Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v sredo, 16. septembra 2020, v  govoru o stanju v Uniji na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Bruslju, pretežno iskala odgovore na vprašanja, ki jih zastavlja pandemija covida-19. Spodaj odziv Irene Joveve in dr. Klemna Grošlja.

Govor predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen je deloma izpolnil najina pričakovanja. Glede na aktualno dogajanje je bila pričakovana osredotočenost govora na okrevanje po epidemiji COVID-19. Tu se nama zdi pomembno, da je von der Leynova ponovno poudarila zavezanost aktualne komisije zastavljenim ciljem z začetka mandata k prehodu na podnebno nevtralno, digitalizirano in socialno pravično EU. Pomembno je, da aktualna komisija – več kot očitno veliko bolj kot pa Svet oziroma države članice – v ‘pokriznem okrevanju’ vidi predvsem priložnost, da s predvidenimi sredstvi in finančnimi mehanizmi še bolj odločno pristopimo k spremembi razvojne paradigme in posledično tudi ustroja evropske družbe.

Na področju zdravja pozdravljava poudarke von der Leynove glede močnejše Zdravstvene unije z v prihodnost usmerjenim programom EU4Health, okrepitev EU agencij ter ustanovitev nove agencije za biomedicinske raziskave in razvoj. Ti programi so bili namreč žrtev julijskega zasedanja voditeljev držav članic.

Veseli naju tudi, da se je na socialnem področju krenilo v oblikovanje okvira za evropsko minimalno plačo, s čimer se končno približujemo skupnim rešitvam pri soočanju s socialnim dumpingom tretjih držav, ki s tem ogrožajo razvoj in delovna mesta v EU. Meniva tudi, da je skrajni čas, da EU oblikuje skupne kriterije socialnih pravic. Odličen se nama zdi tudi predlog o novem evropskem kulturnem projektu “bauhaus”, ki naj bi bil prostor za soustvarjanje sistemskih sprememb pri trajnostni paradigmi.

Predsednica je omenila tudi hiter odziv ECB na grožnjo krize, ki jo je povzročil COVID-19. Podpirava nadaljnjo krepitev ter dopolnitev Kapitalske in Bančne unije, a žal je pri tem ostalo neodgovorjeno ključno vprašanje: kako. Sama namreč meniva, da bo to v veliki meri – bolj kot od volje držav članic in komisije – odvisno od uspešnosti pokriznega okrevanja in pa preprečevanja neenakomernega okrevanja po krizi med državami članicami. Je pa pri tem treba pohvaliti odzivnost komisije, ki s tem sporoča, da se tega tveganja zaveda bolje, kot se ga je Junckerjeva komisija ob zadnji krizi. Zato tudi ne preseneča, da je von der Leynova jasno izpostavila pomen okrepitve enotnega trga in štirih temeljnih svoboščin, na katerih temelji EU, ki pa jih je ‘covid kriza’ omajala zaradi enostranskih potez držav članic.

Pomembno se nama tudi zdi, da se Komisija zaveda obsega nalog in zahtevnosti izzivov, ki so pred nami na področju podnebnega prehoda, ter bo temu namenila kar 37 odstotkov vseh sredstev sklada NextGen (za potrebe Evropskega zelenega dogovora). Še pomembnejše pa je zavedanje, da bo posledično treba spremeniti in prilagoditi obsežen zakonodajni paket, kjer bo ključnega pomena tako podpora parlamenta kot tudi iskanje ustreznega ravnovesja med interesi držav članic. Ključna sprememba pri spoštovanju zagotovitve deleža sredstev za trajnostne in nizko ogljične investicije je napoved o izdajanju t.i. zelenih obveznic. S tem bo EU postala daleč največja izdajateljica zelenih obveznic na svetu in k temu spodbudila tudi preostale dele sveta. Morda še bolj bistvena pa je ambiciozna postavitev cilja na vsaj 55-odstotno zmanjšanje emisijskih izpustov do leta 2030 v t.i. podnebnem zakonu, s čimer je postavljen zelo jasen razvojni okvir za EU in države članice. Tu sicer morava opozoriti, da naju skrbi razhajanje med ambicijami aktualne slovenske vlade in zastavljenim ciljem, ki bo zahteval prilagoditev ne le nacionalnih razvojnih programov, pač pa prevetritev vrste predvidenih projektov in pripravo novih projektov (denimo zeleni vodik itd.). Pri tem še posebej bode v oči skepticizem posameznih članov vladne koalicije v Sloveniji do podnebnih sprememb.

