem srečna, da smo – po dolgih pregovarjanjih in zavlačevanjih zaradi osebnih interesov nekaterih posameznikov – končno prišli do točke, ki sem jo vseskozi edino čakala. Zagon konkretnega dela!

Odbor za kulturo bo vodilni pri pogajanjih v Evropskem parlamentu in jaz bom zraven. Pri neposrednem oblikovanju te nujno potrebne zakonodaje, zaradi katere bo – upam – medijska svoboda v državah članicah EU dejansko zajamčena. Zaradi katere bo – upam – tudi VES medijski prostor v Sloveniji boljši. Berite: neodvisen, profesionalen, kakovosten.

Začenjamo!

– Irena

Evropska poslanka Irena Joveva je z namenom približevanja svojega dela in aktivnosti pripravila digitalno knjižico s pregledom leta 2022. V uvodu je vse svoje preteklo in nadaljnje delo povzela z besedno zvezo ”šponanje po liberalno”, kot je delo – ”šponanje” – imenoval aktualni predsednik vlade Republike Slovenije, zlasti pa je izpostavljala svoje parlamentarno delo v okviru svoje politične skupine v Evropskem parlamentu, Renew Europe.

Poslanka se je v pregledu leta obrnila nazaj na boj liberalnih sil za človekove pravice in spoštovanje ljudi, posledično pa so tudi volivke in volivci na volitvah dali vedeti, da je prava pot skupna liberalna pot. Tako so se liberalne sile v Sloveniji združile s skupnimi močmi, ljudstvo pa je mandat vladi (dodatno) potrdilo na trojnem jesenskem referendumu.

Dotaknila se je obstoja slovenskega jezika na digitalnih platformah, ko je jeseni 2022 napisala pismo direktorjem Amazona, Disneyja in Netflixa s pozivom za odpravo neenakopravnosti slovenščine pri podnaslavljanju ter sinhronizaciji.

Joveva se je v lanskem letu udeležila tudi več mednarodnih dogodkov po Evropi, med drugimi kot ena od predstavnic Renew Europe kongresa EUROPE 2050 v Varšavi na Poljskem, kjer je poudarila, da je vzpon iliberalnih demokracij eden največjih izzivov Evropske unije, ter prav tako v imenu Renew Europe parlamentarne misije odbora za kulturo in izobraževanje v Budimpešti na Madžarskem, kjer se je seznanila z aktualnimi razmerami na področju kulture, izobraževanja in medijev, pri čemer je bila po obisku le še bolj prepričana, da Madžarska pod trenutno oblastjo ni demokracija v polnem pomenu te besede.

Aktivno je naslavljala tudi tematiko medijske svobode širše v Evropi, saj je skupaj s poslanskim kolegom Klemnom Grošljem organizirala dogodek ”Osvobodilna fronta za medije in demokracijo”. Na njem je analizirala stanje medijske svobode in sodobnih izzivov novinarstva tako v Sloveniji kot širše. Izpostavila je, da je za zagotavljanje kakovostnega in profesionalnega novinarstva potreben stalen napor, saj se, ko enkrat pridemo do točke, ko so javni mediji zgolj še propaganda ene politične stranke, zelo težko vrnemo v ravnovesje.

Svojo aktivnost je pri omenjeni tematiki nadaljevala z interaktivno razpravo ”Medijska svoboda? Bo, da!”, kjer je s študentkami in študenti spregovorila o prihajajočem Evropskem aktu o svobodi medijev (European Media Freedom Act – EMFA). Med drugim se je poslanka strinjala s prisotnimi, da mora biti ta zakonodaja čim ambicioznejša. Zbrani mladi so na dogodku diskutirali o predlogu akta, svojih pogledih in predlogih zanj, ki jih bo poslanka skušala upoštevati ob amandmiranju zakonodaje, saj je zanjo poročevalka v imenu politične skupine Renew Europe.

Poslanka se je jasno zavzela za transparentno delovanje poslank in poslancev Evropskega parlamenta s pozivom predsednici Roberti Metsola, kjer je pozvala k spremembam poslovnika Evropskega parlamenta v členih, ki se nanašajo na način glasovanja. Po njenem mnenju namreč svojo odgovornost izvoljene in izvoljeni v prvi vrsti zagotavljajo prav s transparentnostjo, ki pa jo trenutni način glasovanja omogoča le delno.

Preostale poslankine aktivnosti so vključevale potrditev pomembnega poročila o posledicah pandemije na mlade, uspešnost slovenske delegacije evropskih poslank in poslancev pri zakonodaji na področju zdravja, smernice za politiko zaposlovanja, boj za plačana pripravništva, zapis izkušenj pripravnikov v njeni pisarni, odziv na pristopna pogajanja S. Makedonije in Albanije ter polnopravno članstvo v več odborih.

Celotno digitalno knjižico o delu v letu 2022 si lahko preberete TUKAJ.

Digitalna revija 2022

Digitalna revija 2022