“Z majhnimi spremembami lahko človek naredi ogromno”

Evropska poslanka Irena Joveva se je v četrtek, 8. 12. 2022,  udeležila pogovora z dijaki Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, s katerimi je spregovorila o svoji poklicni poti, izzivih, s katerimi se danes soočajo mladi in njihov šolski sistem, t.i. hitri modi, protestih v Iranu, veliko pa je bilo govora tudi o podnebni krizi in okolju. Z majhnimi spremembami lahko človek naredi ogromno, je med drugim dejala poslanka.

Dijakinje in dijake je zanimalo, če je imela poslanka kdaj priložnost spoznati Greto Thunberg, na kar je Joveva odgovorila pritrdilno. Znana okoljska aktivistka je namreč na začetku mandata nagovorila člane odbora za okolje, katerega članica je tudi poslanka Joveva.

Tematika okolja je bila sicer glavna tema zanimanja mladih na dogodku. Joveva je pojasnila, da EU na področju okolja EU zelo aktivno dela: “EU ima načrt za reševanje podnebne krize. Sprejeli smo evropski zeleni dogovor, ki je zelo ambiciozen. In prav je tako. Ključen cilj zelenega dogovora je, da Evropa postane ogljično nevtralna celina do leta 2050.”

Mlade je zanimalo, kaj lahko sami storijo za ohranitev okolja. Po mnenju Joveve je na mestu ločevanje odpadkov, pa tudi uporaba javnega prevoza, ki ga zagovarja tudi sama, manj uživanja mesa … Obenem je dejala, da si v današnji družbi želi več uvidevnosti.

Ko so jo vprašali, kaj ji je všeč pri njeni službi, je med drugim povedala: “Kot javna osebnost si lahko privoščim govoriti o tabujih. Ker želim, da se o tem govori. Na primer o splavu ali o tem, da imaš lahko otroka in si obenem tudi poslanka, tudi o mentalnem zdravju na primer.” Pri njenem delu ji je všeč tudi to, da lahko politiko predstavlja kot nekaj dobrega in obenem stremi k temu, da jo ljudje zaradi njene pozicije ne bi obravnavali kot nekaj več: “Ne želim, da bi me ljudje videli kot nekaj več samo zato, ker sem na tej funkciji. Na to funkcijo sem izvoljena in želim si predstavljati politiko kot nekaj dobrega. Vseh politikov se ne sme metati v isti koš.”

Na vprašanje dijakov, ali bi se spet odločila za tak poklic, je poslanka hudomušno odvrnila: “Odvisno od okoliščin. Če bi morala izbirati poklic, bi bila lektorica politikov.”

Seveda se sodelujoči nismo mogli izogniti področju mladih, ki je eno izmed ključnih prioritet poslanke Joveve. Kot ključen izziv v tem trenutku vidi predvsem prepoved neplačanih pripravništev po vsej EU, za kar se sama močno bori.

Dijake je zanimal tudi poslankin pogled na zatiranje protestov v Iranu. Joveva ostro obsoja napade na protestnike in civilno družbo v Iranu. Evropski parlament je v ta namen že sprejel resolucijo, s katero izraža odločno podporo mirnemu protestnemu gibanju v Iranu, zlasti mladim ženskam, ki vodijo in sodelujejo na demonstracijah, ter odločno obsoja vsesplošno in nesorazmerno uporabo sile iranskih varnostnih sil proti množicam, ki je doslej povzročila že številne žrtve. A resolucija ni zakonodajni dokument, kot je izpostavila poslanka. Kot samostojna institucija pa je Evropski parlament prekinil odnose z Iranom, je še povedala.

Na koncu je dijakinjam in dijakom zaželela vse dobro in čim več uvidevnosti, radovednosti, uspehov in zdravja.

/0 Comments/objavil/a
,

“Iskrena sem, ker vem, kdo sem in kaj želim ostati.”

“Meni osebno to ni težko, ker vem, kdo sem in kdo ali kaj želim ostati. In predvsem, kdo ali kaj ne želim postati,” je v daljšem intervjuju o svojem delu na Gorenjski televiziji (GTV) povedala evropska poslanka Irena Joveva. Spregovorila je tudi o medijski svobodi, energetski krizi, delu za mlade ter med drugim odgovorila na vprašanje, kaj bi takoj spremenila v Evropskem parlamentu, če bi lahko.

