V ponedeljek, 20. junija 2022, na svetovni dan beguncev, je evropska poslanka Irena Joveva sodelovala na mednarodni konferenci Kakšen bi bil svet brez Evropske Unije? v organizaciji Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, na kateri je poslanka spregovorila o naraščajočem evroskepticizmu, begunski problematiki, tudi v luči aktualne vojne v Ukrajini ter pomenu EU za vse evropske državljane. Med drugim je povedala, da je EU postala močna politična sila.

Uvodoma je Joveva poudarila, da je prav, da smo na trenutke kritični do EU, da pa se moramo zamisliti, kakšen bi bil svet brez nje. Sama meni, da je nujno, da se zavedamo pomembnosti Unije, posebej v teh časih, ko divja vojna v Ukrajini in se kaže, kako pomembna je enotnost in solidarnost med članicami Unije. Joveva meni, da je treba prepoznati prizadevanja Ukrajine za pridružitev EU, katere evropsko perspektivo podpira tudi sama.

”Za Ukrajino je možnost pridružitve EU izjemnega pomena.”

Pozvala je tudi k hitrejši integraciji držav Zahodnega Balkana v evropsko skupnost, saj je po mnenju poslanke to tudi v interesu držav članic EU. To lahko prepreči oz. močno zmanjša nevarne vplive drugih globalnih sil.

Joveva je v nadaljevanju nagovora omenila, da si sama ne želi, da EU postane klub bogatih držav, ki se zapira znotraj svojih meja in zanemarja soseščino. S svojimi demokratičnimi standardi, kakovostjo življenja in drugimi ugodnimi kazalci obenem ostajamo ključen dejavnik vzora, je dodala poslanka.

”EU se nenehno spreminja in v zadnjih nekaj desetletjih je postala veliko več kot le mirovni projekt ali gospodarsko sodelovanje. Postala je močna politična sila v svetu, kjer je zelo napreden in velik trg izkoriščen za spopadanje z drugimi deli sveta za prilagajanje političnim prednostnim nalogam. Regulativni standardi o pravicah do zasebnosti, kakovosti hrane, v zadnjem času je zelena transformacija postala standard po vsem svetu, tako imenovani bruseljski učinek, kjer druge države svojo zakonodajo raje prilagajajo našim standardom in ne obratno.”

Joveva se je obregnila tudi ob iliberalne voditelje in politike znotraj držav članic EU, ki Unijo razjedajo od znotraj. Izpostavila je zaskrbljenost in jezo, da se EU ne zna bolj odločno zoperstaviti takšnim politikom in jih ustrezneje sankcionirati. Poudarila je nujnost, da se s sankcijami kaznuje vodilne politike in ne tudi njenih prebivalcev. S tem, je poudarila poslanka,  je povezan tudi vzpon evroskepticizma, saj veliko politikov izrablja notranjepolitične in lastne oportunistične razloge, da krivdo za določene politične ukrepe prevalijo na EU in potem gradijo na tej nepriljubljenosti. Vse to v ljudeh vzbuja odpor do EU.

”Dolgoročno bodo takšne politične sile, ki so zdaj na oblasti na Madžarskem ter Poljskem, prisilile EU, da se spremeni ali razpade. Ne samo, da bi prebivalstvo celotne Evrope moralo biti zaskrbljeno zaradi korupcije v teh državah, ampak tudi zato, ker z vetom v Svetu Poljska in Madžarska blokirata rešitve na ravni EU ali pa prisilita druge članice, da sklepajo kompromise z njima.”

Joveva je zatrdila, da je sama močna podpornica Unije, vendar je obenem mnogokrat kritična do odločitev in posameznih odzivov EU na krize. Predvsem po finančni krizi leta 2008 se EU ni znala primerno odzvati, kar je vplivalo na porast iliberalnih voditeljev po EU. Poslanka je zatrdila, da razen širjenja sovraštva iliberalni populisti v praksi ne ponujajo nobenih rešitev.

