Zdaj bi pa menda ja moralo že vsem biti jasno.

Zdaj bi pa menda ja moralo že vsem biti jasno.

Zdaj. Bi. Pa. Menda. Ja. Moralo. Že. Vsem. Biti. Jasno.

NI. Ni vsem jasno. Žal.

Danes sem v plenarni dvorani poslušala stavke nekaterih kolegic in kolegov v smislu, zakaj za vraga se zdaj ukvarjamo z ustanovitvijo nekega etičnega organa, če v naši hiši nimamo težav z etiko, ampak z vladavino prava. Aja, pa morala in etika sta bojda tudi dva zelo različna pojma, sem slišala. Nekdo je celo rekel, da mu je vseeno, če so politiki moralni ali ne. Da je pomembno samo, če spoštujejo zakon.

OK, res je, da ima marsikdo v Evropskem parlamentu težavo z vladavino prava, a to ne pomeni, da jih z etiko nima še kdo več. Pa z moralo tudi, mimogrede, ker to sta kvečjemu sorodna pojma. In ne, ni pomembno SAMO to, da politiki spoštujemo zakon. Politiki moramo ločiti med dobrim in slabim, med pravilnim in napačnim. Mar ni to bistvo morale?

Integriteta. Transparentnost. Odgovornost. Ničelna toleranca do korupcije. Brez tega zaupanja v naše delo ni in ne bo.

O tem sem pa jaz govorila na današnjem plenarnem zasedanju. O tem, da sicer imamo že določena pravila, a jih po institucijah nimamo poenotenih. Posledično so standardi različni, preiskovalna pooblastila nezadostna, da o pomanjkljivih, marsikdaj neprepričljivih sankcijah sploh ne govorim.

Resda na koncu vse stoji in pade na integriteti človeka samega, a vseeno je prav, da dobimo evropski etični organ, z istimi, jasnimi, najstrožjimi možnimi pravili. Za vse. Evropske poslanke in poslance, komisarke in komisarje, asistentke, asistente, strokovne sodelavce, direktorje, sekretarke …

O tem bomo glasovali ta teden. Neuspešno nas je večina v tej hiši k temu pozvala že pred dvema letoma, po vseh zadnjih škandalih in aferah pa zdaj res upam, da bo Evropska komisija tokrat to našo zahtevo – in njihovo takratno zavezo – uresničila.

Zdaj pa je menda ja vsem jasno, da drugače ne bo šlo.

Tistim, ki s pravili in etiko tako ali tako nimamo težav, to zagotovo je. Ostalim? Vrnite se na začetek zapisa.
… a hkrati vedite, da tisti, ki nam je to jasno, odločno stojimo za tem, da je treba raziskati, preiskati, kaznovati. Vse, ki mislijo, da zanje pravila ne obstajajo. Tudi v naši hiši.

Ker nismo vsi isti.

Ker nismo vsi isti.

Ker. Nismo. Vsi. Isti.

Pozdrav iz Strasbourga.

– Irena

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 14. februarja 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu spregovorila o nujnosti vzpostavitve neodvisnega organa EU za etiko. “Zdaj pa je menda ja vsem jasno, da drugače ne bo šlo,” je med drugim dejala in poudarila, da brez integritete, transparentnosti, odgovornosti in ničelne tolerance do korupcije zaupanja v delo poslank in poslancev ne bo. 

Ob tem je poslanka povedala, da določena pravila resda že obstajajo, a so zaradi različnih kodeksov ravnanja, ki jih imajo evropske institucije, standardi neenotni, preiskovalna pooblastila nezadostna, sankcije pa pomanjkljive in mnogokrat neprepričljive.

‘‘Resda na koncu vse stoji in pade na integriteti človeka samega, a vseeno je prav, da dobimo evropski etični organ, s poenotenimi, jasnimi pravili ravnanja znotraj vseh institucij. Strogimi pravili, upam, seveda, najstrožjimi možnimi.’’