Uvodoma je poslanka pojasnila, da se je tudi pri njih skorajda vse vrnilo v stare tirnice s fizično prisotnostjo, svetla izjema so sestanki politične skupine Renew Europe, v kateri deluje. Ob tem je izrazila obžalovanje, da večina v parlamentu ni želela izkoristiti dobre prakse med pandemijo zgrajenega sistema, mišljeno predvsem z vidika transparentnosti glasovanj.

Sama sicer, kot je dodala, poskuša svoje delo v Bruslju organizirati tako, da so njeni dnevi sicer popolnoma natrpani z delo, a da je na podlagi tega lahko več aktivna v Sloveniji.

Po poslankinem mnenju je politika stvar kompromisov in pogajanj, a da se o spoštovanju pravne države, temeljnih človekovih pravicah in demokraciji ne sme pogajati, česar se kljub vsej svoji raznolikosti zavedajo tudi v poslankini skupini Renew Europe. Dodala je, da ‘‘je tipičen dan v evropskem parlamentu netipičen’’, saj da je izjemno veliko raznolikosti – vse od tednov z več dela za odbore, nato tednov za politično skupino Renew Europe, plenarnih tednov, do misij po Evropi in dela v matični državi. Poleg tega so tu še vsi usklajevalni in pripravljalni sestanki, sestanki z različnimi organizacijami, strokovnjaki, deležniki in drugimi poslanci ter sprejemanje obiskovalcev ali sodelovanje na raznih dogodkih.

Kako ostaja zvesta sama sebi? “Pred spanjem predelam dan in premislim, če lahko grem spat brez slabe vesti. Odgovor mora biti da in moj odgovor je vedno da. Če ne bi bil, sem nekaj ‘zafrknila’ v življenju,” je odgovorila Joveva.

Pogovor je tekel tudi o medijski svobodi, kjer je poslanka dejala, da ni niti za trenutek dvomila, da volivke in volivci ne bi podprli sprememb za boljšo javno radiotelevizijo. Vseeno pa je izrazila obžalovanje, ker del politike z manipulacijami in lažmi zlorablja referendumsko pravico ter gre celo tako daleč, da primerja trenutno Slovenijo z nacistično Nemčijo, kar da je povsem nedopustno.

Znova je opozorila na pomen Evropskega akta o svobodi medijev, za katerega bo po vsej verjetnosti poročevalka v imenu Renew Europe. Akt bo prinesel nov sklop pravil in mehanizmov, namenjenih spodbujanju medijskega pluralizma in neodvisnosti.

Voditelj je poslanko povprašal tudi o Madžarski in Poljski, za kateri je Joveva povedala, da danes ne bi bili sprejeti v Evropsko unijo po standardih, ki jih zahteva od morebitnih novih članic: “Tu vidimo, da ni bilo nobenega premisleka, da se po vstopu države v Unijo stanje lahko poslabša. Nimamo vzpostavljenih zadosti mehanizmov in poudarjam, da je stanje na Madžarskem in Poljskem resnično zaskrbljujoče.”

Dotaknila sta se tudi pisma direktorjem digitalnih platform glede neuporabe slovenščine, kjer je poslanka dejala, da je vesela, ko vidi, da se zadeve premikajo, pa čeprav počasi, in ko veš, da si k temu prispeval tudi sam. Pripomnila je, da ni pomembno, ali znamo tuje jezike ali ne, saj da je pravica dostopati do vsebin v maternem jeziku nekaj osnovnega, predvsem pa da se ne sme diskriminirati slepih, slabovidnih, gluhih in naglušnih.

O trenutni energetski krizi je Joveva najprej dejala, da neumorno podpira Ukrajino pri njenem legitimnem boju za obstoj ob vsej ruski agresiji, nato pa nadaljevala, da bi energetsko krizo lahko reševali s cenovno kapico za rusko nafto, ki pa mora biti čim nižja:

“Dolgoročna rešitev je investicija v obnovljive vire energije in zagotovitev potrebne infrastrukture za resnično neodvisnost od fosilnih goriv.” Joveva se je zavzela tudi za sklad, podoben tistemu za okrevanje in odpornost.

Na vprašanje, kaj bi glede delovanja Evropskega parlamenta spremenila takoj, če bi le lahko, je odvrnila, da bi določila le en sedež, bodisi v Bruslju bodisi v Strasbourgu, ker je to edino smotrno z okoljskega, finančnega in logističnega vidika. Poleg tega je omenila, da bi želela spremeniti tudi selektivno spremljanje in ozaveščanje javnosti glede dela evropskih poslank in poslancev.