Na področju digitalizacije medtem pozdravljava postavitev Evropskega oblaka, sodobne internetne infrastrukture ter sodobne digitalne evropske identitete, kar bo izboljšalo učinkovitost ekonomije, olajšalo birokratske postopke državljanom in dodatno povezalo skupen enotni trg. Za področje digitalizacije bo Komisija, in pri tem jo bo podprl tudi parlament, predlagala vsaj 20 odstotkov sredstev iz novega sklada NextGen ter se zavezala tako za infrastrukturne digitalne investicije v 5G, 6G in optična vlakna kot tudi v tehnologijo, potrebno za tehnološki preboj Evrope, vključno z napovedanimi osmimi milijardami investicije v super računalnike. Cilj vseh teh ukrepov je zagotoviti digitalno evropsko suverenost in za to nujno potreben tehnološko-razvojni preboj. Poleg napovedanega spodbujanja razvoja tehnologij, usmerjenega v gospodarsko rast, bo potrebna tudi premišljena regulacija na področju pravice do zasebnosti, svobode govora, prostega pretoka podatkov in varnosti teh sistemov. Z jasnimi cilji in premišljeno strategijo bi EU morala nadoknaditi zaostanek za drugimi državami in postaviti smernice svetu tako pri razvojnem potencialu kot pri spoštovanju pravic državljanov.

Govor predsednice Komisije jasno postavlja tehnične smernice in omejitve državam članicam pri črpanju evropskih sredstev, da bodo ta dejansko porabljena v skladu s cilji celotne EU ter bodo razvojno naravnana za gospodarsko rast in blaginjo prihajajočih generacij. Von der Leynova je bila nedvoumna glede napovedi, da morajo biti evropska sredstva odporna na korupcijo in konflikte interesov, bi si pa ob tem želela bolj odločno obsodbo trenutnega kršenja vladavine prava v nekaterih državah članicah in bolj jasna opozorila glede vezave teh kršitev na evropska sredstva za v prihodnje. Želiva si tudi konkretnejšo opredelitev komisije do ključnega vprašanja migracij, ki poleg vladavine prava razdvaja države članice, zato pričakujeva konkretne rešitve oziroma predloge prihodnji teden, ko naj bi bil predstavljen nov migracijski pakt. Gre namreč za dve vprašanji, ki bosta – poleg novih lastnih virov EU – pomembno, če ne celo odločilno zaznamovali nadaljnji razvoj same EU.

Prav vprašanje lastnih virov, ki ga je predsednica sicer omenila (razširitev mehanizma trgovanja z emisijskimi kuponi, uvozni ogljični davek in možnost digitalnega davka na velike korporacije), pa ostaja odprto in nedorečeno, čeprav ne bi smelo – glede na pomen, ki ga ima. A za to je oziroma bo vendarle potrebno več (politične) volje, saj gre za zahtevna geopolitična vprašanja, ki pa so hkrati nujna za doseg vzdržnega odplačevanja dolga EU in sredstev za doseg pravične družbe.

Irena Joveva

dr. Klemen Grošelj

 

Vir fotografije: European Union 2020 – Source : EP/Daina LE LARDIC

Evropska poslanca Renew/LMŠ Irena Joveva in Klemen Grošelj sta v ponedeljek, 7. septembra 2020, odgovorila na novinarski vprašanji Svet24* v zvezi z nekaterimi navedbami in zapisi glede (ne)spoštovanja vladavine prava v Sloveniji ter posledične (nez)možnosti koriščenja evropskih sredstev.

