Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 28. marca 2023, na odboru za kulturo in izobraževanje v Evropskem parlamentu sodelovala na prvi izmenjavi mnenj o Evropskem aktu o svobodi medijev, ki bo vzpostavil skupen okvir za medijske storitve na notranjem trgu Unije. “Medijske zakonodaje se ni treba bati nikomur … razen tistih, ki bi želeli, da se medijsko svobodo omejuje in zlorablja,” je bila med drugim jasna poslanka.

Joveva je uvodoma izpostavila, da je medijska svoboda izjemnega pomena za našo demokracijo in prav to področje se je prepogosto izpuščalo iz orodij Unije za pravno državo.

“Zdaj nam je lahko jasno, da je obstoječo svobodo lažje braniti kot že porušeno obnoviti.”

Joveva je omenjeno podkrepila z dejstvom, da kar se zgodi v eni državi članici, vpliva tudi na druge in na koncu na vso Unijo, vključno z enotnim trgom. Pripomnila je, da uredba predlaga nekatera skupna osnovna načela, za katere meni, da bi morala biti potrjena v popolnosti z namenom neposredne uporabe po vsej Uniji, kot so pravice prejemnikov in ponudnikov medijskih storitev. Omenjeni akt mora v svoji biti predvsem zagotoviti pravna sredstva novinarkam in novinarjem, državljankam in državljanom ter ponudnikom medijskih storitev za zaščito različnih pravic, je dodala.

“Najpomembnejše, kar želim poudariti, je to, da se te medijske zakonodaje na evropski ravni ne sme bati nihče – z izjemo tistih, ki si želijo omejevati medijsko svobodo ali zlorabljati medije za svoje oziroma parcialne interese.”

Uredba po poslankinem mnenju uvaja mehak, toda spodbuden potisk h komuniciranju med nacionalnimi regulatorji za več sodelovanja znotraj EU, s tem pa tudi za več dostopa javnosti do ključnih informacij in ustvarjanja varovalk v Uniji – ki jih sicer v idealnem svetu ne bi potrebovali, a je realnost pač drugačna. Akt predvideva oblikovanje Evropskega odbora za medijske storitve, za katerega je Joveva prepričana, da bi moral poleg dejanske neodvisnosti imeti tudi možnost po lastni presoji podajati mnenja o različnih tematikah.

“Transparentnost je eden izmed ključnih delov akta, saj se dotika lastništva, državnega financiranja in oglaševanja, ki bi ga sama razširila tudi na vse državne akterje, vključno s podjetji v državni lasti. Dejstvo je, da izredno velike koncentracije na tržiščih Unije že obstajajo, te pa lahko imajo pomembno politično konotacijo, zato je treba vsako morebitno združitev ali prevzem medijev skrbno in javno proučiti, hkrati pa zagotoviti medijskemu ponudniku zadostno stopnjo uredniške neodvisnosti, ne glede na lastništvo.”

Omenjeni odbor bi sicer Joveva tudi strokovno podkovala z vključitvijo širšega kroga sodelujočih, kot so novinarska združenja, predstavniki medijev in strokovnjaki za medije. Kot je opozorila, je namreč to ključno za delovanje odbora, saj nekateri nacionalni regulatorji nimajo strokovne podpore, nekateri izmed njih pa imajo celo politično izbran kader.

Dotaknila se je tudi 17. člena, ki je dvignil nekoliko prahu glede iskanja ravnovesja, a sama vidi rešitev v postopkih imenovanja, kjer bi bilo nedvoumno, kdo si zasluži določene privilegije, hkrati pa bi s tem zagotovili tudi večjo preglednost. Joveva je priznala, da je bila najprej skeptična glede medijskih izjem, a je zdaj mnenja, da si profesionalni in ugledni mediji zaslužijo posebno mesto v povezavi s spletnimi platformami, saj imajo te vse večji vpliv na naša življenja in dojemanje sveta.

“Izpostaviti želim, da je odgovornost vseh nas in vseh držav članic, da zaščitimo temeljne vrednote naših demokracij, pri čemer je medijska svoboda v samem vrhu teh vrednot.”

Svoj nagovor je poslanka zaključila z optimizmom, da bodo vse nadaljnje razprave o aktu plodne ter da bo sodelovanje med poročevalkami in poročevalci akta učinkovito.

“Živjo, kdaj bi imeli sestanek za EMFO?” – “Kako pa kaj EMFA?” – “Misliš, da bo EMFA sprejeta v tem mandatu?” – “Kdaj začnete s parlamentarnimi pogajanji za EMFO?”

To bi bil lahko povzetek mojih delavnikov zadnje čase. V bruseljskem političnem “balončku” že vsi vemo, kaj je EMFA. A velja si jo zapomniti, ker v resnici ne sme biti pomembna le za ta balonček, temveč za vso EU in čisto vsakega izmed vas.

EMFA predstavlja European Media Freedom Act. Evropski akt o svobodi medijev. V kateri fazi smo trenutno? Trenutno se poročevalke in poročevalci – tudi sama sem ena od njih, v imenu svoje politične skupine Renew Europe – sestajamo z ljudmi, na katere bo zakonodaja tako ali drugače vplivala oziroma z ljudmi, ki se s področjem medijev poklicno ukvarjajo. Z akademiki, novinarskimi organizacijami ali združenji, založniki, predstavniki industrije, tudi spletnimi platformami …

Časa nimamo veliko, ker želimo uredbo spraviti ‘pod streho’ v roku leta dni. Morda se sliši veliko, toda verjemite mi, da bomo med pogajanji ugotavljali, da ima dan premalo ur.

