“B’lo je pune najs”

V pisarni evropske poslanke Irene Joveve smo v zadnjem tednu septembra organizirali en prav poseben obisk. V Bruslju smo gostili Inštitut Zlata pentljica – otroke z rakom, za katere je bil to prvi obisk Evropskega parlamenta. Pa ne samo to. Za večino je bil to sploh prvi obisk Belgije in prvi polet z letalom. Vemo, da so se otroci te dogodivščine zelo veselili, zato so bile priprave toliko bolj pestre.

Potep proti prestolnici EU smo začeli v sredo, 26. septembra, v popoldanskih urah in polni pričakovanj smo na brniškem letališču čakali na naše letalo. K sreči ima letališče tudi zabavni program (beri namizni nogomet).

Obisk Bruslja je trajal zgolj dva dni in prvi oziroma edini večer smo preživeli v raziskovanju bruseljskih ulic, občudovanju mestne arhitekture ter seveda, kot pravi turisti, večerji v Burger Kingu. Izziv, kako med 20 naročenimi meniji najti svojega, pa mislimo, da smo tudi uspešno izpeljali. Belgija je res znana po odličnih in raznovrstnih pivih, zato smo nekateri to priložnost tudi izkoristili in si zvečer privoščili tudi to, tisto pravo belgijsko znamenitost.

Obisk Evropskega parlamenta naslednje jutro smo začeli s kratko informativno predstavitvijo delovanja tega ogromnega kompleksa, vseh njegovih struj in podsistemov. Obiskovalce je seveda zanimala vrsta stvari, od tega, koliko je vseh zaposlenih v parlamentu, do tega, zakaj je ravno Bruselj (sicer neuradna) prestolnica EU. Na prvo vprašanje je bil pričakovan odgovor z res visoko številko. In res. Na vseh treh lokacijah, v Bruslju, Strasbourgu in Luxembourgu, je skupno zaposlenih približno 7000 ljudi, ki dnevno opravljajo najrazličnejša opravila, ki krojijo življenja državljanov po Uniji. Odgovor na vprašanje, zakaj ravno Bruselj velja za evropsko prestolnico, pa je malo kompleksnejši. V grobem velja, da je mesto dobro gospodarsko razvito, obenem pa leži v ustanovni in manjši državi članici, kar takrat ni bilo nepomembno, saj si države niso želele, da večje članice pridobijo dodatno politično težo s tem, da jim pripada sedež evropske skupnosti. Med drugim so se v mestu že čez leta prej naseljevale nove in nove evropske institucije in postajalo je samoumevno, da se Bruselj razglasi kot neuradno prestolnico EU.

Nato nas je čakal še obisk plenarne dvorane in seveda obvezen fototermin. Otroci so prinesli tudi zlate pentljice, ki so univerzalni znak boja proti otroškemu raku, ter jih razdelili med uslužbence parlamenta. S tem so širili ozaveščenost o raku pri otrocih.

Po ogledu nas je čakala samo še dolga pot domov in zbiranje vtisov s tega kratkega, a vsekakor izredno zanimivega potovanja. (Naj)bolj zabavno smo prihranili za na konec. Zgodila sta se nam vsaj dva pripetljala, o katerih bomo lahko govorili še dolgo po koncu potovanja. Prvi je bil ta, da smo po sili razmer nekaj minut ostali ujeti v dvigalu hotela, v katerem smo prebivali. Seveda smo večer prej preslišali nasvet, da lahko v to vodi preveliko število ljudi v dvigalu. Zabavna dogodivščina je bila tudi ta, da se je voznik kombija med potjo v parlament naenkrat ustavil in nas peš napotil naprej proti cilju. Seveda smo raje ostali v kombiju in se do cilja pripeljali.

Obljuba za v prihodnje ostaja ta, da v Bruslju ostanemo dlje časa in definitivno poskusimo še drugo belgijsko znamenitost – vaflje!