“Mediji, zvesti največji vladni stranki, nikoli ne razočarajo. Te dni so “ekskluzivno” pisali o sestanku v Bruslju, na katerem naj bi štirje evropski poslanke in poslanci, med njimi menda tudi jaz, Irena Joveva, in Klemen Grošelj, “na dnevni red uvrstili točko glede priprave poročila o stanju vladavine prava v Sloveniji”. Na podlagi tega se nekateri drugi evropski poslanke in poslanci sprenevedajo, kako se mi, “kolegi z leve”, poslužujemo lažnih obtožb, medtem ko to počnejo sami. Tak sestanek se nikoli ni zgodil, pa se lahko sprenevedajo, kolikor želijo.

V resnici si namreč želijo le čim prej najti grešnega kozla za položaj, v katerem se je znašla Slovenija v Evropski uniji. A to je nekaj, kar gre pripisati dejanjem aktualne vlade. S temi manevri in manipulacijami iščejo izgovore že vnaprej. Po eni strani zato, ker vladajoča koalicija očitno nima ustreznih in dovolj pripravljenih projektov za pridobivanje evropskih sredstev, po drugi strani pa zato, ker se je Slovenija zaradi dejanj vladne koalicije in izjav aktualnega predsednika vlade znašla pod drobnogledom članov parlamentarnega odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE), ki imajo resne pomisleke o  stanju pravne države v Sloveniji.

Gre za širši nabor poslancev iz različnih političnih opcij. Pri tem je treba poudariti, da ne jaz ne Klemen Grošelj nisva člana tega odbora, ob tem, da je še posebej naivno razmišljanje, da se kolegi poslanke in poslanci v Evropskem parlamentu pri svojem odločanju in ravnanju opirajo izključno na besede kolegic in kolegov iz Slovenije.

Za nameček je tudi vnaprejšnja navedba, da z uvedbo mehanizma spoštovanja vladavine prava Slovenija izgublja evropska sredstva, še ena v nizu laži. Ni namreč predvideno, da država v tem primeru a priori izgubi sredstva. To so nekateri naknadno celo priznali z zapisom, da bi bilo v državi, kjer bi se ugotovilo nespoštovanje vladavine prava, ogroženo koriščenje sredstev. Drži. Pa smo za to res (lahko) odgovorni “kolegi z leve”, kot nam radi rečejo? Ali je za to odgovorna aktualna vlada v Sloveniji? Zelo preprosto je: Aktualna vlada v Sloveniji se sooča s posledicami svojih dejanj, ki jih opažajo tudi v tujini.”

Povezavo do članka Svet24 najdete tukaj.

*Vprašanji Svet24, na kateri sta evropska poslanca Irena Joveva in Klemen Grošelj odgovorila s skupno izjavo, sta bili: (1) Kakšno je vaše stališče do navedb evropske poslanke Romane Tomc, ki pravi, da želijo evropski poslanci z levega političnega pola Slovenijo “umestiti med države, kjer je vladavina prava ogrožena? (2) Kakšen je vaš komentar na trditev Tomčeve, da poslanci z levega političnega pola v Bruslju širijo lažne informacije glede vlade Janeza Janše?

V torek, 1. septembra 2020, so člani Odbora za kulturo in izobraževanje v Evropskem parlamentu in predstavniki nemškega predsedstva razpravljali o političnih prednostnih nalogah EU na področju kulture, izobraževanja, medijev, športa in mladine. Nemška vladna komisarka za kulturo in medije Monika Grütters je poslancem zagotovila, da je obvladovanje posledic Covid-19 za kulturo v prihodnjih mesecih prednostna naloga EU. Izrazila je podporo zahtevi odbora za kulturo in izobraževanje, naj nameni sredstva EU za oživitev kulture in omogoči, da se 1-2 % izdatkov EU pretaka v ukrepe za kulturo in medije.

Danes nam je vsem jasno, da je kriza zaradi Covid-19 zelo prizadela kulturni in ustvarjalni sektor. Ravno o tem, kako se učinkovito spopasti s posledicami koronakrize na področju kulture, so člani odbora za kulturo razpravljali skupaj s predstavniki Nemčije, ki predseduje Svetu EU.