To pa seveda ne pomeni, da sprejem EMFE v tem roku ni mogoč. V ekipi intenzivno pripravljamo predloge dopolnil, strategijo.

Zavedamo se, da nimamo (več) druge možnosti kot odgovoriti na zaskrbljujoče trende (ne)svobode medijev po vsej EU – na ravni EU. Poleg varovanja novinark in novinarjev je njegov cilj zaščititi svobodo, pluralizem in neodvisnost medijev ter na splošno izboljšati medijsko krajino na enotnem evropskem trgu. Potrebujemo delujoče medije z nevmešavanjem v uredniško politiko ter brez pritiskov na novinarke in novinarje. Potrebujemo pregledno in transparentno lastništvo ter financiranje medijev.

Če kdo, se sama še kako dobro zavedam, kako ključno je, da imajo častni ljudje v novinarstvu, ki služijo javnosti, dobre pogoje dela. Predvsem pa se zavedam, česa vsega bomo oropani, če jim tega ne omogočimo.

Irena

Preostale poslankine dnevnike si lahko preberete tukaj.

Evropska poslanka Irena Joveva je bila v četrtek, 23. marca 2023, na ustanovni seji pododbora za javno zdravje (SANT) izvoljena za njegovo podpredsednico. Zaščita, izboljšanje, spodbujanje in krepitev javnega zdravja – vse to je med našimi temeljnimi odgovornostmi, je ob izvolitvi povedala poslanka.

Joveva je v Evropskem parlamentu vseskozi aktivna na področju zdravstvene politike, enakopravnosti pri obravnavi bolnic in bolnikov v Evropski uniji ter skrbi za javno zdravje.

“V zadnjih letih, ko so bili naši zdravstveni sistemi na preizkušnji, so se pokazale tudi številne njihove pomanjkljivosti in osnovne težave. Tudi to bomo obravnavali v pododboru, ki bo imel ključno vlogo pri izgradnji prepotrebne in pristne Evropske zdravstvene unije. Vesela sem, da bom del tega.”

Med drugim je Joveva na oktobrskem plenarnem zasedanju zbrane že nagovorila o Evropski zdravstveni uniji in pomenu opolnomočenja evropskih institucij za njihovo uspešno delovanje. S polnopravnim članstvom in podpredsedniškim mestom v pododboru namerava nadaljevati svoje aktivnosti z osredotočenostjo na ljudi:

‘‘Ne glede na to, od kod prihajamo in kakšne so naše osebne okoliščine, si Evropejke in Evropejci, Slovenke in Slovenci, zaslužimo dostop do zdravstvenih sistemov, ki bodo v prvi meri v korist bolnic in bolnikov – v korist vseh nas. Pri tem sta pomembni tudi preglednost nakupov zdravstvene opreme in digitalizacija zdravstvenega sistema za optimalnejše delovanje. Brez zdravja nimamo ničesar, pa se tega zavedamo premalo. Zato me veseli, da bom lahko v Evropskem parlamentu še aktivnejša na področju javnega zdravja in da zanj naredimo več. Več za vsakogar izmed nas.’’

Photo: Jan VAN DE VEL

Photo: Jan VAN DE VEL

Pododbor za javno zdravje bo deloval v okviru odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane v Evropskem parlamentu. Štel bo 30 članic in članov ter se ukvarjal s programi in specifičnimi aktivnostmi na področju javnega zdravja, farmacevtskih in kozmetičnih izdelkov, zdravstvenih vidikov bioterorizma, Evropske agencije za zdravila (EMA) ter Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC).

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI), pod katerega spada novi pododbor, ostaja odgovoren za preučevanje in glasovanje o zakonodajnih predlogih. V omenjenem odboru  je bila delegacija slovenskih evropskih poslank in poslancev glede na velikost nacionalne delegacije po ocenah za leto 2022 med najuspešnejšimi pri dejavnostih na področju zakonodajnih aktivnosti glede zdravja.

Joveva ob tem še naprej ostaja nadomestna članica v odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI) in v posebnem odboru za pandemijo COVID-19: pridobljene izkušnje in priporočila za prihodnost (COVI).

O zdravstveni politiki Evropske unije:

Evropska unija je pripravila v prihodnost usmerjen okvir za zdravstveno varnost državljank in državljanov Evropske unije. Oktobra 2022 je Svet sprejel zadnje akte Evropske zdravstvene unije z uredbo o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje, uredbo o okrepljenih pooblastilih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in uredbo o okviru za izredne razmere, ki podeljuje dodatna pooblastila Evropskemu organu za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (HERA).

Politična skupina Renew Europe je v sredo, 22. marca 2023, v Evropskem parlamentu organizirala izmenjavo mnenj glede Evropskega akta o svobodi medijev s strokovnjaki s področja medijev. “Zame je pomembno imeti vseevropski okvir z nekaterimi skupnimi osnovnimi načeli. Odgovornost je na vseh državah članicah, da spoštujejo in varujejo temeljne vrednote Unije za demokratično družbo, kamor sodijo tudi svobodni mediji,” je pojasnila evropska poslanka Irena Joveva, ki je vodila prvi panel. 