KORINA KORPER

»V Bruslju je blo fenomenalno, takih vlkih stavb na vsakem koraku nisem pričakovala in sem bla kr šokirana. Mesto je čudovito, polno nekih malenkosti, ki so me navdušle. Ko smo se vozli po ulicah tega velikanskega mesta, mi je najbolj ostal v spominu street art, ki se je pojavil tu pa tam, in umetniško zgrajene stavbe. Načeloma ne maram velikih mest, ampak Bruselj pa mi je zlezel pod kožo. Še enkrat hvala za to izkušnjo, meni to res ogromno pomeni in verjamem, da tudi drugim članom inštituta! Blo je pune najs!!«

LUKA OMERZU

»Sem Luka in v sredo 26. septembra smo z Inštitutom Zlata pentljica odšli v Bruselj v Evropski parlament. Najprej smo z Brnika z letalom poleteli v Bruselj. Tam smo prespali in naslednji dan smo se odpravili v Evropski parlament. Tam nam je najprej gospod predstavil parlament, nato se nam je predstavil še naš poslanec v parlamentu. Po ogledu plenarne dvorane parlamenta smo odšli na kosilo. Po kosilu nas je čakala pot domov. Odšli smo na letališče in se z letalom odpeljali domov. Bilo mi je zelo všeč in upam, da še kdaj ponovimo.«

HANA HAFNER

»Izkušnja je bila res posebna, saj smo si lahko ogledali plenarno dvorano in izvedeli, kako delujeta Evropska unija in Evropski parlament. Najbolj sem uživala (sarkastično), ko je evropski poslanec razlagal, koga od drugih poslancev ima rad in koga ne mara.«

VITA RENKO

»Meni je bilo potovanje v Bruselj zelo všeč, tako kot ogled Parlamenta, še lepše mi je bilo z vami vsemi in upam, da bomo to še večkrat ponovili.«

/0 Comments/objavil/a

”Civilna družba je tista, ki omogoča boljšo in pravičnejšo državo.”

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 5. oktobra 2022 , na srečanju delegacije Evropskega parlamenta in makedonskega parlamenta Sobranie spregovorila o stanju medijev in civilne družbe v Severni Makedoniji. Najprej je izrazila zadovoljstvo glede deblokade pristopnih pogajanj, nato pa med drugim čestitala makedonski civilni družbi, ki deluje kot varuh družbe, ščiti človekove pravice ter se bori za boljšo in pravičnejšo državo.

Na dvodnevni izmenjavi diskusij obeh parlamentov je poslanka Joveva kot sopredsedsedujoča zbrane nagovorila najprej v makedonskem jeziku, nato pa je govor osredotočila na stanje medijev in civilne družbe v Severni Makedoniji, ki ju poblizu spremlja. Pri tem je pohvalila izboljšanje stanja medijske svobode v državi, ki ki je napredovalo na boljšo raven napram državam v regiji Zahodnega Balkana. Dodala je, da ima država kljub temu še vedno nekaj dela na področju dezinformacij in transparentnosti državnih institucij.

Poslanka Joveva je izpostavila tudi akt o svobodi medijev. Dejala je, da je ta akt nujen za varovanje svobode medijev v Evropski uniji, ker v novinarstvu ne sme biti prostora za politično vmešavanje in nadzor vlad. Poudarila je, da je svoboda medijev izjemnega pomena za delujočo demokracijo.

Medtem je Joveva pozdravila končno odprtje pristopnih pogajanj po dolgi blokadi nekaterih držav članic EU. V govoru je omenila tudi mlade, ki največkrat trpijo zaradi okoljskih, političnih in ekonomskih vplivov. Preostale teme, o katerih so razpravljali prisotni, so bile še energetska kriza, okolje, pravna država, dobrososedski odnosi in sodelovanje v regiji.