Nadaljevala je z navedbo dejstva, da je večina v Evropskem parlamentu že pred dvema letoma pozvala k vzpostavitvi omenjenega organa, a na žalost neuspešno. Hkrati je Joveva izrazila upanje, da bo, sploh po vseh zadnjih korupcijskih aferah in škandalih, Evropska komisija svojo takratno zavezo in zdajšnjo ponovno zahtevo Evropskega parlamenta končno tudi uresničila.

‘‘Zdaj pa je menda vsem jasno, da drugače ne bo šlo. Tistim, ki s pravili in etiko tako ali tako nimamo težav, to zagotovo je.’’

Nagovor evropske poslanke Joveve si lahko ogledate tukaj.

            Ozadje 

Evropski parlament je 15. decembra 2022 sprejel resolucijo o sumu korupcije z izvorom iz Katarja ter o širši potrebi po preglednosti in odgovornosti v evropskih institucijah. Poslanke in poslanci Evropskega parlamenta so Komisijo že 16. septembra 2021 pozvali, naj pripravi predlog za izboljšanje preglednosti in integritete pri odločanju na ravni EU. Poslanke in poslanci Evropskega parlamenta so v današnji razpravi s Svetom EU in Evropsko komisijo ponovili svojo zahtevo po ustanovitvi neodvisnega organa za etiko za institucije EU.

Namen tega organa bi bil zagotoviti, da se javne odločitve sprejemajo zaradi skupnega dobrega in zaupanja državljanov v institucije EU. Vzpostavljen bi bil z medinstitucionalnim sporazumom med Parlamentom in Komisijo, odprt pa bi bil za vse institucije, agencije in organe EU s pristojnostmi za preiskovanje ali svetovanje, odvisno od obravnavane zadeve. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pred izvolitvijo obljubila ustanovitev tovrstnega organa in to nalogo zaupala podpredsednici Komisije Veri Jourovi.

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 14. februarja 2023, za oddajo Planet 18 komentirala (ne)transparentnost (delno) financiranih potovanj evropskih poslank in poslancev, ki jih ni plačal Evropski parlament. Po njenem mnenju so tovrstna potovanja sporna in bi jih bilo treba prepovedati.

V zadnjem času so se v Evropskem parlamentu pojavile polemike glede transparentnosti pri financiranih ter delno financiranih potovanjih s strani tretjih držav, podjetij ali organizacij. Ta so ob pravočasni prijavi sicer dovoljena, a bi bila lahko zelo problematična, saj bi v zameno za plačilo obiska gostitelj lahko pričakoval kakšne politične protiusluge.

“Za dejanja drugih ne bom odgovarjala, to naj storijo sami,” je povedala poslanka in poudarila, da sama česa takšnega ne bi, ni in ne bo počela.

“Se mi zdi pa sporno, ker imamo v Evropskem parlamentu dovolj denarja za raznorazna potovanja, misije v okviru našega dela. Ta potovanja se lahko pokrijejo iz tega (proračuna). Ne vidim razloga, zakaj bi nekdo hodil na sponzorirana ali delno sponzorirana potovanja, ki jih financira nekdo tretji. Če želijo iti na potovanja, ki se jih ne da pokriti iz proračuna Evropskega parlamenta, naj si plačajo ta potovanja sami,” je bila jasna.

Opomnila je še, da ima sama zase in za ekipo postavljena najstrožja možna pravila, ne le pri potovanjih, pač pa tudi pri lobističnih stikih, objavi pavšala in podobno, kar bi po njenih besedah moralo biti urejeno na sistemski ravni ter veljati za vse.

Evropska poslanka Irena Joveva je bila v petek, 3. februarja, sogovorka na dogodku ”Zastraševalne strateške tožbe zoper sodelovanje javnosti (SLAPP)” v organizaciji Zavoda Open in Pravne mreže za varstvo demokracije. V svojem govoru je izpostavila, da je skrajni čas za zakonsko ureditev področja. Spregovorila je tudi o okvirnih predlogih za dopolnitev trenutnega predloga direktive in pojasnila, da takšnih klofut zoper novinarje, aktiviste in pravni sistem ne smemo več dopuščati.