Kot je poudarila Joveva, je odgovornost na vseh državah članicah, da spoštujejo in varujejo temeljne vrednote Unije. Spomnila je, da se nad novinarkami in novinarji vršijo neizmerni pritiski, kar jim onemogoča delo v skladu s poklicno etiko za neodvisno in kritično obveščanje javnosti. Pri tem je omenila pomen zaščite pred strateškimi tožbami, ukrepe proti vohunjenju, utišanju in vsiljenem političnem urednikovanju. Pripomnila je, da so nepogrešljivi tudi zasebni mediji, ki zagotavljajo pluralnost in odprto javno razpravo, potrebujemo pa tudi pregled nad transparentnostjo, državnim oglaševanjem, koncentracijo in lastništvom medijev – pri slednjem tudi nad čezmejnim lastništvom. Zato je potreben Evropski akt o svobodi medijev, je bila jasna.

S tem se je strijnjala tudi podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova, ki je v svojem uvodnem nagovoru dejala, da akt govori o skupnih načelih in standardih po vsej Evropski uniji, ki bodo medijem in novinarjem omogočali svobodno opravljanje svojega dela:

“Prvič v evropski zakonodaji Evropske unije določamo, da se države članice ne smejo vmešavati v uredniško politiko in odločitve medijev. Želimo, da države Unije postavijo objektivnejša merila za imenovanje nadzornega in upravnega odbora. Akt udi navaja, da mora biti financiranje javnih medijev zadostno in predvidljivo, temelječe na smernicah Sveta Evrope, ki so ga vse države članice podpisale. Predlagamo tudi jasne določbe z močnejšimi zaščitnimi ukrepi proti nadzoru nad novinarji.”

 

Prva panelistka, profesorica Beata Klimkiewicz (Poljska), se je osredotočila na moč medijev pri interpretiranju družbenopolitične realnosti: “Od njihove razlage je odvisna naša percepcija sveta okoli nas. Javnost od medijev pričakuje verodostojnost in delovanje v skladu z določenimi standardi profesionalnega delovanja na eni strani, a tudi odgovornosti na drugi.

Nadaljevala je z izpostavitvijo pomena razporejanja gospodarskih sredstev medijskim hišam, zaradi česar postanejo ranljivi ter izpostavljeni tujemu vmešavanju in manipulaciji. “Področje dodeljevanja ekonomskih sredstev medijem kliče po večji preglednosti in poštenem dodeljevanju državnega oglaševanja. Težave s preglednostjo financiranja medijev se pojavljajo po vsej Uniji,” je posvarila govorka.

Medtem je profesor Marko Milosavljević (Slovenija) povedal, da je interpretacija deljene vsebine v javnosti v veliki meri odvisna od medija, ki jih podaja, ter samoregulacije, ki je velikokrat nezadovoljiva ali celo odsotna. “Močne – včasih tudi neodgovorne – spletne platforme se lahko arbitrarno odločajo, kako, kje in zakaj bo neka medijska vsebina objavljena ali – še več – nedostopna, blokirana,” ” je opozoril.

Kot je še pojasnil, je redno priča dogajanjem, ko spletne platforme iz takšnih ali drugačnih razlogov odstranjujejo legitimne, zakonsko dovoljene novice, zgodbe ali slike novinarjev. Zato mora po njegovem mnenju biti akt o svobodi medijev v tem kontekstu močnejši, postaviti jasne pogoje.

Spregovoril je tudi o pomenu trdnega medijskega okolja in profesionalnega novinarstva za demokratične družbe ter izpostavil univerzalno naravo težav medijske svobode, ki jih mora EU nasloviti enotno, podobno, kot je to storila z Aktom o digitalnih storitvah: “Pomembno je, da imamo univerzalni evropski dokument, pravno podlago za vse države Unije, ne glede na to, ali imajo vse ali zgolj nekatere države članice težave z ustreznim reguliranjem področja medijev.

Profesor Gabor Polyak (Madžarska) pa je dejal, da v Evropski uniji brez medijske svobode ni svobodnega medijskega trga, ni svobodnih in poštenih volitev in ni jamstva za zaščito pred zlorabo evropskih sredstev. “Trenutno imamo raznovrstno nacionalno zakonodajo, ki kljub njenemu obstoju omogoča krepitev neliberalnih populistov. Predlog Komisije je treba izboljšati in poiskati kompromis med interesi držav članic, da zapolnimo potrebo po krepitvi medijske svobode v Evropi,” je navedel.

Po njegovi oceni bo najpomembnejša naloga novoustanovljenega nadzornega organa, ki bo okrepil evropsko koordinacijo nacionalnih medijskih regulatorjev, spremljanje in objektivno ocenjevanje nepristranskosti informativnih dejavnosti medijev.

Evropska poslanka Joveva pa je med drugim izpostavila, da je znotraj enotnega EU trga pomembno imeti skupen niz pravil in regulativno sodelovanje, saj to, kar se zgodi v eni državi članici, vpliva na druge in tudi na Unijo kot celoto.

“Medijem moramo dati posebno mesto na našem trgu ter zagotoviti jasno transparentnost in javni nadzor zadev, kot so medijska koncentracija, lastništvo medijev, dodelitev državnega oglaševanja in seveda tudi razmere v zvezi s spletnimi platformami.”

Poslanka je pojasnila, da bo treba najti skupna in splošna načela, ki bodo veljala za vse in bodo dopolnjevala zaščitne ukrepe. “Z njimi in sodelovanjem med regulativnimi organi ob pomoči stroke lahko le izboljšamo evropske standarde za medije,” je sklenila Joveva.