Poslanka je svoj govor zaključila z novoletno čestitko, kjer je gledalkam in gledalcem zaželela mirne božične praznike ter zdravo in srečno leto 2023, predvsem pa svet, v katerem ne bodo zmagovali manipulatorji, lažnivci, vojni dobičkarji in razdiralci.

Intervju s poslanko si lahko ogledate na povezavi tukaj.

/0 Comments/objavil/a
,

Osvobodilna fronta 2.0

»Trenutna situacija v Sloveniji je med najhujšimi.«

Draga mladina,

prebrali ste citat staroste novinarstva, Toneta Hočevarja. Izrekel ga je na okrogli mizi na temo izzivov novinarstva in medijske svobode v EU, ki sva jo s kolegom poslancem Klemnom Grošljem gostila minuli četrtek.

»Zato je nujno, da zakonodaja medijem zagotavlja resnično svobodo.«

S tem stavkom je spoštovani nekdanji kolega Hočevar nadaljeval in s tem se težko kdo ne strinja, kajne?

Žal je bila ravno Slovenija med tistimi državami članicami EU, zaradi katerih nastaja Evropski akt o svobodi medijev, katerega obravnavo v Evropskem parlamentu začenjamo v prihodnjih tednih in katerega poročevalka v imenu svoje politične skupine Renew Europe bo najverjetneje moja malenkost.

Medije vsepovsod že leta pestijo hudi izzivi. Pomanjkanje denarja, a hkrati nejasno financiranje. Dezinformacije, a hkrati vse večji politični pritiski, diskreditacije, tudi vse pogostejše strateške (t. i. SLAPP) tožbe zoper njih …

Ne pristajajte na debato, ali so novinarke in novinarji levi, desni, beli, rdeči. Pristajajte na debato o izključno tem, ali so novinarke in novinarji profesionalni ali neprofesionalni. Novinarji ali propagandisti. Samo za to gre.

Ožanje medijske svobode pomeni neposreden napad na demokratične standarde. Manipuliranje z dejstvi pomeni vedno večjo – namensko! – delitev družbe. Ne dopustite tega.

Toplo vam priporočam ogled na začetku omenjene okrogle mize, posnetek najdete na moji spletni strani oziroma profilih na družbenih omrežjih.

Mediji so ključni za delovanje vsake zdrave demokracije. Neodvisni, svobodni, kakovostni mediji, ki morajo biti podvrženi javnemu interesu. Ne vsakokratni vladajoči politiki, temveč tebi, ki to bereš.

Prosim, vsak od vas naj se zaveda, kako zelo pomembno je, da ste angažirani. Da spremljate dogajanje doma in po svetu. Da kritično vrednotite vse informacije, ki jih dobivate.

In, odločilno tudi na splošno, predvsem pa te dni: da se udeležujete vseh procesov, kjer se odloča o vaši in naši prihodnosti.

Irena

Preostale poslankine dnevnike si lahko preberete tukaj.

/0 Comments/objavil/a

“Medijska pismenost je povezana s čisto vsemi področji v življenju.”

Evropska poslanka Irena Joveva se je v petek, 25. novembra 2022, udeležila dogodka z naslovom “Evropski piknik” v organizaciji informacijske točke Europe Direct Pomurje, na katerem so gostje z dijaki Gimnazije Murska Sobota spregovorili o tematiki medijske pismenosti. Poslanka je poudarila, da je medijska pismenost ključna na vseh področjih našega življenja, saj definira, kako sprejemamo in vrednotimo informacije.

Evropska poslanka Joveva je izpostavila, da bi se pomena medijske pismenosti morali zavedati tudi pripravljavci šolskih kurikulumov in pri prenovi učnih procesov upoštevati dogajanje v današnjem času. Tako se ji zdi predvsem pomembno, da se v čim večji meri zagotovi izobraževanje o medijski pismenosti in kritičnem mišljenju v osnovnih in srednjih šolah. Zlasti pa si želi, da učenci in dijaki takšne vsebine ne bi videli kot dodatno obremenitev, temveč kot nekaj, kar jim bo prišlo v življenju še kako prav. Joveva je izrazila željo, da bi imeli tudi na evropski ravni več možnosti ukrepanja na tem področju.