”Učinkovitost avtokratskih režimov se je izkazala za fantazirano, medtem ko razprava postane strupena in neproduktivna.”

Zato je, kot je omenila poslanka, še toliko bolj pomembno, da se EU na prihodnje krize odzove odločneje in je nanje bolje pripravljena. V prvi vrsti na krizo podnebnih sprememb: ”Podnebne spremembe so zdaj očitne v ekstremnih vremenskih razmerah po vsem svetu, toda kmalu se bodo ta vprašanja pospešila, kar bo spodbudilo veliko večje migracijske valove. EU bi morala biti pripravljena.”

Ob koncu je poslanka še enkrat poudarila, da je EU model, ki ni primerljiv z nobenim drugim demokratičnim političnim eksperimentom v zgodovini, vendar obenem nujno potreben prilagoditev, da bo lahko resneje konkuriral izzivom časa: ”EU je model, ki bi moral pokazati pot. Za to ne potrebujemo samo reforme Unije, da bi prebivalstvu omogočili kakovostno življenje, kjer so obenem tudi aktivni državljani, ki zahtevajo rešitve od političnih odločevalcev, ampak moramo poiskati tudi način za dostojno življenje državljanov zunaj regije, predvsem s humano in učinkovito migracijsko politiko. Če tega ne bomo naredili skupaj, bomo skupaj razpadli.”

V torek, 17. maja 2022, se je evropska poslanka Irena Joveva na povabilo točke Europe Direct iz Zasavja, v sklopu evropskega leta mladih, udeležila pogovora z mladimi o področju digitalizacije in šolanja na daljavo v času epidemije COVID-19. Posebej je poudarila, da si želi, da bi tako Evropski parlament kot slovenski šolski sistem ohranila dobre tehnološke pridobitve, ki so jih pridobili tekom zadnjih dveh let.

Uvodoma so sodelujoči mladi predstavili svoje izkušnje iz omenjenega obdobja in opisali, kako so se sami spopadali s šolanjem na daljavo. Med prednostmi šolanja na daljavo so izpostavili dejstvo, da ni bila potrebna vožnja v kraj šolanja ter da se v veliko primerih profesorji bolj potrudijo za predavanja kot v predavalnicah. Med drugim so mladi zaradi šolanja na daljavo odkrili nova spletna orodja in načine dela, ki jih prej niso poznali.

Kot največje slabosti šolanja na daljavo pa so na drugi strani izpostavili manko socializacije in druženja. Pristavili so tudi, da vsi profesorji niso znali uporabljati sodobne tehnologije, zato so bila nekatera predavanja slabše kakovosti in so bili posledično primoran veliko storiti sami.

Kot ključno za uspešno opravljanje šolanja na daljavo so izpostavili stabilno internetno povezavo. Poudarili so, da lahko manko sredstev za tehnološko opremo veliko dijakov ter študentov pahne v duševno stisko zaradi nezmožnosti, da bi si to opremo priskrbeli. S to oceno stanja se je strinjala tudi poslanka, ki je dodala, da je čas epidemije na splošno poslabšal duševno stanje mladih, slednje pa da šele od nedavnega prihaja v ospredje različnih razprav in obravnav v političnem smislu.

Tekom pogovora so mladi opozorili tudi, da je bilo kupljene veliko nove opreme za čas šolanja na daljavo, ki bi jo lahko šole in univerze uporabljale tudi v prihodnje. S tem je soglašala Joveva, ki je prepričana, da bi morali v največji možni meri obdržati prednosti tehnoloških pridobitev, ki smo jih razvili med epidemijo. Samo v Evropskem parlamentu je z elektronskim načinom glasovanja mogoče bolj podrobno spremljati poslance in njihova glasovanja, ki so bila le tako v popolnosti transparentna. To se ji zdi bolj demokratičen in pravičen pristop.

Zdi se ji tudi nesprejemljivo, da je tako veliko mladih danes še vedno brez dostopa do interneta, računalniške in druge, osnovne tehnološke opreme. Tu glavno vlogo igra država, ki ima pristojnosti na področju urejanja šolskega sistema.