 Pri omembi organizacij civilne družbe je dejala: »Vključiti jih je treba v vse faze odločanja in se z njimi posvetovati, zlasti na lokalni ravni v fazah oblikovanja politik.«

Ob koncu je poslanka Joveva izrazila željo, da bi bila strategija sodelovanja z makedonsko civilno družbo pravočasno in transparentno uresničena. Svoj govor je zaključila z mislijo, da naj vladajoči v Severni Makedoniji nadaljujejo po poti izboljšav za krepitev neodvisnih medijev, zaščite novinarjev in varovanja okolja.

Delegacija pri skupnem parlamentarnem odboru EU-Severna Makedonija (angl. Joint Parliamentary Committee – JPC), kateri podpredseduje poslanka Joveva, se je sestala s predstavniki Evropskega parlamenta in makedonskega parlamenta – Sobranie, v prisotnosti predstavnikov Evropske komisije. Delegacija zaseda dvakrat letno v živo, kjer obravnava delovanje obeh parlamentov, njuno sodelovanje, skupne aktivnosti in približevanje Severne Makedonije Evropski uniji. Po dvodnevni izmenjavi mnenj je sledilo glasovanje o priporočilih.

/0 Comments/objavil/a
,

‘‘Kompromisi z iliberalnimi vladami niso možni.’’

Evropska poslanka Irena Joveva je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament glede predloga Evropske komisije za ukrepanje na podlagi uredbe o pogojevanju s pravno državo v primeru Madžarske.

V nagovoru je spomnila, da je Komisija končno predlagala zamrznitev sredstev Madžarski v okviru mehanizma vladavine prava. Opozorila je na tri ključne težave: da to zadeva le del sredstev, da se iz aktualnega proračuna denar na Madžarsko še vedno steka nemoteno – kljub korupciji in rušenju vladavine prava, in da gre očitno za nek politični dogovor. Hkrati je poudarila, da kompromisi z iliberalnimi vladami niso možni.

Njen nagovor si lahko ogledate tukaj.
/0 Comments/objavil/a
,

‘’Pravila, ki veljajo na našem enotnem trgu v fizičnem svetu, morajo veljati tudi v digitalnem.’’

Evropska poslanka Irena Joveva je danes na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament glede diskriminacije slovenskega jezika na digitalnih platformah.

V njem je omenila, da so članice in jeziki Evropske unije enakopravni ter da ima EU skupen trg, katerega pravila v fizičnem svetu morajo veljati tudi v digitalnem. Dejala je, da se nekaterim multinacionalkam, ki so na evropskem trgu, dovoljuje, da tega ne upoštevajo. Poudarila je, da nikakršna diskriminacija ni dopustna in da morajo vsi imeti pravico do izbire, tudi za npr. ogled serije ali filma s podnapisi ali sinhronizacijo v maternem jeziku.

Nagovor je zaključila s tem, da ni jezika, ki bi bil bolj ali manj pomemben in da se mora evropska večjezičnost spoštovati na vseh ravneh, tudi na ravni vseh digitalnih platform. Pri tem je omenila, da bo računala tudi na vse druge kolegice in kolege v Evropskem parlamentu, ki jih pestijo podobne težave.

Njen nagovor si lahko ogledate tukaj.

/0 Comments/objavil/a
,

‘’Zdravje je temelj vsega. Brez zdravja ni delujočega gospodarstva, šolskih sistemov, socialnega varstva, politike … ničesar.’’

Evropska poslanka Irena Joveva je danes na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament glede zdravstvene unije. V njem je omenila, da je zdravje temelj, brez katerega si ne moremo predstavljati ničesar, in da kakovost zdravljenja ter dostopnost do zdravil ne bi smeli biti odvisni od države, iz katere nekdo prihaja. Dodala je, da se mora okrepiti mandat Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in poudarila, da je je pomembno uspešno obvladovanje čezmejnih groženj ter nevarnosti javnemu zdravju.