“Velike upe polagam v akcijske načrte, ki jih sprejemamo in smo jih tudi že sprejeli v Evropskem parlamentu oziroma so jih v Evropski komisiji. Recimo Akcijski načrt za digitalno izobraževanje, vzpostavitev Evropskega izobraževalnega prostora in tako naprej.“

Poslanka je v nadaljevanju opisala tudi svojo izkušnjo z dezinformacijami, ki jih je danes – brez dobre medijske pismenosti – zelo težko prepoznati. Predstavila je zgodbo, ki se ji je pripetila v začetku njenega mandata evropske poslanke, ko se je na spletu pojavila lažna novica o njej, ki se je hitro širila po medmrežju. Ker je bila tako bizarna, ji ni posvečala preveč pozornosti in ni javno spregovorila o tem, da novica ne drži. Dijakom je pojasnila, da še danes obžaluje, da se nanjo ni hitreje odzvala.

Joveva je v nadaljevanju pojasnila, kako sama vidi razliko med sovražnim govorom in svobodo govora.

“Če meni nekdo reče ali zapiše, da sem neumna, ker se recimo zavzemam za neodvisno RTV, je to svoboda govora, v redu. Pa pustimo kulturo ob strani. Če pa nekdo zapiše o meni, da sem neumna, ker moji starši niso rojeni v Sloveniji, to je pa sovražni govor.“ A hkrati je opozorila na pomen kulturne strpnosti: “ Ne sme biti strpnosti do nestrpnosti. Nič ni narobe, če se ne strinjamo vsi v vsem, moramo pa si znati to povedati na kulturen način, brez sovražnega, a tudi brez nekulturnega govora.”

Sogovorniki so razpravljali tudi o razmerah novinark in novinarjev, pri čemer je poslanka povedala, da so razmere, v katerih ti trenutno delajo, v Sloveniji res slabe. Ob tem je izrazila prepričanje, da je v novinarstvu ključna osebna integriteta.

“Vsi novinarji se morajo zavedati, zakaj v prvi vrsti opravljajo svoje delo in kaj je njihovo poslanstvo. In njihovo poslanstvo je javni interes, torej predstavljati ljudem, javnosti, informacije, ki so čim bolj objektivne in v popolnosti kredibilne.”

V razpravi, ki jo je moderiral Grega Donša, sta poleg poslanke Joveve sodelovala še soustanoviteljica Časorisa dr. Sonja Merljak Zdovc in odgovorni urednik televizije AS Simon Balažic.

/0 Comments/objavil/a

Dodatno pojasnilo glede neglasovanja o resoluciji glede Ruske federacije

Spoštovani,

v izogib dodatnim manipulacijam ali nesporazumom v zvezi z najino odločitvijo za neglasovanje o končnem besedilu resolucije, s katero se Ruska federacija uvršča med države, ki podpirajo terorizem, objavljava podrobnejša pojasnila.

Za opcijo neglasovanja sva se odločila, ker nobena od opcij glasovanja ni zaobjemala najinih stališč v celoti. Namreč, nikakor nisva proti glavnini besedila resolucije, prav tako nisva do njega nisva vzdržana ali zadržana, ker seveda vseskozi odločno obsojava rusko agresijo na Ukrajino in odločno podpirava ukrajinski boj za njeno ozemeljsko celovitost ter neodvisnost in obrambne napore pred rusko agresijo. To dokazujejo vsa najina dosedanja dejanja in tudi osebna prizadevanja. To sva dokazala tudi z glasovanji za vse pretekle resolucije o Ukrajini. Prav tako sva na istem plenarnem glasovanju ta teden (v četrtek, 24. novembra 2022) potrdila tudi dva dejanska zakonodajna predloga: o finančni pomoči Ukrajini in o prepovedi upoštevanju potnih listin na okupiranem območju.

Zakaj nisva mogla glasovati za dotično resolucijo? Med glasovanjem o dopolnilih sva podprla dopolnila Zelenih, s katerimi bi bilo po najinem mnenju končno besedilo resolucije boljše (tudi z vidika mednarodnega prava oziroma morebitnih posledic). Če povzameva: z enim dopolnilom Zelenih, ki na koncu ni bilo sprejeto, bi se Rusko federacijo označilo kot državo, ki uporablja terorizem kot sredstvo. Z drugim dopolnilom Zelenih, ki prav tako na koncu ni bilo sprejeto, pa bi besedilo vsebovalo poziv EU in državam članicam k sprejemu konkretnih, praktičnih korakov “proti takim terorističnim dejanjem z uporabo vseh obstoječih razpoložljivih instrumentov” in k sprožitvi “nadaljnjih omejevalnih ukrepov proti Rusiji”, hkrati pa bi pozvali partnerje EU, naj sprejmejo podobne ukrepe.