Evropska poslanka Renew Irena Joveva je ob sklicevanju na Akcijski načrt za demokracijo Evropske komisije in Zakon o digitalnih storitvah, ki naj bi jih Komisija predstavila pred koncem leta 2020, od Grüttersove zahtevala, naj “zaščiti svobodo mnenja in raznolikost medijev, se bori proti kriminalu iz sovraštva in rasizmu, ob ohranjanju nevtralnosti in svobode na spletu“. Med drugim je dejala, da bi moralo nemško predsedstvo iti dlje od zgolj pozivanja k demokratizaciji na internetu, kot ima začrtano v svojem programu; moralo bi izvajati bolj praktične ukrepe pri ravnanju z zlonamernimi, lažnimi in zavajajočimi informacijami.

“Med pandemijo koronavirusa“, je poslanki odgovorila Grütterseva, “je postalo bolj pomembno, da imamo zanesljive informacije, a hkrati smo videli, kako ranljivi so naši medijski sistemi“. Ob spoznanju, kako krhek je evropski medijski sektor, je Grüttersova dejala tudi, da si želijo finančno stabilnost medijske krajine: “Nemško predsedstvo v spletni sferi letos predvideva vzpostavitev ukrepov za nadaljnje zatiranje sovražnega govora, kibernetskega mobinga, dezinformacij in nezakonitih vsebin ter podpira svobodo izražanja/mišljenja in kakovostno novinarstvo.“ Kar zadeva dezinformacije, je po mnenju Grüttersove eden ključnih izzivov v boju proti dezinformacijami manipulativen način širjenja lažnih informacij.

Celotno vprašanje evropske poslanke si lahko ogledate spodaj.

Več pa si lahko preberete TUKAJ.

Voditelji držav članic Evropske unije so danes, 21. 07. 2020, na peti dan pogajanj v Bruslju dosegli dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun Unije v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov.

“Dogovor o novem Večletnem finančnem okviru in Skladu za okrevanje pozdravljava; ne toliko zaradi njegove vsebine kot pa zaradi okoliščin, ki od EU zahtevajo, da oba dokumenta potrdi v najkrajšem možnem času”, sta v skupni izjavi poudarila evropska poslanca LMŠ/Renew Europe Irena Joveva in dr. Klemen Grošelj. Tekom pogajanj so predvsem z različnimi finančnimi bombončki (npr. rabati, dodatnimi kohezijskimi sredstvi ipd.) državam članicam omogočili, da je bil sveženj politično sprejemljiv, žal na račun “mnogih sistemskih rešitev, ki jih je predlagala Evropska komisija (npr. solventnostni mehanizem za evropska podjetja) in krčenje sredstev na pomembnih razvojnih mehanizmih, katerih namen je bil zagotavljanje dolgoročne tehnološke in razvojne konkurenčnosti EU in držav članic”. Opozorila sta, da so v sprejetem svežnju v primerjavi s predlogom Komisije pri RRF mehanizmu  bistveno zmanjšali programe za zdravje, raziskave, okolje, tehnološko suverenost, investicije in razvoj podeželja.

Sam kompromis medtem še vedno ne rešuje vprašanja vladavine prava in pogojenosti prejemanja evropskih sredstev s spoštovanjem temeljnih vrednot, na katerih temelji EU, sta naglasila evroposlanca ter nadaljevala, da kljub temu dogovor že vključuje mehanizme, ki lahko aktualno evforijo v prihodnjih letih bistveno zagrenijo. “Tu izstopa predvsem t. i. zavora v sili, ki jo lahko sproži katerakoli od držav članic in lahko privede do paraliz odločanja v EU, še posebej glede na to, da sedanji kompromis ne rešuje vprašanja t. i. lastnih virov. Ti naj bi bili definirani do konca leta 2021, kar bo pomembno vplivalo na položaj posameznih držav članic z vidika statusa neto prejemnice iz obeh mehanizmov.”