Okrepitev mandata Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) bo omogočila, da bo Evropska unija bolje pripravljena in sposobna uskladiti svoj odziv na morebitne prihodnje zdravstvene krize. Boljše sodelovanje med najrazličnejšimi organi na vseh ravneh, zbiranje pravočasnih in primerljivih podatkov po vsej EU ter natančnejše spremljanje nacionalnih zdravstvenih sistemov bodo olajšale boj proti izbruhom bolezni. Zdravstvena unija bo zagotavljala močnejši odziv EU na izredne razmere na področju javnega zdravja.
Njen nagovor si lahko ogledate tukaj.
/0 Comments/objavil/a

Poslanka Joveva za Svet24: “Ni pravično, da je slovenski jezik v digitalnem svetu zapostavljen”

Slovenski jezik je eden od 24 uradnih jezikov EU. Naj to velja tudi za digitalni svet EU, je v pogovoru za Svet24 povedala evropska poslanka Irena Joveva. Nekdanja novinarka, zdaj pa evropska poslanka v Bruslju glasno zastopa glas Slovenk in Slovencev – lahko rečemo, da kar dobesedno, saj opozarja na diskriminacijo slovenskega jezika, so zapisali pri portalu.

Poslanka je uvodoma odgovarjala na vprašanja glede poziva digitalnim velikanom zaradi diskriminacije slovenskega jezika.

“Poudariti želim, da gre tu za vse tiste, ki so lahko del tega digitalnega sveta samo s slovenščino. Gre za tiste, ki se z digitalnimi platformami tudi izobražujejo, vzgajajo svoje otroke, skrbijo za njihovo socializacijo. Navsezadnje gre za vsakogar, ki je gluh ali naglušen, tudi slep ali slaboviden konec koncev. Gre za starejše, ki niso zdaj kar vsi vešči tujih jezikov. Kar želim povedati, je to, da ni težava v tem, da te platforme obstajajo in da mi te izdelke lahko uporabljamo. Težava je v tem, da ni možnosti izbire, pri čemer je za marsikoga edina izbira materni jezik. Če se to ne upošteva, je to diskriminacija.”

Dodala je, da v trenutnem prehodu s televizijskih ponudnikov na digitalne nujno treba poskrbeti, da slovenščina ne bo prikrajšana.

“Na skupnem EU trgu ne sme biti pomembno, kdo je večji in kdo manjši ali koliko ljudi govori kateri jezik. Slovenija je ena od 27 držav članic EU, slovenski jezik je eden od 24 uradnih jezikov EU. Naj to velja tudi za digitalni svet EU.”

Ob tem je poslanka izpostavila, da se kot del poslanske skupine Renew Europe in kot članica odbora za kulturo in izobraževanje glasno zavzema za enakopravnost, tudi kultur ter jezikov.

Pojasnila je, da se bo kmalu pogovorila s predstavniki dveh podjetij, ki so z njo stopili v stik, sicer pa da se zaveda, da bo po vsej verjetnosti za konkretnejši uspeh potrebnega še več pritiska in to ne le z njene strani, na kar se pripravlja skupaj z ekipo.

“Pismo je bilo le prvi korak. Tu so še javni nagovori v plenarni dvorani Evropskega parlamenta, vprašanja in predlogi Evropski komisiji, širša iniciativa s kolegicami in kolegi iz drugih držav, že omenjeno javno zaslišanje na odboru za kulturo … Navsezadnje slovenščina ni edina, ki je prikrajšana, prav tako pa to ni edini problem, ki ga te platforme imajo.”

V nadaljevanju pogovora je poslanka pojasnila, zakaj je tudi sama podpisala poziv k umiku programa Nova24TV s programov v Evropskem parlamentu. Dotaknila se je še dogajanja na RTV Slovenija, pravic LGBTQI+ skupnosti in žensk do splava oziroma “enakopravnosti po meri” ter prihajajočih predsedniških volitev, pri čemer je razkrila tudi, komu bo dala svoj glas.