Poslanka je uvodoma dejala, da je sodelovala pri idejni zasnovi Evropskega parlamenta za t. i. ‘’anti-SLAPP direktivo’’ v okviru odbora za kulturo in izobraževanje, katerega polnopravna članica je, v naslednjih mesecih pa bo aktivno in intenzivno sodelovala pri spremembah samega zakonodajnega predloga.

V trenutnem predlogu direktive Joveva še posebej pozdravlja vzpostavitev t. i. mehanizma zgodnje zavrnitve, ki bo omogočal, da bodo sodnice in sodniki očitne primere strateških tožb lahko zavrnili, še preden pride do obravnave. Prav tako je poudarila pomen preprečitve t. i. “forum shoppinga”, ki trenutno tožnicam in tožnikom omogoča več hkratnih tožb v več državah z namenom preplaviti toženke in tožence z bremeni stroškov in časa. Hkrati pa vidi tudi kar nekaj možnosti za izboljšavo direktive:

”/…/ da bi morali ustvariti tudi skupno javno podatkovno bazo takšnih primerov (zastraševalnih strateških tožb, op. p.) na področju celotne EU, da bi omogočili še hitrejše zavrnitve teh tožb in izpostavili tiste, ki se strateških tožb poslužujejo. Druga stvar je, da bi lahko ustvarili tudi poseben skupen fond na ravni EU za kritje, recimo, pravnih stroškov ali psihološke pomoči za žrtve. Morda najbolj pomembno pa je, da se odvetnice in odvetniki, sodnice in sodniki ter državljanke in državljani seznanijo in izobrazijo o možnostih, ki jih bo ta zakonodaja omogočila.”

Pri tem je poslanka opozorila, da je res skrajni čas za ureditev tega področja ter spomnila, da imamo primere tudi v Sloveniji.

“SLAPP tožbe. Ta kratica mi je tako ‘posrečena’, da sem enkrat napisala en daljši zapis, s katerim sem želela javnosti /…/ pojasniti, kaj to je. In sem napisala, da lahko to kratico, kar se mene tiče, preberejo tudi kot “slap” – prevodu klofuto, ker to tudi dejansko je. Klofuta preiskovalnemu novinarstvu in pravnemu sistemu in takšnih klofut ne smemo več dopuščati.”

Na dogodku so poleg poslanke Joveve sodelovali še odvetnica Jasna Zakonjšek, sodnik Višjega sodišča v Ljubljani Đorđe Grbović, državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje Igor Šoltes, novinar in tarča zastraševalne tožbe Primož Cirman. Okroglo mizo je povezovala Barbara Rajgelj. Govorili so o tem, katere mehanizme za preprečevanje zlorab prava slovensko pravo že pozna, kako postopke doživljajo in preživljajo njihove žrtve, na kakšen način, če sploh, bo nova direktiva prispevala k hitrejšemu reševanju SLAPP tožb, kaj poleg normativnih sprememb je še mogoče narediti za zaščito pred tovrstnimi zlorabami oz. za zmanjšanje njihovega negativnega vpliva.

Celoten govor evropske poslanke Joveve si lahko ogledate tukaj.

 

Evropski sveti delavcev (v nadaljevanju ESD) – znotraj Evropske unije jih je več kot 1200 – so organi za zastopanje zaposlenih znotraj podjetij, ki delujejo v najmanj dveh državah članicah in imajo vsaj 1000 zaposlenih. Vzpostavijo se na podlagi pobude najmanj 100 zaposlenih iz dveh držav članic, njihova sestava in delovanje pa sta odvisna od tipa podjetja in podpisanega soglasja med vodstvom podjetja in predstavniki delavcev. ESD so zadolženi za ustrezno obveščanje zaposlenih o vseh pomembnih odločitvah na evropski ravni, ki bi lahko vplivale na njihovo zaposlitev ali delovne pogoje in posvetovanje zaposlenih z vodstvom o napredku poslovanja.