Dogodek v celoti (potekal je v angleškem jeziku) si lahko ogledate tukaj.

Moja motivacija in zakaj ravno pripravništvo pri Ireni Jovevi?

Vsaka zgodba se mora nekje začeti in tudi moja s tem, ko sem nekega dne naletel na razpis o možnem opravljanju pripravništva pri pisarni evropske poslanke Irene Joveve v Bruslju. Za prijavo na pripravništvo sem se odločil zato, ker študiram mednarodne odnose na FDV in zato ker me politika, diplomacija, mednarodno pravo in zgodovina že od nekdaj zanimajo.

Z evropsko poslanko Ireno Jovevo

Za opravljanje pripravništva pri Ireni Jovevi me je motiviralo predvsem to, da deliva skupne vrednote, da Irena ne obljublja vsepovprek, vendar tisto kar obljubi tudi izpolni, da postavlja transparentnost vedno na prvo mesto, da je opravljanje pripravništva odprto za vse, pri čemer ni pogoj strankarska knjižica, temveč znanje in strokovnost. Svoje mesto si je izborila predvsem s trdim delom, pri čemer je položaj ni spremenil, v kar sem se kasneje tekom pripravništva vedno znova in znova prepričal. Irena je oseba, ki ti bo vedno prisluhnila, te v družbi vedno predstavila kot sodelavca in ti tako dala občutek pripadnosti in ravno ta uvidevnost je tisto kar bom od nje najbolj odnesel, poleg vseh drugih vrednot, ki jih pooseblja.

 

Po prijavi je hitro sledilo pisanje motivacijskega pisma, kasneje eseja, nato razgovor z vodjo lokalne pisarne in asistenti, na koncu še intervju z Ireno. Od takrat se najbolj spomnim kako sem še nekaj časa po razgovoru premleval o svojih odgovorih, razmišljal, če sem pri odgovorih na kaj pozabil in o tem kako vesel sem bil, ko mi je med službo zazvonil telefon z Ireninim sporočilom, da sem bil na pripravništvo sprejet. Nedolgo zatem sem se znašel v avtobusu na poti k Bruslju – na žalost so bile ravno konec oktobra lani odpovedi letov iz Brnika, zaradi česar je bila edina možna alternativa (pre)dolga vožnja z avtobusom.

Nasvet 1 za bodoče pripravnike: Na razgovoru bodite sproščeni, pripravljeni, ne bojte se zavrnitve in v takem primeru izkoristite čas, da do prihodnjega razpisa poglobite svoje znanje in dopolnite pomanjkljivosti – delujte po načelu: kjer je volja, tam je pot.

Nasvet 2: Če je le možno pojdite z letalom, oziroma, če vas je strah letenja, se na socialnem omrežju FB včlanite v skupino ”Slovenci v Bruslju” in tam poiščite prevoz z osebnim avtomobilom, saj bo bistveno hitreje in udobneje kot vožnja z avtobusom ali vlakom.

Prvi vtisi o Bruslju in Evropskem parlamentu?

Preden sem prišel v Bruselj nisem vedel, kaj naj pričakujem, saj še nikoli nisem živel s ”cimri”, niti sem bil kdaj tako dolgo od doma. Šlo je za mojo prvo mednarodno izkušnjo in ravno zato sem bil še toliko bolj vesel, da sem bival v Slovenskem pastoralnem centru, kjer sem spoznal sostanovalce, s katerimi smo stkali prava prijateljstva in ki so mi polepšali in obarvali moj prvi pobeg izven cone udobja. Kljub temu da so bili radiatorji kdaj hladni, so bile njihove geste toliko toplejše in mi marsikdaj dale nov zagon in mi olajšali prilagoditev na Bruselj kot mesto.

Razsežnost Evropskega parlamenta

Sam Bruselj se po moji oceni bistveno razlikuje od slovenskih mest, saj gre za metropolo, kjer se mešajo različne kulture, jeziki, narodnosti in moram priznati, da ni ravno ”my cup of tea”, kot bi se reklo. Prvi vtis, ko sem prispel, je bil ta, da se s slovenskimi mesti glede čistoče ne more primerjati, saj je pri nas dosti bolj urejeno. Prav tako je občutek varnosti na kar višjem nivoju doma, kot je bil tu. Navadite se tudi na pogoste proteste, saj se na ta način v Belgiji naslavljajo akutni problemi v družbi, zato se ne čudite, če se različni protesti odvijajo skoraj na tedenski ravni. Po drugi strani, pa se boste zelo hitro privadili na zelo dober sistem javnega prometa, pri čemer boste lahko izbirali med učinkovitim avtobusnim in podzemnim prevozom, ali pa uporabnem sistemu tramvajev. Zato dajte mestu priložnost, raziščite njegove raznovrstne in zelo poučne muzeje in lepe kotičke kot so razni parki, ki nudijo pobeg od t. i. betonske džungle, vsekakor poskusite tudi znamenite belgijske vaflje, čokolado, krompirčke ali denimo flamsko govejo karbonado. Ne pozabite tudi na malo zabave in se udeležite vsaj kakšnega izmed znamenitih četrtkovih zabav na Place du Luxemburg (znano kot Plux), kjer se pozno popoldne dnevni bari spremenijo v nočne klube in kjer se mladi in pripravniki iz vseh institucij lahko spoznajo in podružijo (vendar ne pozabite, da je tudi petek delovni dan).