Pogovor si lahko preberete v današnji tiskani izdaji Svet24 novic in na spletu.

/0 Comments/objavil/a
,

Slovenski jezik? Da. Brez prosim.

Draga mladina, verjamem, da vas ima večina naročnino na Netflix. Prav tako verjamem, da vas niti ne moti tako zelo, da ne obstaja možnost podnapisov v slovenskem jeziku. Saj vsi znamo angleško, kajne? Mi že znamo, toda ne znajo vsi. In ne slišijo vsi. In ne vidijo vsi.

Konec koncev pa … tudi, če bi. Zakaj pa ne bi imeli možnosti izbire? V SVOJEM JEZIKU? To so storitve, ki jih plačujemo kot vsi drugi narodi. Torej? Meni se zdi edino pravično, da jih ponudiš v jeziku države trga, na katerega prideš. Edino enakopravno.

Dolgo sem razmišljala, kaj lahko storim, če kaj. Odločila sem se za prvi korak: pismo direktorjem družb Netflix, Disney+ in Amazon Prime. Pozivam jih, naj pri svojih storitvah omogočijo uporabo slovenskega jezika.

Odziv? Dve podjetji sta se mi že oglasili, kmalu se sestanemo. Konkretnih pričakovanj nimam, vem pa, da ne bi bila v politiki, če bi mislila, da ne morem nič premakniti. In zaradi odziva javnosti vem tudi, da je ta borba na mestu.

Ena zelo znana javna osebnost mi je napisala, da je pred kratkim ob nakupu avtomobila zahtevala slovenski meni, sicer ga ne bi prevzela, in da imajo od takrat naprej vsi avtomobili te znamke pri nas slovenski meni. To pomeni, da se da.

V Evropski uniji radi rečemo, da smo združeni v raznolikosti. To je nekaj, kar moramo spodbujati tudi z dejanji, predvsem pa je to nekaj, kar mora spoštovati vsako podjetje, ki deluje na enotnem evropskem trgu.

Ni potrebe po prosim, ker bi to moralo biti samoumevno. Za konec želim samo še poudariti, da se ne bom ustavila pri pismu in pri nekih vljudnostnih sestankih, ker verjamem, da se zadeve lahko premaknejo. Ker si to zasluži – tako kot vsi ostali – tudi naš, slovenski jezik.

Irena

Preostale poslankine dnevnike si lahko preberete tukaj.

/0 Comments/objavil/a

“Slovenščina naj postane digitalno enakopravna” 

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 18. septembra 2022, za Mozaik dneva na radiu Ognjišče spregovorila o dezinformacijah in njihovih nevarnostih ter o diskriminatornem pristopu digitalnih platform do slovenskega jezika. Po njenem prepričanju mora slovenščina postati digitalno enakopravna.

Poslanka je omenila dezinformacije kot problem sodobne družbe, saj te nastanejo zlahka in se tudi zlahka širijo. Izpostavila je pomen institucij, ki delujejo transparentno in ki znajo svoja preverjena sporočila približati ljudem.

Kot je povedala poslanka, je pri dezinformacijah pomembno, kdo stoji za njimi: “Meni se zdi najbolj problematično to, da politiki namerno izrabljajo te metode, strah in občutek nemoči ljudi, za doseganje svojih interesov. S tem pa politiki odvračajo pozornost od resničnih težav ljudi.”

Dejala je, da imamo v digitalni družbi vsi pravico vedeti, a da mora biti to preverjeno, kredibilno in resnično. In ključno je vedeti, da zgolj naši akti in večja odgovornost platform ne bodo dovolj.

“Vedno bomo imeli manipulativne politike ali sisteme, ampak na nas samih bo, ali bomo res tako neumni in verjeli v nekaj, za kar bi nam že z letala moralo biti jasno, da gre za manipulacijo. Tu je ključno izobraževanje in osveščanje, ne le od tistih, ki izobražujejo, ampak tudi od nas, ki soodločamo in sooblikujemo odločitve in moramo prvi biti zgled.”