Direktiva o ustanovitvi sveta delavcev je bila zadnjič prenovljena leta 2008, deset let kasneje pa je Komisija v svojih evalvacijskih poročilih ugotovila, da so bili evropski sveti delavcev ključni faktor za izboljšanje dostopa in obsega informacij, ki so na voljo zaposlenim v transnacionalnih podjetjih ob sočasnem varovanju zaposlitev med procesi prestrukturiranja. A vendar to poročilo ob pozitivnih učinkih prepoznava tudi nekaj vrzeli v zagotavljanju pravic delavcev, ki v primeru razdrobljenosti ustvarjajo neenak položaj zaposlenih v istem podjetju v različnih državah članicah. Poročilo ugotavlja tudi pomanjkljivo izvrševanje direktive v nekaterih članicah.

Zato smo na odboru za zaposlovanje in socialne zadeve, katerega polnopravna članica sem, pripravili zakonodajno poročilo, ki smo ga z veliko večino sprejeli na današnjem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta.

Sprejeto besedilo poziva Komisijo k izvedbi revizije Direktive o ustanovitvi ESD, ki bo vključevala razjasnjene cilje, opredelitve in postopke ter okrepila pravico predstavnikov delavcev do informacij in posvetovanja. Treba je poskrbeti, da bodo ESD v prihodnje okrepljeni za povečanje njihove zmožnosti uveljavljanja pravic zaposlenih, hkrati pa moramo povečati ozaveščanje in prepoznavnost ESD, in sicer tako, da mobiliziramo podjetja, ki ustrezajo kriterijem za vzpostavljanje ESD k njihovi ustanovitvi, predvsem pa moramo predstavnikom zaposlenih in vodstvom podjetij z vključevanjem socialnih partnerjev iz različnih sektorjev in nacionalnih institucij, zadolženih za področje trga dela, jasno pokazati dodano vrednost ESD.

Besedilo dodatno naslavlja pomen pravočasnega in učinkovitega posvetovanja o zadevah nadnacionalnega značaja, predvsem tistih, ki vplivajo na delovna mesta in delovne pogoje, kar je pomemben faktor pri ohranjanju zadovoljstva delavcev v luči zelenega in digitalnega prehoda, ko številna podjetja po Evropi iščejo in uveljavljajo prenovljene načine dela. Ob tem pa smo sprejeli tudi določbo, da morajo vodstva podjetij pri sprejemanju pomembnih odločitev upoštevati mnenja ESD.

Evalvacijska poročila Komisije so v nekaterih primerih ugotovila kršenje določb Direktive (kršenje uveljavljanja pravic delavcev), zaradi česar smo v sprejetem besedilu dodali uvedbo učinkovitih, odvračilnih in sorazmernih kazni. ESD bodo tako imeli pravico, da v primeru kršitve določb direktive začasno odložijo – ali celo zavrnejo – odločitev vodstva podjetja.

V besedilo smo namensko vključili tudi predpostavko, ki veleva, da morajo države članice prekiniti vse sporazume, sklenjene pred sprejetjem Direktive, saj želimo doseči, da za vse sporazume o ESD veljajo enake pravice in obveznosti, da zagotovimo enako obravnavo delavcev ter dostop do uporabe visokih standardov pravne varnosti znotraj Unije prek vzpostavljenih regulativnih pogojev za delovanje ESD, kot jih določa Direktiva.