 

Nasvet 3: Preden pridete v Bruselj je nujno, da si poiščete namestitev za čas vašega bivanja, pri čemer bodite pozorni, saj je veliko prevarantov.

Prvi vtis o parlamentu je bil ta, da sem se bal, da naslednji dan sploh ne bom našel naše pisarne, saj je toliko hodnikov, sob in nadstropij, ki delujejo identično.

Ni fraza, ko vsi trdijo, da je Evropski parlament labirint, saj sem bil sprva tudi sam zelo zmeden. Evropski parlament je tako pravo mesto v malem, saj se tu mudi več kot 10 000 ljudi vsak dan in na ta način pooseblja mednarodni aspekt Evropske unije, saj se tu srečujejo ljudje različnih narodnosti, prepleta se širok spekter jezikov, pri čemer najbolj prevladujeta angleščina in francoščina. V parlamentu lahko najdete vse od trgovin, različnih kavarn, menz, čistilnice, medijskega kotička, frizerja in celo fitnesa.

Obisk ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega

V času svojega pripravništva sem imel v parlamentu možnost prisluhniti različnim zanimivim razpravam in nagovorom, pri čemer bi najbolj izpostavil obisk našega predsednika vlade Roberta Goloba, ki se je v svojem nastopu osredotočil na energetsko krizo, zeleni prehod in širitev EU in obisk ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki se je Uniji zahvalil za dodelitev statusa kandidata in pozval k nadaljnji aktivni podpori Ukrajini v vojni.

 

Nasvet 4: Najpomembnejše je tretje nadstropje, ki deluje kot povezovalno nadstropje. Iz tega dela lahko prideš do katerega koli dela parlamenta. Prednost naše pisarne je ta, da se izmed vseh nadstropij nahaja prav v tretjem. Tudi na vsa srečanja v živo pojdite pravočasno, saj se hitro lahko zgodi, da ne boste našli prave dvorane takoj.

Narava dela v pisarni

Moje štirimesečno pripravništvo v Evropskem parlamentu je bila neverjetna izkušnja, ki mi je omogočila boljši vpogled v delo poslancev kot tudi vpogled v zakulisje evropske politike. Pri sami naravi dela me je najbolj presenetila njegova dinamika, saj ni ne dneva niti tedna, ki bi bil enak prejšnjemu. Sam sem imel možnost od blizu spremljati dogajanje v odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI Commitee), odboru za kulturo in izobraževanje (CULT Commitee), kot tudi spremljati Ireno pri skupnem parlamentarnem odboru EU – Severna Makedonija, katerega podpredsednica je prav Irena Joveva in pri Delegaciji za odnose s Palestino, kjer Irena deluje kot nadomestna članica. Posebna tema je tudi teden, v katerem poteka plenarno zasedanje, saj se takrat dnevi gibljejo med sestanki delovnih in političnih skupin, razprav o aktualnih temah, sprejemanju različnih poročil, intervjuji z novinarji in glasovanji.

So-organizacija gledališke predstave Hope-No hope

Za samo delo v pisarni je pomembno, da si proaktiven, saj delo pripravnikov ni omejeno le na ”kuhanje kavic”, ampak se nam zaupajo tudi odgovorne zadolžitve, s katerimi sem sam pridobil nova znanja in še dodatno okrepil pretekla. Moje obveznosti so segale od pomoči pri organizaciji dogodkov naše pisarne, pa vse do vsebinskega dela. Tako sem imel priložnost spremljati odbore, aktivno sodelovati na sestankih, pisati opomnike, obvestila za javnost, sodelovati pri pisanju govorov za plenarno zasedanje, govoriti na sestankih, napisati raziskavo in se udeležiti plenarnega zasedanja v Strasbourgu. Najbolj sem cenil ravno to, da sem vedno in povsod imel občutek, da sem bil enakopraven član pisarne, zato bodite pogumni in predlagajte, saj se v pisarni upošteva vsakogar in prisluhne vsakomur, ki ima ideje/predloge.

 

Ena najpomembnejših lekcij, ki sem se jih med pripravništvom naučil, je bil pomen timskega dela in sodelovanja. Naša pisarna je poosebljala raznoliko ekipo posameznikov, kjer smo vsi skupaj delali v smeri skupnega cilja, in to je spodbujanje evropskih vrednot in predstavljanje Slovenije na najboljši način. Tu moram izpostaviti oba asistenta Žano Špegel in Roka Lesarja, ki opravljata svoje delo zelo profesionalno, delujeta kot zakladnica znanja, saj skrbita za strokovno pomoč in pisanje amandmajev na različne teme in tem res nikoli ne zmanjka. Oseba, ki mi je najbolj pomagala pri prilagajanju, pa je bila vodja naše pisarne Elma Oručević. Elma je oseba, ki je tekom mojega pripravništva resnično delovala kot moja starejša sestra in me res veliko naučila tako o življenju kot o samem delu. Resnično mislim, da nihče od zaposlenih v parlamentu ne pozna parlamenta tako dobro kot ona, saj gre za poliglotko, ki ima odlične sposobnosti za mreženje in ki skrbi od organizacije dogodkov, ki pripomorejo k prepoznavnosti naše pisarne, vzdrževanja stikov z drugimi deležniki in do administrativnega dela, ki mu nikoli ni videti konca. Pravijo, da si močan le toliko kot je močna tvoja ekipa, zato mislim, da ima Irena res pravo ekipo za seboj.