Poleg tega naju je zmotilo, da je stranka PiS (Poljska, v Evropskem parlamentu del skupine ECR) v besedilo resolucije uspela vnesti del, v katerem se nanašajo na nesrečo poljskega letala leta 2010 (z delom takratne vlade na krovu) v istem členu oziroma odstavku, v katerem se sicer navajajo dejstva o dokazani sestrelitvi malezijskega letala leta 2014.

Vedno se boriva proti avtokratskim, predvsem pa nasilnim režimom, ki nedolžne ljudi ubijajo, uničujejo infrastrukturo, razseljujejo in ves svet spravljajo v nevarnost. To velja seveda za Rusijo, prav tako pa tudi za vse trenutne in pretekle vojne.

Še enkrat poudarjava, da odločno obsojava rusko agresijo na Ukrajino, odločno podpirava ukrajinski boj za njeno ozemeljsko celovitost. Možnost, ki sva jo pri glasovanju uporabila tokrat, v ničemer ne spremeni najinih stališč.

V priponki lahko najdete dopolnili, ki sva ju podprla in nista bili sprejeti (na levi strani je originalno besedilo, na desni pa predlog sprememb).

Lep pozdrav,

evropska poslanca Irena Joveva in dr. Klemen Grošelj

Amandma 1

Amandma 2

/0 Comments/objavil/a

“Tudi to nedeljo nas čaka živžav.”

Ja, tudi jaz vam bom težila danes. Ampak, a vam povem nekaj? Moj ZApis boste prebrali.

Živ žav. Vsako nedeljo.

Koliko vas je zdaj pomislilo na risanke in koliko na nedeljske “živžave” zaradi volitev, referendumov … politike, skratka?

Tudi to nedeljo nas čaka živžav. En tisti pravi zjutraj, en čez cel dan. Pa najbrž še potem naslednji dan in vse ostale dneve, ker se tisti, ki so te referendume zakuhali, ne bodo znali sprijazniti s porazom.

Vem, da jih čaka poraz. Še en v vrsti. Zdaj vam bom pa – obljubim, bom kratka, kolikor se bo dalo – razložila, zakaj to vem.

Zato, ker vem, da vam je mar za RTV Slovenija. Prav, mogoče ne gledate poročil. Ne gre samo za to. Siromašenje države, pišejo nasprotniki zakona. Prav imajo, siromašenje države je siromašenje RTV programa, in to se zdaj dogaja!

Ključna sprememba je Svet RTV. Bom poskusila res samo povzeti bistvo. Trenutno ima programski svet RTV, ki ureja program in vodi nadaljnje usmeritve javne radiotelevizije, 29 svetnikov. Od tega jih 21 imenuje državni zbor.

“Red bomo naredili, imamo čvrst programski svet z 21 svetniki, delujemo kot en mož. Karkoli napišejo, ne morejo nič, saj programski svet deluje enotno, z jasnimi zahtevami vodstva, kaj naj naredi.” Bi raje živela v svetu, kjer bi bil ta citat le plod moje domišljije, a žal ni. To je izrekel en programski svetnik. Le čigav? Izprijeno.

No … in zakaj glasovati ZA spremembe zakona o RTV? Ker se programski svet ukine in se oblikuje Svet, kjer niti enega člana ne bo imenoval državni zbor. Niti predsednik vlade. Niti ministrica za kulturo. Niti jaz, če hočete. OK, predsednica države bo zraven, ampak zraven bo še kar nekaj organizacij. Vsak po enega: invalidska organizacija, varuh človekovih pravic, madžarska narodna skupnost, italijanska narodna skupnost, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Olimpijski komite Slovenije, informacijski pooblaščenec, Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja. To je devet članov. Še dva imenuje Nacionalni svet za kulturo, šest (!) pa zaposleni na RTV. Tako pridemo do številke 17. Končne.