Zagotavljanje učinkovitega dostopa do pravnega varstva smo zagotovili prek vzpostavitve dostopa ESD do sodišč ali pristojnih nacionalnih organov za trg dela. Države članice bodo pri tem morale zagotoviti olajšanje upravnih in sodih postopkov, zadolžene pa so tudi za vzpostavitev posebnih pogajalskih teles ter za opredelitev pravnega statusa ESD. Ob zagotavljanju pravic do ustreznih sodnih postopkov pa sprejeto zakonodajno poročilo določa, da breme sodnih stroškov, stroške pravnega zastopanja ter stroške dnevnic in potne stroške predstavnika delavcev krije glavno poslovodstvo podjetja. Kazni, ki jih podjetja prejmejo ob primeru ugotovljenih kršitev, so odvisne od posamezne države članice ter narave, resnosti in trajanja kršitve. Ob hujših kršitvah je poleg denarne kazni podjetje izključeno še iz upravičenosti do nekaterih ali vseh javnih ugodnosti, pomoči in subvencij tako na nacionalni kot tudi na evropski ravni.

Poudariti moram, da je Direktiva o ustanovitvi svetov delavcev edina, ki na nadnacionalni ravni znotraj EU naslavlja pravice delavcev v transnacionalnih podjetjih prek vzpostavljenega pravnega okvira za spodbujanje organizacije nadnacionalnega obveščanja in svetovanja znotraj podjetij. Zato je ključno, da bo prenovljena direktiva, kot jo s sprejetim zakonodajnim poročilom zahtevamo, še vedno zagotavljala pravni okvir na ravni EU, ki bo spodbujal nadnacionalno obveščanje in svetovanje znotraj transnacionalnih podjetij, hkrati pa bo tako ESD in zaposlenim zagotavljala ustrezno pravno varstvo z uveljavljenimi ustreznimi kaznimi v primeru kršitve pri uporabi Direktive. Sprejeto besedilo je resnično korak bližje k zagotavljanju pravic delavcev.

 

 

 

Življenjske zgodbe. Trpke. Takšne, da si prav zato še toliko bolj zaslužijo uprizoritve na gledališkem odru. Ne samo na dan te predstave, ne samo včeraj in ne samo danes. Jutri in za vedno.

Kaj je upanje? Možnost uresničitve česa, načeloma. Vsak od nas upa na nekaj, vsak dan.

Da bi za zajtrk imeli palačinke. Da bi ujeli avtobus v službo. Da bi se zvečer ob pijači dobili s prijatelji.
Da bi preživeli. Da bi obstajali.

To pa upajo ljudje, s katerimi sem imela čast v sredo zvečer deliti oder. Na predstavi z naslovom Brez upanja, z upanjem.

Igrala sem mladega Palestinca. Aretirali so ga, ker so želeli najti njegovega brata. Vdrli so mu v sobo, a mladenič se nenehnemu prevpraševanju nasilne izraelske vojske ni vdal. V podrobnosti ne bom šla, a v tistih nekaj minutah igre sem lahko malo podoživela njegove občutke medtem. Tudi on je bil med igralci, v tistem trenutku pa med gledalci. Gledalec svoje zgodbe.

Predstava je del t. i. skritega gledališča, ki je razvilo gledališčno reportažo s konfliktnih območij in prikrajšanim ljudem dalo glas ter prostor za ubeseditev njihovih zgodb. Njihovi obrazi so na eni od fotografij, ki jih objavljam, zamegljeni z razlogom.

Brez upanja, z upanjem razgalja trenutna vsakodnevna življenja v Palestini, Iraku, Kurdistanu, Ukrajini. Podoživlja zgodbe, ki govorijo o vojni, smrti, trpljenju, toda tudi preživetju, uporu, trdoživosti. Zgodbe, ki jim moramo prisluhniti.

“Narejeni smo iz upanja,” so rekli med drugim. Brez upanja, z upanjem.

Poklon.

– Irena

V svojih zapisih se najpogosteje osredotočam na Slovenijo in EU, a danes bi vam vendarle rada pobližje predstavila aktualna dogajanja v Iranu in Maroku. Državi, ki geografsko gledano niti nista tako zelo oddaljeni od Slovenije. Gledano s področja človekovih pravic, vladavine prava, (novinarske) svobode, pa … druga zgodba.