”Želim si, da bi v letu 2022 vsi imeli dostop do tehnološke opreme in drugih elektronskih naprav.”

V nadaljevanju so se mladi dotaknili še želje po pretvorbi učnega gradiva v elektronske verzije, saj bi bila ta tako bolj dostopna vsem učencem, dijakom in študentom.

Poslanka Joveva se je ob koncu vsem lepo zahvalila za komentarje in poglede, predvsem pa je pozdravila koncept dogodka, ki je bil resnično osredotočen na mlade, ne pa zgolj na monologe političnih odločevalcev. Poudarila je, da se podobnih dogodkov z veseljem udeleži tudi v prihodnje, mladim pa je predstavila tudi spletno stran Ideje, ki presegajo meje.

Evropska poslanka Irena Joveva se je v ponedeljek, 9. 5. 2022, na Dan Evrope, udeležila pogovora z dijaki Gimnazije Bežigrad, s katerimi je spregovorila o problematiki in izzivih mladih v Evropski Uniji. Poleg stanovanjske in zaposlitvene problematike so govorili tudi o perspektivi mladih, migracijah ter pomenu vključevanja mladih v politiko. Na vprašanje o kandidaturi jim je dejala, da se zanjo ne bi odločila, če bi bila zadovoljna s tistimi, ki so bili takrat na položajih.

Uvodoma je poslanka pojasnila pristojnosti Evropskega parlamenta v zakonodajnem postopku: “Vse odločitve sprejemamo kot sozakonodajalec, skupaj s Svetom, kjer sedijo voditelji vseh držav članic EU. Mi sprejemamo zakone z večino, v Svetu pa s soglasjem – in če je ena država proti, se zadeve blokirajo.” Opozorila je, da se Evropski parlament že več let intenzivno ukvarja z migracijsko politiko in ves čas opozarja države na nujnost zakonske ureditve tega področja: “Ker voditelji določenih članic raje sejejo strah pred begunci namesto pomoči, nimamo primerne krovne zakonodaje, pa bi jo morali imeti že zdavnaj!” Pri tem so, po njenem, nedopustne delitve na prave in neprave begunce na podlagi na primer barve njihove kože ali veroizpovedi. Omenila je, da kot otrok ekonomskih migrantov ve, kako je, če gredo starši s trebuhom za kruhom: “Pomembno je, da se migranti integrirajo, a se ne morejo, če jim družba ne da priložnosti.”

Joveva večino svojih parlamentarnih aktivnosti posveča temam in politikam mladih, zato  je dobro seznanjena s stanovanjsko problematiko ter problematiko zaposlovanja mladih. Pri tem se ji zdi pomembno, da se tudi v vseh ostalih državah članicah EU zakonsko uredi višina minimalne plače, ki pa bi morala zagotavljati spodobno življenje. “Priložnosti za mlade je v tujini precej in nič narobe, če gre kdo drugam iskat boljšo službo, je pa prav, da se v domovini ustvarijo dobri temelji, da bi mladi šli v svet po izkušnje, na koncu pa se vrnili domov. Ali bodo pogoji dobri ali ne, pa je odvisno od držav, ne toliko od mene ali od Evropskega parlamenta,” je pojasnila. Tudi stanovanjska problematika ni direktno v pristojnosti parlamenta, pač pa se z njo spopadajo države na nacionalnih ravneh. “Tudi v Skandinaviji imajo problem s pomanjkanjem stanovanj. Nekega krovnega evropskega zakona, ki bi to urejal, ni in ga najbrž ne bo,” je pripomnila in kot dober primer regulacije stanovanjskega trga ter neprofitnih cen najema in nakupa nepremičnin navedla Dunaj.

Ob koncu je z dijaki spregovorila še o participaciji mladih v politiki.