Gremo dalje. Drugi referendumski zakon. Spremembe sestave vlade. Drži, trenutno je manj ministrstev, po novem jih bo več. Čez štiri leta jih bo morda še več. Mogoče še manj. In? Če ZA to ne bo šlo več denarja iz za to predvidenega proračuna – in ne, ne bo šlo –, kje je problem? Ne, ne nabijam. Nabijajo tisti, ki spet govorijo o siromašenju države. Drži, dobili bi tudi novo ministrstvo – za podnebje in energijo. Očitkov v zvezi s tem ne kupim. Vsaj ne vnaprejšnjih. Pika.

Še referendum o dolgotrajni oskrbi. Ne bom dolgovezila. Mislim, da vse pove to, da te spremembe podpirajo: Skupnost socialnih ZAvodov Slovenije, Amnesty International Slovenije, Sindikat upokojencev Slovenije, Socialna zbornica Slovenije, Društvo Srebrna nit, Združenje Spominčica, Združenje za državljanski nadzor zdravstvenega varstva, Zveza društev upokojencev Slovenije.

Naj končam, kjer sem začela. Z neodvisnim novinarstvom. Pronicljivim. Kritičnim. Bila sem del tega in izredno cenim, spoštujem ta poklic. Ne more ga opravljati vsakdo. Trenutno ga opravlja marsikdo. Imamo pa ogromno vrhunskih novinark in novinarjev, ki si takšnih pritiskov, takšnih nadlegovanj, takšnih nadrejenih … ne zaslužijo. Tega si ne zaslužite vi.

V nedeljo bom 3 x ZA. Zakaj? Ker so ti zakoni – zakon.

– Irena

/0 Comments/objavil/a
,

“Z mladimi in za mlade!”

Evropska poslanka Irena Joveva je v četrtek, 24. novembra 2022, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament glede zapuščine evropskega leta mladih 2022. Pri tem je poudarila, da moramo del(ov)ati z mladimi in za mlade.

Poslanka Joveva jenagovor začela z mislijo: “Evropsko leto mladih se bliža koncu. Ali drugače, če želite: evropskega leta mladih še ni konec.”

Prav zato je po njenem mnenju težko že zdaj oceniti končni uspeh in dediščino evropskega leta mladih. Namesto tega, tako poslanka, bi lahko govorili o konkretnih idejah za izboljšanje življenjskih razmer mladih, saj da je veliko področij, ki jih je treba urediti.

Dodala je, da na žalost Evropski uniji letos to ni uspelo, čeprav so uspeli izpeljati številne dogodke. Poslanka takšne dogodke in iniciative podpira, a je ob tem opomnila, da niso dovolj in da se s takšnimi aktivnostmi ne more nadomestiti vsega za nazaj ali za naprej.

Svoj nagovor je zaključila z besedami:

“Na žalost je tako, da mladi nimajo enega krovnega zakona, direktive ali akta, ki bi bil namenjen zgolj njim. Zato moramo poskrbeti, da jih vedno postavimo v ospredje. Jaz jih. Z mladimi in za mlade. Najmanj to smo jim dolžni.”

Nagovor poslanke si lahko pogledate na povezavi tukaj.

O evropskem letu mladih

Evropska komisija vsako leto vse od leta 1983 izbere tematiko, na katero veže kampanjo ozaveščanja, spodbujeno z razpravo in dialogom v Evropski uniji.

Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je v svojem lanskem govoru o stanju v Uniji napovedala evropsko leto mladih in poudarila, kako pomembni so mladi Evropejci za gradnjo boljše prihodnosti in da jih je treba postaviti v središče pozornosti po pandemiji. V tem letu se je zvrstilo kar nekaj dogodkov, med drugim je bila tretjina udeležencev Konference o prihodnosti Evrope mladih med 16 in 25 letom starosti, v začetku decembra pa bo zaključna medinstitucionalna konferenca Zahtevajte prihodnost, ki jo bodo soorganizirali mladi. Evropski parlament poudarja, da vse okoliščine okoli evropskega leta mladih niso bile optimalne (zamude pri financiranju, pozne objave Komisije, splošna draginja).

Predsednica Komisije je v letošnjem govoru dejala, da bo leto 2023 evropsko leto veščin, s poudarki na izobraževanju in usposabljanju.

/0 Comments/objavil/a
,

“Ženske! Življenje! Svoboda!”

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 22. novembra 2022, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament glede odziva Evropske unije na vse hujše zatiranje protestov v Iranu. Z uporabo poziva protestnic in protestnikov “Ženske! Življenje! Svoboda!”  jih je podprla in se pridružila njihovemu boju.