O razmerah v Maroku sem razpravljala na januarskem plenarnem zasedanju. Moj govor se je osredotočal na področje novinarstva, ker smo o tem sprejemali resolucijo. Pred plenarnim nastopom smo v pisarno dobili več klicev, v bistvu poskusov vplivanja na to, kaj bom povedala. Do mene niso uspeli priti, asistentka pa jim je vsakič znova zelo jasno dejala, da je moje stališče že oblikovano.

“Vse to in še več, kar počne maroška vlada, je nezaslišano. Čas je, da EU ne samo jasno obsodi takšna ravnanja, ampak ukrepa še bolj ostro. Naj bo ta resolucija le začetek. Gospodom, ki zagovarjajo takšne poteze maroške vlade, pa na tem mestu še enkrat sporočam: ne, resolucija ne temelji na prirejenih podatkih in ne, ne bomo tiho in mirno gledali tega, kar počnete.”

Tako sem zaključila svoj govor. Zatiranje svobode misli, neupravičene aretacije in zaprtja novinarjev … vse to je nekaj, na kar ne smemo pristati.

V Iranu gredo medtem še precej dlje. Protestnice – in protestniki! – se tam že mesece borijo za pravičnejšo družbo. Žal je samo slabše. Represija oblasti, neprestano zatiranje ljudi, kratenje temeljnih človekovih pravic, arbitrarne aretacije z mučenjem, smrtne kazni, umori!

Iran se že dolgo uvršča med največje krvnike na svetu. Končno tudi v Evropskem parlamentu glede tega nismo več tako tiho. Na tem istem plenarnem zasedanju smo potrdili še eno resolucijo o protestih in usmrtitvah v Iranu.

Odločno sem stopala, še vedno stopam in vselej bom stopala v bran vsem borkam in borcem za temeljne pravice. Vedno. Povsod.

Irena

Preostale poslankine dnevnike si lahko preberete tukaj.

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 25. januarja 2023, nastopila kot soigralka v predstavi ”Brez upanja, z upanjem”, odigrani v Evropskem parlamentu v okviru t. i. skritega gledališča. Predstava osvetljuje življenja bork in borcev z zatiranih območij, kjer oblasti z nasiljem in grožnjami onemogočajo obstoj drugih ljudi, tudi z namenom uničiti njihovo upanje.

Poslanka med nastopom v predstavi.

Poslanka med nastopom v predstavi.

V predstavi ”Brez upanja, z upanjem” (angl. No hope, with hope) je poslanka odigrala zgodbo palestinskega mladeniča, h kateremu v sobo vdrejo izraelski vojaki, ki iščejo njegovega brata. Pri tem se mladenič ne vda nenehnemu prevpraševanju nasilne izraelske vojske in ostane zvest svoji družini ter njeni varnosti.

Predstava je med drugim prikazala vsakodnevna življenja in trpljenja ljudi v Palestini, Iraku, Kurdistanu in Ukrajini, kjer vsakdan predstavljajo vojna, trpljenje in smrt, a tudi preživetje, upor in trdoživost.

Poslanka je ob robu predstave dejala, da je upanje načeloma možnost uresničitve nečesa, da vsak od nas nekaj upa, vsak dan znova, a da je za njene soigralke in soigralce upanje zgolj to, da bi preživeli in obstajali. Čeprav gre za težke zgodbe, jim moramo prisluhniti, je dodala.

”Življenjske zgodbe – trpke, a takšne, da si prav zato še toliko bolj zaslužijo uprizoritve na gledališkem odru. Ne samo na dan te predstave, ne samo včeraj. Jutri in za vedno,” je poudarila Joveva.