Paradoksalno, dogovor o MFF in RRF, kljub poudarjanju vloge držav članic in nastopaštva o ohranjanju nacionalne suverenosti, krepi predvsem položaj Evropske komisije in njene predsednice VDL. Glede večine odprtih vprašanj, bo imela, v prihodnjih 7 letih, ključno vlogo prav EK.

— Klemen Groselj (@KGroselj) July 21, 2020

Celotno izjavo si lahko preberete spodaj:

Dogovor o novem Večletnem finančnem okviru in Skladu za okrevanje pozdravljava; ne toliko zaradi njegove vsebine kot pa zaradi okoliščin, ki od EU zahtevajo, da oba dokumenta potrdi v najkrajšem možnem času in s tem začne proces soočanja s posledicami krize zaradi COVID-19. Sam dokument sicer sledi praksi preteklih let in vsem državam članicam, predvsem z različnimi finančnimi bombončki (npr. rabati, dodatnimi kohezijskimi sredstvi ipd.), omogoča, da je za vse politično sprejemljiv. Seveda pa je to povzročilo odstop od mnogih sistemskih rešitev, ki jih je predlagala Evropska komisija (npr. solventnostni mehanizem za evropska podjetja) in krčenje sredstev na pomembnih razvojnih mehanizmih, katerih namen je bil zagotavljanje dolgoročne tehnološke in razvojne konkurenčnosti EU in držav članic.

V primerjavi s predlogom Komisije so pri RRF mehanizmu namreč bistveno zmanjšali programe za zdravje, raziskave, okolje, tehnološko suverenost, investicije in razvoj podeželja. Na eni strani so velike zmagovalke pogajanj Italija in Španija ter sosednja Hrvaška, ki bodo med večjimi prejemniki sredstev tako iz sklada kot iz večletnega finančnega okvira. Na drugi strani pa so zmagovalke pogajanj tudi države t. i. varčne četverice, ki so dobile radodarne rabate na vplačila, kar bodo morale poravnati preostale države članice.

Ob vsem tem sam kompromis še vedno ne rešuje vprašanja vladavine prava in pogojenosti prejemanja evropskih sredstev s spoštovanjem temeljnih vrednot, na katerih temelji EU, kljub temu pa že vključuje mehanizme, ki lahko aktualno evforijo glede dogovora v prihodnjih letih bistveno zagrenijo. Tu izstopa predvsem t. i. zavora v sili, ki jo lahko sproži katerakoli od držav članic in lahko privede do paraliz odločanja v EU, še posebej glede na to, da sedanji kompromis ne rešuje vprašanja t. i. lastnih virov. Ti naj bi bili definirani do konca leta 2021, kar bo pomembno vplivalo na položaj posameznih držav članic z vidika statusa neto prejemnice iz obeh mehanizmov.

Slovenija je dobila pričakovana dodatna sredstva za zahodno kohezijsko regijo v višini 350 milijonov EUR, deloma tudi kot kompenzacijo za manj sredstev v okviru mehanizma Sklada za pravični prehod. Dvig kohezijskih sredstev je bil del dogovora, v katerem so tudi druge države poleg Slovenije dobile dodatna sredstva za regije, ki bi sicer utrpele velik upad zaradi obsega razvitosti glede na dogovorjena merila. Tako je med drugim Češka iz podobnega naslova dobila 1,55 milijarde EUR.

Ocenjujeva, da so se pogovori za Slovenijo iztekli v pričakovanem okviru, bo pa za Slovenijo sedaj največji izziv priprava ustreznih programov, ki bodo omogočili hitro in učinkovito črpanje teh sredstev. Slediti bomo morali ključnim ciljem v okviru Zelenega prehoda, podnebne nevtralnosti in digitalizacije, a glede na pretekle izkušnje bo to za Slovenijo velik in zahteven zalogaj.

Irena Joveva

Klemen Grošelj

Evropska poslanka Irena Joveva je danes, 16. 07. 2020, kot gostja v oddaji Novi dan na kanalu N1 Sarajevo spregovorila o odnosu Evrope do genocida v Srebnenici, krepitvi desnice, pa tudi o tematiki migrantske krize ter prihodnosti Bosne in Hercegovine v EU.