Poslanka Joveva je govor začela s tem, da bi Iran lahko bil idilična država, če ne bi imel trenutnega vodstva pod taktirko aktualne vlade, kot tudi, če svet ne bi videl vsega, kar se trenutno dogaja v Iranu. Pri tem je izpostavila neprestano zatiranje ljudi, kratenje temeljnih človekovih pravic, smrtne kazni in arbitrarne aretacije z mučenjem ter umore protestnic in protestnikov.

A prav ta represija in tragične usode Mahse Amini ter mnogih drugih so, kot je poudarila Joveva, tokrat dosegle nasprotni učinek, saj so v revoluciji združile tako Iranke kot Irance. “Združili so vse sloje, stare, mlade, etnične manjšine, zaposlene v naftni industriji, vrhunske športnike,” je povedala poslanka in spomnila, da so iranski nogometaši pred dnevi na svetovnem nogometnem prvenstvu v Katarju bojkotirali petje nacionalne himne.

“S tem so pomen te revolucije postavili na svetovni oder in se jasno pridružili boju, ki so ga doslej v Iranu praviloma vodile ženske. Torej boju za pravice žensk, ki dobiva podporo z vseh koncev sveta – tudi iz te hiše. Prekinili smo stike z Iranom in prav je tako.”

Nagovor poslanke si lahko pogledate na povezavi tukaj.

/0 Comments/objavil/a

“OK. Pojdimo lepo po vrsti.”

OK. Pojdimo lepo po vrsti.

Včeraj smo člani delovne skupine za medije v Evropskem parlamentu poslali pismo generalnemu direktorju RTV Slovenija Andreju G. Whatmoughu in direktorju TV Slovenija Urošu Urbaniji. Zapisali smo, da nas skrbi poslabšanje medijske svobode na tem javnem zavodu in direktorja pozvali, naj razmislita o njunem trenutnem pristopu do dogajanja ter najdeta primerno rešitev za novinarke in novinarje. Primerno za slednje, seveda, ne za omenjena gospoda oziroma njima bližnje politike ali podpornike.

Generalni direktor zavoda nam je že odgovoril, za kar se mu res iz srca iskreno zahvaljujem, čeprav o vsebini odgovora raje ne bom.

No, direktor televizije je medtem dal izjavo – le za katero televizijo –, v kateri med drugim pove, navajam “politična motivirana aktivitska, poslanka Irena Joveva” in še kaj, ampak res ne nameravam ponavljati vseh njegovih nebuloz.
Zdaj pa tako.

Aktivistka? “Kdor zelo aktivno deluje v kaki organizaciji ali gibanju,” piše v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Torej sem. Zelo aktivno delujem v Gibanju.

Motivirana? Absolutno. Motivirana rešiti RTV Slovenijo pred totalnim razpadom sistema – kar žal ni več daleč –, pred totalnim razpadom namena in pomena tega javnega medija, ki mora biti neodvisen.

Politična? Zagotovo, evropska poslanka sem, to v izjavi v bistvu pove tudi gospod Urbanija. Ni problem v tem, da sem jaz politična, veste. In on to ve. Problem je v tem, da je političen on. Direktor javne televizije.

Zato tak odziv, ki pravzaprav pove vse o takem kovu ljudi. O njihovih metodah in pogledih. Moja vest je čista.

– Irena

/0 Comments/objavil/a

“Potreben je stalen napor za zagotavljanje kakovostnega in profesionalnega novinarstva”

Evropska poslanca Irena Joveva in Klemen Grošelj (Renew Europe) sta v četrtek, 17. novembra 2022, organizirala dogodek Osvobodilna fronta za medije in demokracijo, s katerim sta želela analizirali stanje medijske svobode in sodobne izzive novinarstva tako v Sloveniji kot širše. Poslanka Joveva je izpostavila, da je za zagotavljanje kakovostnega in profesionalnega novinarstva potreben stalen napor, saj se, ko enkrat pridemo do točke, ko so javni mediji zgolj še propaganda ene politične stranke, zelo težko vrnemo v ravnovesje.

Na dogodku so poleg obeh evropskih poslancev razpravljali še novinar in nekdanji urednik ter televizijski voditelj Tone Hočevar, znanstvena sodelavka na FDV in nekdanja sekretarka na ministrstvu za kulturo Tanja Kerševan Smokvina ter novinar Večera in asistent na FDV Blaž Petkovič.