O predstavah gledališke skupine

Poslanko je k udeležbi na predstavi povabilo Teatro di Nascosto – t. i. skrito gledališče , ki je s pomočjo Annet Henneman razvilo t. i. gledališčno reportažo. Te reportaže osvetljujejo trenutna dogajanja na konfliktnih območjih in prikrajšanim dajejo glas ter jih opolnomočijo za deljenje svojih zgodb. Gledališče sestavlja mednarodna skupina igralk in igralcev, ki delujejo in živijo v Palestini, Iraku, Iranu, Egiptu, Siriji, Kurdistanu, Ukrajini, Nemčiji, Angliji in na Danskem ter Nizozemskem.

Gledate in poslušate moj plenarni nagovor z lanskega novembra. Zakaj ga objavljam “šele zdaj”, se morda kdo sprašuje? Se mar odtlej ni nič spremenilo v Iranu? Se je. Ampak na slabše.

Protestnice – in protestniki! – se že mesece borijo za pravice žensk. Ne gre samo za boj za pravičnejšo družbo. A vmes je … represija. Neprestano zatiranje ljudi, kratenje temeljnih človekovih pravic, arbitrarne aretacije z mučenjem, smrtne kazni, umori!

Vmes so tragične usode. Mahse Amini in mnogih drugih.

Oblast gre vsakič še korak dlje. Oni to vidijo kot povračilne ukrepe, maščevalne in ustrahovalne. Ker želijo Irankam in Irancem pokazati, da bodo za ta svoj boj vsi drago plačali.

Danes smo v Evropskem parlamentu potrdili še eno resolucijo o protestih in usmrtitvah v Iranu. Obsojamo početje oblasti, želimo, da prenehajo s sistematskim nasiljem. Želimo nove sankcije.

Odločno sem stopala, še vedno stopam in vselej bom stopala v bran vsem borkam in borcem za pravice Irank in Irancev.

Za Mahso Amini.

Za Ženske! Življenje! Svobodo!

– Irena

Evropski poslanke in poslanci iz Slovenije so v četrtek, 19. januarja 2023, na pristojne v Evropskem parlamentu naslovili pismo s pozivom, naj v najkrajšem možnem času uredijo razmere na področju vodenih ogledov Evropskega parlamenta. Skupine obiskovalcev iz Slovenije namreč vse od lanskega septembra nimajo možnosti predstavitve v maternem jeziku, kar je po mnenju podpisnikov nesprejemljivo.

Vodeni ogledi Evropskega parlamenta so namenjeni spoznavanju vloge te institucije, političnih skupin v njej, pa tudi dela poslank in poslancev. A zadnje štiri mesece imajo obiskovalke in obiskovalci iz Slovenije na voljo zgolj dve možnosti: ali predstavitev v angleškem jeziku ali pa ostanejo brez.

“S tem, ko slovenskim skupinam obiskovalk in obiskovalcev ni zagotovljena možnost predstavitev v maternem jeziku, so postavljeni v neenakovreden položaj, obenem pa se krši glavni namen zagotavljanja večjezičnosti.”

Poudarili so, da sicer razumejo razlog za nastale razmere, a da pomanjkanje slovenskega ali slovensko govorečega osebja ni novonastala težava. En sam uslužbenec za zagotavljanje organizacije in izvajanja za vse skupine obiskovalcev zagotovo ne more biti dovolj, so še opozorili.

“Zato vas pozivamo tako k prenovi sistema samih predstavitev kot k temu, da v najkrajšem možnem času odpravite diskriminatorno prakso ter slovenskim državljankam in državljanom, kot državljankam in državljanom EU, zagotovite izvajanje predstavitev v maternem jeziku.”

Pismo je podpisalo vseh osem evropskih poslancev iz Slovenije: Irena Joveva (Renew Europe), Klemen Grošelj (Renew Europe), Milan Brglez (S&D), Matjaž Nemec (S&D), Ljudmila Novak (EPP), Franc Bogovič (EPP), Milan Zver (EPP) in Romana Tomc (EPP).

Preberete si ga lahko na povezavi TUKAJ.