Nadalje se je poslanka Joveva dotaknila vprašanja svoje iniciative poziva direktorjem digitalnih platform. Pri tem je izrazila razočaranje, da do diskriminacije govork in govorcev slovenskega jezika sploh prihaja ter poudarila, da je pomembno imeti možnost izbire. Govorila je tudi o pomenu slovenščine na teh platformah za otroke, odraščajoče mladostnike, starostnike in gluhe ter naglušne.

Svoje misli je zaključila s tem, da bo sama storila vse v svoji moči za to, da bodo nadaljnje aktivnosti Evropskega parlamenta naslavljale tematiko dezinformacij, pa tudi, da se bo še naprej borila za to, da slovenski jezik končno dobi enakopraven pristop s strani digitalnih velikanov.

Radijskemu intervjuju lahko prisluhnete tukaj (od 5:15 dalje).

/0 Comments/objavil/a

“Vzpon iliberalnih demokracij je eden največjih izzivov EU.”

Evropska poslanka Irena Joveva se je v nedeljo, 25. septembra 2022, v Varšavi na Poljskem udeležila dogodka EUROPE 2050. V govoru je izpostavila, da so iliberalne tendence v EU še vedno zelo prisotne, stanje pa se ponekod še celo poslabšuje. Dodala je, da iliberalizem v EU predstavlja enega večjih izzivov, kar je med drugim ponazorila s slovenskim primerom med letoma 2020 in 2022. 

V tem času je slovenska vlada na čelu z Janezom Janšo silovito napadala javne medije, grozila in pritiskala na novinarje s ciljem prizadejanja škode medijski svobodi ter podrejanja medijske krajine samovolji prejšnje oblasti. Obenem je resno ogrozila obstoj Slovenskem tiskovne agencije, počeli pa so še marsikaj, čemur se je po navedbah poslanke slovensko volilno telo uprlo in na letošnjih parlamentarnih volitvah zmago namenilo liberalni stranki.

“Neverjetno sem ponosna na to, kar nam je uspelo doseči. Res smo zmagali v pomembni in prepotrebni bitki proti iliberalizmu. Vendar bi bilo neumno verjeti, da smo zmagali v vojni in izbrisali iliberalne težnje naše ekstremistične desne stranke.”

Opozorila je, da so posledice delovanja prejšnje vlade najbolj vidne v trenutnem stanju na javni RTV, kjer je največja opozicijska stranka pridobila absolutni nadzor in tako nadaljuje svoje napade na medijsko svobodo in preprečuje novinarjem kritično poročanje.

Joveva je pojasnila, da je bila EU ustanovljena na podlagi šestih vrednot: človekove pravice, svoboda, demokracija, enakost, pravna država in človekovo dostojanstvo. “Odmik od teh vrednot je lahko tisto, kar bi EU potencialno zlomilo, saj postajajo omenjene vrednote vse bolj priljubljena tarča napadov vodilnih akterjev iliberalnega populizma.”

Ob tem je prepričana, da bo liberalni blok Slovenije ostal enoten in storil vse, da Slovenija ne bo nikoli več dočakala vlade Janeza Janše.

Na dogodku so poleg evropske poslanke Irene Joveve sodelovali tudi drugi vidni člani skupine Renew Europe, med drugim Stephane Sejourne, predsednik skupine Renew Europe v Evropskem parlamentu, Szymon Holownia, predsednik stranke Polska 2050, in evropski komisar Thierry Breton.