“Sram me je vsakič, ko preberem ali ponovno slišim njegove izjave v zvezi z genocidom v Srebrenici,” je uvodoma dejala poslanka. “Ta dan ni bil namenjen njemu in njegovim teorijam zarote. Ta dan je bil namenjen spominu na vse žrtve in to tragedijo. Vsi svetovni in evropski voditelji so se pietetno poklonili žrtvam, v Sloveniji imamo pa premierja, ki je tvitnil, da se, navajam, ti poboji ne bi zgodili, če bi na ozemlju bivše Jugoslavije po njenem razpadu počistili s komunistično ideologijo in obsodili povojne poboje v Sloveniji in drugod. Ne vem, v katerem letu živi gospod Janša, a to zagotovo ni 2020,” je povedala Joveva in dodala: “Predsednik vlade meni, da je za vse kriv komunizem. Čakam, kdaj bo komunizem kriv tudi za podnebne spremembe.”

Ob tem se je evropska poslanka opravičila vsem žrtvam in ljudem, ki jih je genocid kakorkoli prizadel, premier Janša pa ga je izkoristil in zlorabil. “S kolegom Grošljem sva bila primorana opozoriti predsednika Evropskega parlamenta.” Joveva pričakuje odziv predsednika Sassolija, četudi je jasno, da so v tem trenutku v prednosti tematike, povezane s covid pandemijo in sprejemanje večletnega finančnega proračuna.

Vzpon populističnih idej in skrajne desnice je sicer očiten tudi v Evropskem parlamentu, saj tudi ti predstavniki sedijo v instituciji, a k sreči niso v večini, je izpostavila poslanka in nadaljevala, da je za vzpon ideologije skrajne desnice do neke mere kriva tudi EU. Ljudje so bili razočarani, saj Unija ob pojavu večjih kriz ni znala odreagirati na pravi način. Pojavile so se osebe, ki so to izkoristile: “Žal je bila podcenjena moč populističnih izjav, lažnih novic in dezinformacij.”

O dojemanju Bosne in Hercegovine v Evropskem parlamentu pa je pojasnila, da si odnose ustvarja vsaka država sama, z resnimi prizadevanji, delom in reformami. Ti nameni morajo biti usmerjeni k uresničevanju reform, saj je evropska integracija dvosmerni odnos. “Evropska unija ni pozabila na regijo Zahodnega balkana, kot tudi ne na BiH, a tudi iz BiH morajo prihajati vzpodbudne novice. Članstvo BIH v EU bo konec koncev najbolj koristilo državljanom BIH.”

“Stara sem 31 let, pa moram konstantno poslušati o preteklosti. Ne razumejo, da se zgodovine ne da spreminjati in relativizirati. Gledati je treba v prihodnost,” je še razložila Joveva. Izrazila je razočaranje nad določenimi politiki v današnjem času. “V širši regiji določene politične elite pozabljajo na državljane, bolj pomembni so jim lastni politični interesi in uresničevanje ideologij. Mnogi politiki obujajo zgodbe iz preteklosti in jih celo relativizirajo, namesto da bi gledali v prihodnost in ustvarjali priložnosti za mlade ljudi.”

O migrantski krizi in spopadanju BiH s tem izzivom je Joveva poudarila, da si pred tem ne smemo zatiskati oči. Kriza zaradi pandemije je ta problem potisnila na rob, a seveda s tem ni nič rešeno. Unija se zaveda težkih razmer in izzivov, s katerimi se BiH spopada, zato je namenila 60 milijonov evrov za šest sprejemnih centrov, pošiljala je humanitarno pomoč, strokovnjake… Žal so (bile) razmere v teh centrih resnično slabe, je pripomnila Joveva. “Unija razume situacijo BiH, zato ji s finančnimi spodbudami in strokovno pomočjo stoji ob strani, a tudi od BiH se pričakuje sodelovanje, govorim v smislu oblasti, na vseh ravneh. Ne želimo spet gledati ali dobivati fotografij in posnetkov s shrljivimi prizori iz sprejemnih centrov.”

Celoten pogovor si lahko ogledate TUKAJ.