Za zaključek še nekaj praktičnih nasvetov za bodoče pripravnike:

  • Ne oklevajte s postavljanjem vprašanj – normalno je, da ne veste vsega, zato kadarkoli imate kakšna vprašanja ali težave, se ne bojte vprašati ali poiskati nasvet,
  • Bodite proaktivni – prevzemite pobudo pri iskanju novih priložnosti, rešitev in bodite pripravljeni pomagati svojim sodelavcem, saj ste vsi del iste ekipe,
  • Bodite odprti – Evropski parlament je institucija z zaposlenimi iz različnih držav, kultur in okolij, zato je pomembno biti spoštljiv in odprt do drugih ter se učiti iz njihovih izkušenj in razumeti njihovo perspektivo
  • Bodite dobro obveščeni – vedno bodite na tekočem z aktualnimi novicami in najnovejšimi področji, ki jih pokriva naša pisarna. To vam bo pomagalo, da bolje razumete kontekst vašega dela in da prispevate k pisarni učinkoviteje.
  • Mreženje – vzpostavljanje odnosov je bistvenega pomena v Evropskem parlamentu, zato se udeležite dogodkov, spoznajte nove ljudi, sodelujte v razpravah in razširite ter pridobite nove vpoglede.
  • Ne pozabite si vzeti čas zase – Evropski parlament je razgibano in zahtevno okolje, zato je pomembno, da si vzamete odmore, skrbite za svoje dobro počutje in vzdržujete zdravo ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem.

–  Marko Miladinović

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 15. marca 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu imela plenarni nagovor na razpravi o čezmejnih posvojitvah otrok iz tretjih držav. Med drugim je izpostavila, da bodo ceno pomanjkanja enotnega zakonodajnega okvira ali mehanizma glede čezmejnih posvojitev plačali otroci, česar si nihče ne bi smel želeti: “Dovolj je izgovorov, kdo je pristojen in kdo ni. Sprejmimo odgovornost, vsi, in ukrepajmo.”

Otroci so naša prihodnost. Vem, sliši se klišejsko, a tako preprosto je,” je začela Joveva in poudarila, da so hkrati ti otroci, kot najranljivejši del družbe, “prepuščeni našim odločitvam sprejemanja ukrepov za zagotavljanje njihove varnosti.” Po njenih besedah je treba za meddržavne posvojitve ustvariti ustrezne pogoje, sicer se dopuščajo možnosti za nezakonitosti, kratenje številnih človekovih pravic ter huda kazniva dejanja z uničujočimi posledicami v življenjih žrtev.

V nagovoru se je Joveva osredotočila predvsem na pomanjkanje enotnega zakonodajnega okvira ali mehanizma, ki bi naslavljal preprečevanje potencialnega trgovanja z ljudmi pri meddržavnih posvojitvah. Pri tem je opozorila, da se je takih primerov zagotovo zgodilo že veliko, vendar so žal ostali neopaženi:

“Medtem (Evropska) komisija že leta pomanjkanje zakonodajne ureditve prenaša na države članice. Dovolj je izgovorov, kdo je pristojen in kdo ni. Sprejmimo odgovornost, vsi, in ukrepajmo. Če ne … ne bomo mi plačali cene. Plačali jo bodo otroci. Naša prihodnost. Se še vedno sliši klišejsko? Tako preprosto je.”

Nagovor evropske poslanke Joveve si lahko ogledate tukaj.

OZADJE:

Vse države članice imajo nacionalne določbe, ki urejajo področje posvojitev, vendar se pravni postopki po EU precej razlikujejo, saj je materialno družinsko pravo v nacionalni pristojnosti. Evropski parlament se že od leta 2009, ko je sprejel Resolucijo o mednarodnih posvojitvah v Evropski uniji, ki je pozvala k razmisleku o usklajenih strategijah na evropski ravni in medsebojnem pravnem priznavanju dokumentov, potrebnih za posvojitev, trudi urediti področje družinskega prava s čezmejnimi posledicami.

Leta 2017 je Evropski parlament sprejel resolucijo o čezmejnem priznavanju posvojitev s posebnimi priporočili Komisiji. Takrat je Direktorat za oceno učinka in evropsko dodano vrednost (EAVA) ocenil, da poleg socialnih in zdravstvenih posledic ter posledic za temeljne pravice posameznic in posameznikov stroški pomanjkanja pravil EU o samodejnem priznavanju odločb o posvojitvi znašajo približno 1,65 milijona EUR na leto. Zakonodaja na ravni EU bi zmanjšala upravne in pravne stroške ter omogočila boljšo zaščito interesov otroka in temeljnih pravic posvojiteljev.

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 15. marca 2023, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu z nagovorom sodelovala pri tematski razpravi ”Več Evrope, več delovnih mest”. Poslanka je izpostavila, da je za opravljanje novih poklicev potrebno usklajevanje spretnosti, pri čemer je ključno dodatno in učinkovito izobraževanje.

Uvodoma je Joveva dejala, da se zavzema za hitrejši razvoj gospodarstva, ki bo še bolj konkurenčno, ter za ustvarjanje novih poklicev, ki bodo opolnomečeni z ustreznim izobraževanjem. Pri tem je poudarila, da gre vse omenjeno z roko v roki, a da za to potrebujemo ustrezno šolanje in usposabljanje, ker brez tega Unija ne bo kos nalogi in nadaljnjim izzivom.