“Bistveno je, da politiko spremljate, ker se to tiče predvsem vas in vašega življenja za naprej. Sami pri sebi morate razčistiti, da je to res pomembno in da morate biti del tega – za to vam ni treba biti del političnih strank, če ne želite, aktivni ste lahko tudi drugače” jih je vzpodbudila in nadaljevala, da “če bi bila zadovoljna s tistimi, ki so bili takrat na položajih, ne bi kandidirala, ker mi ne bi bilo treba.”

Spoštovani,

v nadaljevanju si preberite izjavo evropske poslanke Irene Joveve (RE/LMŠ) glede predloga t. i. Anti-SLAPP direktive ter glede sprožitve mehanizma pogojevanja evropskih sredstev z vladavino prava proti Madžarski:

“V skladu z napovedmi predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen na aprilskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta je kolegij komisarjev danes tudi uradno podprl začetek formalnega postopka sprožitve mehanizma splošnega režima pogojenosti zaradi kršitev načel pravne države in zlorabe sredstev EU proti Madžarski. A dejanska sprožitev zamrznitve sredstev mora biti potrjena tudi s kvalificirano večino predsednikov vlad držav članic v Svetu. Težko pričakovane sankcije, h katerim v Evropskem parlamentu pozivamo že od začetka leta 2021, ko je mehanizem formalno stopil v veljavo, pa ne bodo zajemale vsega, kar bi si želeli. Sankcije bodo osredotočene zgolj na korupcijo ter z njo povezano problematično porabo evropskih sredstev skozi javne natečaje, pri čemer je Viktor Orban – za ceno javnih svoboščin in popolne podreditve demokratičnih institucij – evropska sredstva usmerjal k svojim prijateljem in družini. Boj proti korupciji je vsekakor izrednega pomena, toda enako pomembno je tudi varovanje načel pravne države, človekovih pravic in neodvisnosti sodstva, zato je nesprejemljivo, da napovedane sankcije tega ne bodo vključevale. Vztrajali bomo pri tem, da Evropska komisija ne odobri nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost Madžarske in Poljske, dokler državi ne zagotovita neodvisnosti sodstva, svobode medijev in neodvisnosti regulatornih agencij. Brez vrednot EU ne sme biti prejemanja EU sredstev.

Ob tem pa pozdravljam predlog t.i. Anti-SLAPP direktive oziroma zavezujoče zakonodaje na celotnem področju Unije proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti. Direktiva bo sistematično zaščitila novinarje, civilno družbo in nevladne organizacije pred zlorabami pravnih sredstev akterjev, ki na ta način poskušajo utišati kritike. Veseli me, da predlog Evropske komisije vključuje vse glavne poudarke, ki smo jih zahtevali v Evropskem parlamentu v resoluciji, pri oblikovanju katere sem kot del pogajalske skupine v sklopu pristojnosti odbora za kulturo sodelovala tudi sama. Najbolj pomemben bo pravni mehanizem, ki bo sodni veji oblasti omogočal vnaprejšnjo zavrnitev tožb, ki bodo jasno prepoznane kot SLAPP tožbe. Pozdravljam tudi določbe, da bi za očitne zlorabe pravnih sredstev s SLAPP tožbami stroške sojenja moral poravnati tožnik. V Evropskem parlamentu bomo omenjeno direktivo v naslednjih korakih še zaostrili in razširili nekatere določbe. Predvsem bi si želela tudi korenito omejitev tako imenovanega “forum shoppinga”, s katerim tožniki vzpostavijo še večji psihični in finančni pritisk na kritike. Naslednji potreben korak bi bil, da bi bila priporočila za države članice, kot so določbe za zbiranje podatkov o primerih SLAPP, izobraževanje sodnikov in dodatna varovala, zavezujoča že znotraj same direktive. Na tem mestu naj še spomnim, da imamo SLAPP primere tudi v Sloveniji, ko neformalni sodelavci odhajajočega predsednika vlade poskušajo na tak način utišati kritične novinarje. Slovenija bi morala obrekovanje kazensko-pravno reformirati v skladu s standardi EU. Skrajni čas je, da klofut (ang. SLAPP) preiskovalnemu novinarstvu in pravnemu sistemu v EU ne dopuščamo več.”