/0 Comments/objavil/a

Daljši komentar letnega nagovora Von der Leynove

Govor predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o stanju v Uniji je bil večinoma predvidljiv. Pričakovano je bila ključna točka trenutna energetska kriza, ki je posledica ruske agresije na Ukrajino. Evropska unija je predlagala okvir ukrepov, kot je cenovna kapica na električno energijo, ki bo omejila cene ter olajšala pritisk na državljane in industrijo. Ukrep pozdravljam in si želim, da bi ga sprejeli čim hitreje, saj bo usklajeno naslavljanje krize preprečevalo nastajanje razlik med državami članicami, ki bodo zadolžene za njegovo izpeljavo. Na tem področju pogrešam bolj ambiciozne ukrepe, denimo cenovno kapico na plin prek omejene skupne nabavne cene uvoženega plina. Četudi je dogovor med državami članicami sprejet, soglasja o načinu vpeljave te kapice še ni. Potrebna je celovita in trajnostno usmerjena reforma delovanja energetske Unije, ki – tudi po ugotovitvah predsednice Evropske komisije – ne deluje. Pogrešala sem tudi nastavke za bolj ambiciozne ukrepe na področju olajšanja cenovnih pritiskov, predvsem v obliki socialnih ukrepov za državljane ali povečanih investicij Zelenega prehoda, kar bi lahko storili z ustanovitvijo posebnega sklada (po zgledu sklada za okrevanje in odpornost) ali, alternativno, programa SURE oziroma celo dopolnitvami programa RepowerEU.

Predsedničina napoved ustanovitve nove evropske vodikove banke, ki ji bomo iz sklada za inovacije namenili tri milijarde evrov, je medtem pomembna predvsem z vidika doseganja energetske neodvisnosti Unije z zagotavljanjem zadostne količine obnovljivih virov energije, saj je vodik lahko pomembno orodje za zapolnjevanje energijske in naložbene vrzeli. Širitev trga vodika bo temeljila na usklajevanju povpraševanja in ponudbe ter je neposredno povezana z zastavljenimi cilji programa RepoweEU.

Velik del govora je predsednica Komisije namenila vojni, dogajanju in razmeram v Ukrajini. Evropska unija je od začetka ruske agresije enotno pristopila k pomoči Ukrajini in njenim prebivalcem ter vsem tistim, ki so kot begunci pribežali v varno zavetje v državah članicah. Izredno pomembno sporočilo na tem področju je osredotočeno ravno na to solidarnost, za katero je predsednica napovedala, da mora biti takšno ravnanje, kot smo ga pokazali sedaj, nov standard za nadaljnja vprašanja migracijske politike. Migracijska politika je v EU slabo urejena in tudi novemu Migracijskemu paktu iz leta 2020 manjka vzpostavljen vzdržen sistem, ki bo deloval pravično, hitro in učinkovito. Kot sem že velikokrat poudarila, mora biti migracijska politika Unije nepristranska, poštena in v skladu s spoštovanjem temeljnih človekovih pravic, zato od napovedane zakonsko obvezujoče solidarnosti na tem področju pričakujem veliko.

Po tem, ko je Unija Ukrajini junija letos podelila status države kandidatke, je predsednica von der Leyen napovedala njeno vključitev v evropski enotni trg ter področje prostega gibanja. Gre za velik in pomemben korak, ki bo – v povojnem stanju in po ponovni vzpostavitvi normalnega trgovanja – imel dobre gospodarske učinke na vso Unijo. A ne morem mimo grenkega priokusa tega dobrega sporočila, ko pomislim na države Zahodnega Balkana, ki imajo status države kandidatke že vrsto let, brez podobnih ugodnosti. Širitev Unije, ki je bila v prejšnjih letnih nagovorih visoko na prioritetni listi, nikoli ni doživela resničnih premikov, v letošnjem nagovoru pa je predsednica Zahodni Balkan samo omenila. Predvsem vljudnostno. Toda ponavljanje praznih obljub samo še bolj spodkopava kredibilnost Unije, tako zunaj kot znotraj nje.