Z videonagovorom sta prisotne in tiste, ki so okroglo mizo spremljali prek prenosa v živo, pozdravila tudi predsednik politične Renew Europe Stephane Sejourne in predsednica odbora za kulturo in izobraževanje v Evropskem parlamentu Sabine Verheyen.

Med drugim so se pogovarjali o evropski zakonodaji na tem področju, predvsem aktu o svobodi medijev. Strinjali so se z mnenjem poslanke Joveve, da samo en zakonski predlog žal ne bo rešil vseh težav na medijskem področju, a poudarili, da je prav, da se zadeve premikajo v pravo smer. Poslanka, ki bo po vsej verjetnosti poročevalka pri sprejemanju akta v Evropskem parlamentu v imenu skupine Renew Europe, je zagotovila vso podporo pri oblikovanju besedila na način, da bo reševal čim večji obseg problematik na področju medijev, predvsem pa jim zagotavljal avtonomnost, svobodo, profesionalnost in čim boljše pogoje dela.

Grošelj je medtem izrazil zaskrbljenost, ker se moramo z vprašanjem svobode medijev in demokratičnih standardov soočati v Evropi  21. stoletja. Pri tem po njegovem mnenju ne gre spregledati dejstva, da je to proces, ki je načrten in tesno povezan z vse večjo radikalizacijo družbe. Tudi Slovenija ni imuna nanj. Pri tem je še poudaril, da bo medijski prostor, ki so ga sicer zasedali javni mediji, zasedel kapital s svojimi interesi, ki pa ne bo enak javnemu interesu.

Z njim se je strinjala tudi Tanja Kerševan Smokvina, ki pa je pozdravila to, da se trženjski vidik medijske zakonodaje premika v smeri večje zaščite demokratičnih standardov in človekovih pravic: »Znanstveno-raziskovalna sfera pozdravlja premik s strogo trženjskih pristopov v bolj znanstveni vidik na področju medijske zakonodaje.« Obenem je vesela večjega angažmaja in poguma Evropske komisije, saj so poskusi sprememb na medijskem področju velikokrat razvodeneli zaradi moči velikih lobijev in pristikov korporacij:

»Pogostokrat so ti začetni dobri nameni razvodeneli zaradi interesa držav članic in velikih korporacij, ki so vedno intenzivno lobirali.«

O tem, da je izredno pomembno aktivno spremljati spremembe na medijskem in zakonodajnem področju, ki ureja sektor medijev, pa je govoril Blaž Petkovič: »Pomembno se mi zdi, da vsakič, ko politika poskuša spreminjati zakonodajo, zastrižemo z ušesi. Da se vprašamo, kakšen je namen? Kaj želimo doseči s temi spremembami? Kaj je v ozadju? Kdo tukaj pomaga? Kdo lobira? Skratka, v našem prostoru smo imeli tudi toliko poskusov, ko nismo vedeli, kaj se dogaja v ozadju, da res moramo biti na preži in gledati, kaj se dogaja z medijsko politiko.«

Tone Hočevar je menil, da v Sloveniji doslej nismo uspeli pripeljati do konca nobene medijske zakonodaje zato, ker je vodilnim mnogokrat to ustrezalo:

»Zlasti govorim o javnih medijih in zlasti o RTV. In nobena stranka doslej ni znala stopiti na zavoro, oziroma imela toliko gasa, da bi to speljala do konca.«

Dogodek so govorci zaključili v upanju, da se bo situacija tokrat vendarle spremenila na bolje tako z zakonodajnimi spremembami na nacionalni kot na evropski ravni. Razpravo je poslanka Joveva sklenila z mislijo, da se mora politiko odstraniti iz organov upravljanja, zagotoviti zadostno število varovalk na vseh ravneh za vzdržno neodvisnost javnih medijev, zagotoviti pogoje reproduciranja kulture profesionalizma na javnih servisih ter zagotoviti ne le finančno vzdržnost in neodvisnost, temveč tudi ohranjanje gledanosti in vpliva kritičnega poročanja v javnih servisih v kontekstu aktualnega tehnološkega sveta ter odvračanju dezinformacij, groženj novinarjem in rušenju njihove kredibilnosti.

Pogovor si lahko ogledate na povezavi TUKAJ.

/0 Comments/objavil/a