Poslanka se je dotaknila tudi letošnjega leta, Evropskega leta spretnosti, ki sledi lanskemu Evropskemu letu mladih. Po njenem mnenju je treba pri oblikovanju gospodarskih strategij in ustvarjanju novih delovnih mest upoštevati potrebo po dodatnem in učinkovitem izobraževanju posameznic in posameznikov z namenom usklajevanja prepotrebnih spretnosti, ki bodo omogočile opravljanje novih poklicev.

‘‘Unija lahko s strategijami ciljnega gospodarskega razvoja spodbudi podjetja k nadaljnjemu razvoju ter jih sočasno pozove k upoštevanju potrebe po ustrezni kvalifikaciji in prekvalifikaciji delovne sile. To je za našo prihodnost ključno.’’

Nagovor evropske poslanke Joveve si lahko ogledate tukaj.

OZADJE

”Več Evrope, več delovnih mest – gradimo konkurenčno gospodarstvo za prihodnost v korist vsem” je ena izmed tematskih razprav na tokratnem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta. Tematske razprave so razpišejo  na zahtevo politične skupine po 162. členu poslovnika Evropskega parlamenta. Tokratno tematiko je predlagala politična skupina Renew Europe in je še posebej pomembna ob vrsti kriz ter izzivov, s katerimi se je Evropska unija že soočala in se še sooča. Namen razprave je poudariti pomen zagotavljanja delovnih mest v Evropi, potreb po prekvalifikacijah dela delovne sile in skrbi za vseživljenjsko učenje.

Nekoč sem morala redno popravljati ljudi, ki so ga izgovorili narobe. Zdaj je tega vedno manj, a še vedno se dogaja. S to razliko, da me včasih sploh ne zmoti nujno tako zelo … recimo takrat, ko namesto mojega izgovorijo komisarkinega.

Da, o priimkih govorim.  Joveva in Jourova.

Vera Jourova je podpredsednica Evropske komisije, komisarka za vrednote in preglednost ter neke vrste mati trenutnemu besedilu Evropskega akta o svobodi medijev. Danes sva se pogovarjali o tem, kako se da besedilo izboljšati, da bo resnično služilo svojemu namenu.

Končno prehajamo na vsebinska pogajanja in – to vam obljubim – če kaj, bom res vztrajna in od določenih stvari ne bom odstopala. Ustrezni pogoji za svobodo medijev so odgovornost vseh nas, v prvi vrsti pa vseh tistih, ki se bomo v prihodnjih mesecih ukvarjali z aktom tako zelo podrobno, da ne pretiravam, ko rečem: šli bomo od črke do črke.

S komisarko pa, mimogrede, ne deliva le podobnega priimka, temveč tudi podobna stališča. In tudi zato verjamem v ta akt.

Lep pozdrav iz Strasbourga!

– Irena

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 8. marca 2023, soorganizirala okroglo mizo o pritiskih na neodvisne medije in medijske svoboščine na Zahodnem Balkanu. “Medijska svoboda in pluralizem, žal tudi na Zahodnem Balkanu, nista samoumevna. Zagotavljanje delovanja svobodnih medijev je ena ključnih prioritet držav kandidatk za članstvo v EU, vendar naj to ne bo le zahteva, ki se jo na papirju odkljuka in nanjo pozabi,” je med drugim povedala Joveva.

Foto: Philippe BUISSIN

Da je stanje medijske svobode v državah Zahodnega Balkana zaskrbljujoče, so se strinjali vsi sodelujoči strokovnjaki(nje) iz držav Zahodnega Balkana: “Naj bo resnična želja, da svojim državljankam in državljanom omogočijo kredibilne in zanesljive informacije, pa tudi svobodno delo novinark in novinarjev, da brez strahu spregovorijo o čemerkoli, kar je dejstvo, tudi korupciji in dogajanju v politiki”. Politični pritiski, grožnje novinarjem in medijem, finančna nestabilnost, senzacionalizem in pristransko poročanje medijev ter fizični, čustveni, finančni pritiski na preiskovalne novinarje so zgolj nekateri izmed izzivov, ki so bili na okrogli mizi postavljeni v ospredje.

Svobode medijev žal ne smemo jemati za samoumevno, je ob tem opozorila poslanka in spomnila, da je bilo veliko pritiskov na medije v zadnjih letih tudi znotraj EU; od napadov na novinarke in novinarje, celo nasilnih umorov, do političnih pritiskov na Madžarskem, Poljskem, … in še bi lahko naštevali. Zato je po besedah Joveve treba nenehno opominjati in nastopati proti zastraševalnim akcijam, pritiskom in poskusom utišanja medijev. “Tudi v Sloveniji smo videli, da lahko avtokratske vlade, ko so na oblasti, močno pritiskajo na ta steber demokracije in ga uporabijo za lastne namene izvajanja pritiska in dezinformiranja javnosti. Pri nas te oblasti na srečo več ni, a kljub temu je prav, da to področje uredimo tudi na evropski ravni,” je obrazložila Joveva, ki je poročevalka v imenu svoje politične skupine Renew Europe pri pripravi Evropskega akta o svobodi medijev.

Foto: Philippe BUISSIN

Poslanka je dogodek sklenila z željo, da bi bile te teme bolj v ospredju, saj so pomembne tako za EU kot za države Zahodnega Balkana. “Le dobro obveščeni državljani lahko sprejemajo tehtne odločitve,” je izpostavila ter dodala, da se samo s skupnimi močmi lahko zagotovi ustrezno okolje in razmere za delo novinark ter novinarjev v regiji.