Evropska unija se je, podobno kot številne druge države po svetu, znašla v položaju rekordno nizke brezposelnosti. Vendarle pa se soočamo z nenavadno visokim številom prostih delovnih mest, kar je neposreden odraz napačne usmerjenosti izobraževalnega sistema v Uniji. V času trenutnega mandata smo ničkolikokrat opozarjali na potrebo po prenovitvi tako izobraževalnega sistema kot tudi poklicnega izobraževanja in izpopolnjevanja ter potrebe pridobivanja novih veščin za opravljanje poklicev prihodnosti. Zato me resnično veseli napovedano višanje naložb v poklicno izobraževanje ter izpopolnjevanje in pozdravljam odločitev predsednice, da leto 2023 postane evropsko leto spretnosti. Upam, da bo pri tem v ospredje postavljen že vzpostavljen Program znanj in spretnosti za Evropo.

Na področju zdravja, kjer je v času spopadanja s pandemijo koronavirusa EU igrala pomembno vlogo (predvsem z vzpostavitvijo strategije za proizvodnjo in distribucijo cepiv ter programa COVAX), pa smo izredno pomembne premike naredili tudi na področju delovanja evropske zdravstvene unije, programa EU4Health, evropskega načrta za premagovanje raka ter spodbujanja enotnega trga EU za digitalno zdravje in za izdelke s pomočjo vzpostavitve enotnega evropskega prostora podatkov. Čas je, da storimo pomembne korake tudi na področju duševnega zdravja, težave, ki jo ima kar 84 milijonov evropskih prebivalk in prebivalcev. Res je skrajni čas za vzpostavitev ustrezne, dostopne in cenovno ugodne podpore ter pomoči vsem državljanom, za kar si v Evropskem parlamentu prizadevamo že dolgo.

Morda najbolj nepričakovano je bilo odločno sporočilo von der Leynove za sklic konvencije, ki bi reformirala EU kot tako, tudi z dopolnitvami temeljnih pogodb delovanja EU, kar je bil navsezadnje eden glavnih zaključkov Konference o prihodnosti Evrope in torej zahteva državljanov. V Evropskem parlamentu namreč v to smer potiskamo že nekaj časa.

Pomembna je bila tudi napoved reforme pakta stabilnosti in rasti, ker je ta zastarel in neuresničljiv. Države v času nenehnih kriz potrebujejo fleksibilnost pri investicijah za učinkovito odzivanje. Sama bi si želela predvsem več fleksibilnosti pri investicijah v digitalizacijo in za zeleni prehod.

Veseli me, da je predsednica Komisije ponovno izpostavila odločnost pri zaščiti vladavine prava znotraj in zunaj EU in resnično upam, da se bo to kmalu tudi udejanjilo. Vpeljane imamo različne mehanizme in vzvode za pritiske na države članice, ki temeljnih vrednot EU ne spoštujejo, pešamo pa pri njihovi dosledni uporabi. Merim predvsem na zamrznitev EU sredstev za Madžarsko v okviru sproženega mehanizma vladavine prava in na nepopustljivost pri sproščanju denarja iz sklada za odpornost in okrevanje za države, ki kršijo vladavino prava ali ne dosegajo dogovorjenih mejnikov. Pakt o obrambi demokracije pozdravljam; ta bi lahko zaokrožil že obstoječe mehanizme in hkrati dodal nove, s katerimi bi se osredotočili na korupcijo.

Pod črto: Čustveno nabit govor predsednice ni bil popoln in je marsikatero vprašanje pustil neodgovorjeno, a me veseli, da kljub izjemno težkim časom soočanja z energetsko krizo predsednica ni pozabila na zastavljene cilje Zelenega dogovora. V svojem govoru je opozorila na marsikatero pravo stvar ter predlagala nekaj dobrih in izjemno pomembnih rešitev, za katere resnično upam, da ne bodo ostale le to – predlogi.

– Irena

/0 Comments/objavil/a