Dogodek sta z uvodnim nagovorom otvorila evropska poslanka Viola Von Cramon Taubadel (Zeleni) ter direktor za Evropo pri Civil Rights Defenders Goran Miletić. Na prvem panelu, ki ga je moderirala poslanka Joveva, so razpravljali predstavnica Evropskega centera za svobodo tiska in medijev Flutura Kusari, pojektna koordinatorka Mediacentera Sarajevo Selma Zulić Šiljak iz BIH ter neodvisni ekspert iz Albanje Lutfi Dervish. Drugi panel z naslovom “Dezinformacijske kampanje na Zahodnem Balkanu” je moderiral Thijs Reuten (S&D). Gostovali so vodja projektne skupine za Zahodni Balkan pri Evropski službi za zunanje delovanje dr. Jasna Jelišić, predsednica Centra za preiskovalno novinarstvo Črne gore Milka Tadić Mijović ter glavni urednik European Western Balkans Nemanja Todorović Štiplija.

Evropska poslanka Irena Joveva se je v petek, 10. marca, udeležila pogovora na N1 glede Evropskega akta o svobodi medijev. V studiu se je soočila z evropsko poslanko iz vrst SDS Romano Tomc, ki je par dni pred tem organizirala dogodek, poln manipulacij in sprenevedanj. Joveva je Tomčevo med drugim prizemljila z navedbo dejstva, da so ljudje na prejšnjih parlamentarnih volitvah, pa tudi na izsiljenih referendumih zelo jasno povedali, da so sprevideli spletke in ukane prejšnje oblasti, kot tudi dali vedeti, da si tega ne želijo več.

Joveva je povedala, da na omenjenem dogodku sodelujoči niso govorili o tem, da slovensko ustavno sodišče še ni vsebinsko odločilo o spremembi zakona o RTV, prav tako niso omenjali protestov in stavke zaposlenih na javni radioteleviziji, niti tega, kar se jim dogaja – od mobinga in pritiskov pa vse do odstavljanj in nastavljanj političnih kadrov. Po njenem mnenju ne gre zgolj za bizarno, ampak predvsem za žalostno zgodbo.

“Primorana sem bila pogledati ta dogodek, ker nisem želela zdaj govoriti na pamet. Zato brez kančka dvoma lahko povem, da je bil ta dogodek šov, namenjen predvsem volilni bazi stranke SDS. Šlo je za nek vzporedni svet s sprenevedanji, zmanipuliranimi, izkrivljenimi dejstvi,” je pojasnila Joveva ter Tomčevi na njene navedbe, da je dogodek pretresel Evropsko komisijo in Evropski parlament, odvrnila, da je kvečjemu vse pretresla bizarnost dogodka.

Ob tem je poslanka Joveva opozorila na končni začetek vsebinskih priprav  in izboljšav besedila Evropskega akta o svobodi medijev, pri katerem sama deluje kot poročevalka v imenu svoje politične skupine Renew Europe. Nadalje je poudarila, da se večina v Evropskem parlamentu in širše nanaša na kredibilne vire informacij in da je teh veliko. Med drugim se je oprla na nedavno poročilo Freedom House, ki omenja izboljšanje vladavine prava in demokratičnosti Slovenije po nastopu vlade Roberta Goloba, čemur pritrjuje tudi poročilo V-DEM inštituta. Spomnila je še na poročilo Sveta Evrope o medijski svobodi, ki izpostavlja ravno prekinitev brutalnih napadov na Slovensko tiskovno agencijo STA in še vedno politično nastavljeno vodstvo RTV, ki ruši javno radiotelevizijo ter ogroža pravice državljank in državljanov do obveščenosti s pravimi, neodvisnimi in kredibilnimi informacijami. Svet Evrope medtem tudi odločno pozdravlja predvidene spremembe zakona o RTV, ki izločajo politiko iz organov upravljanja, kar je bilo z veliko večino potrjeno tudi na referendumu. Joveva je dodala, da ne pozna primera države, ki bi napisala zakon po izhodiščih civilne družbe, kjer si vladajoči samoomejijo vpliv.

“Za razliko od vas ne želim relativizirati resničnih težav. Preprosto dejstvo je, da je bilo na tem vašem dogodku povedanih ogromno izkrivljenih zadev, medtem ko vsi tisti, ki jih tako radi podcenjujete, z Evropsko komisijo na čelu, zelo dobro vedo, kaj so dejstva. In eno od dejstev je, da je aktualna vlada Roberta Goloba začela reševati tudi tiste stvari, ki so se zgodile pod prejšnjo vlado. Naj samo omenim finančno izčrpavanje Slovenske tiskovne agencije, kar je bil žal tudi del, ki je navdahnil ta besedilo akta, o katerem se bomo pogajali v prihodnjih mesecih, to ve tudi Evropska komisija.”

V odgovoru na očitke poslanke Tomc je Joveva dejala, da je zanimivo, da sogovornica Madžarsko in Poljsko kar naenkrat navaja kot problem, saj da so ju nekoč v stranki SDS hvalili in imeli za zgled, zdaj pa se ju paradoksalno primerja z aktualno slovensko vlado:

“Očitno ste zamešali letnice ali vladajoče.”

Joveva je povedala še, da ni prav govoriti o levih in desnih medijih, pač pa je preprosto treba zagotoviti njihovo neodvisnost.

Soočenje si lahko ogledate tukaj.