Evropska poslanka Irena Joveva je bila v četrtek, 31. marca 2022, gostja na nacionalnem televizijskem kanalu BIH, BHT1. Skupina evropskih parlamentarcev, med njimi tudi Joveva, je na bosanske politike naslovila pismo, v katerem so opozorili na problem financiranja nacionalne radio televizije Bosne in Hercegovine BHRT.

Zaradi blokade računov s strani davčne uprave je javnemu medijskemu servisu onemogočeno normalno delo. Pismo je predvsem apel na oblast, da razreši vprašanje financiranja BHRT in s tem pokaže, da razume pomen neodvisnih javnih medijev in jim omogoči, da so v službi informiranja javnosti Bosne in Hercegovine. Ena izmed štirinajstih prioritet, ki jih je Evropska unija navedla kot pogoj za kandidatski status Bosne in Hercegovine, so namreč tudi neodvisni in funkcionalni javni mediji. Joveva je poudarila, da bi izpolnjevanje teh pogojev državi omogočilo dostop do številnih fondov za infrastrukturo, izobraževanje, zaposlitev in podporo kmetijstvu. Dokler te prioritete niso izpolnjene, so državljani oddaljeni od projektov, ki bi jim omogočili boljše življenje. Dodala je še, da gre za enega izmed preizkusov politične zrelosti države. Gre za težavo, ki je nastala znotraj države, zato pri njej ne morejo pričakovati intervencij od zunaj, pač pa morajo politiki sami zrelo in demokratično prevzeti odgovornost ter najti rešitev. Javni mediji so namreč osnova vsake zdrave in funkcionalne družbe. Državljani morajo imeti dostop do neodvisnih informacij, saj lahko le tako spremljajo delo politikov, ki so jih izvolili in hkrati od njih zahtevajo tudi odgovornost. “Javni mediji ne smejo biti talci političnih iger,” je zaključila.

Celoten intervju si lahko ogledate na spodnji povezavi:

Evropska poslanka Irena Joveva (Renew Europe/LMŠ) se je za Primorske novice pogovarjala o aktualnih razmerah doma in v Evropi ter razvojnih priložnostih Načrta za okrevanje in odpornost.

> Za vami je prva polovica mandata v Evropskem parlamentu. V veliki meri ga je zaznamovala pandemija. Kako ocenjujete sprejete zakonodajne rešitve?

Ponosna sem na delo, ki smo ga opravili v naši ekipi in skupini Renew Europe. Sama sem bila – kot poročevalka v imenu svoje skupine – aktivna pri več kot ducat poročilih.

Sprejeli smo Akt o digitalnih storitvah, strategijo Od vil do vilic, resolucijo o pravicah skupnosti LGBTIQ po vsej Uniji, potrdili poročilo, s katerim bi zajezili zlonamerne sodne postopke (t. i. SLAPP tožbe) zoper denimo novinarje. Podprli smo poročilo o vlogi mladih v Evropi, namenili več sredstev za solidarnostne enote in Erasmus, pripravili zakonodajni Akt o medijski svobodi, nenazadnje pa smo decembra glasovali o resoluciji o Sloveniji, s katero smo izpostavili sistematične kršitve vladavine prava, ki se dogajajo pod trenutno oblastjo.

Vsekakor bi kot dosežek mandata izpostavila sprejem Načrta za okrevanje in odpornost. Priložnosti je res veliko, na državah članicah in posameznih regijah pa je, da se modro odločijo, kam usmeriti evropski denar.

> Pri tem se seveda razvoj regij zelo razlikuje. Južna Primorska je usmerjena v turizem, tudi kmetijstvo, severna Primorska razvija še druge gospodarske panoge.

Poglejmo tako: dobili smo edinstveno priložnost za načrtovanje prihodnosti in naslednja leta bodo ključna za začrtanje smeri razvoja Primorske. Večjo kakovost življenja bo prinesel samo uravnotežen gospodarski in okoljski razvoj, ob tem pa ne smemo pozabiti na negovanje družbenih vrednot, za katere se zdi, da so v času aktualne vlade že povsem izginile. Govorim o spoštovanju, strpnosti, enakopravnosti, demokratičnosti. Prepoznati bo treba medregionalne priložnosti, se povezovati, sodelovati in tudi v gospodarskih panogah razmišljati zeleno. Verjamem, da bodo na Primorskem pomembno vlogo odigrali pametno zasnovani prostorski načrti.

> Evropa se usmerja v zeleni prehod, krožno gospodarstvo, manjšanje energetske odvisnosti in postopno popolno opustitev fosilnih goriv, hkrati pa se na terenu soočamo z realnostjo, kot je na primer ekološka situacija v Anhovem.

Dejstvo je, da se leta nismo ozirali na okoljske posledice masovne proizvodnje. A v zadnjih nekaj letih se je fokus preusmeril iz kapitala na varovanje naravnih danosti, pri čemer pomembno vlogo igra sprejet Zeleni dogovor. Na ravni EU smo sprejeli številna zakonodajna poročila, ki so usmerjena v finančno pomoč podjetjem pri njihovi preobrazbi v zelena podjetja, obenem smo vzpostavili mehanizme finančnih odgovornosti, ki jih bodo nosili veliki onesnaževalci. Vzpostavili smo tudi Akcijski načrt EU proti onesnaževanju zraka, vode in tal, katerega glavni cilj je reševanje ravno takšnih primerov, kot je ekološka situacija v Anhovem.

> Omenili ste že kmetijstvo. EU daje veliko težo prehranski samooskrbi, strategijam lokalne pridelave …

Če kdaj, nas zadnji dve leti nenehno opozarjata na pomembnost prehranske samooskrbe. Strategija od Vil do vilic je namenjena krepitvi lokalne pridelave zdrave hrane in večje prehranske neodvisnosti, pomembna pa je tudi ohranitev kmetijskih površin in kmetijstva kot takega. Poleg tega ne smemo pozabiti, da je tudi kulinarika pomemben del turistične ponudbe. Na Primorskem se lahko pohvalite z izjemnimi kuharskimi mojstricami in mojstri, vrhunskimi oljkarji, vinarji, ribogojci … Nam so morda samoumevni, a v resnici gre za paradne konje slovenskega turizma.

> Turizem po pandemiji počasi okreva, se pa sooča s številnimi izzivi, od pomanjkanja kadra, do sage glede lastništva Sava hotelov, nenazadnje ne vemo, kako bo na sezono vplival manjko ruskih turistov.

Za pomoč turizmu pri okrevanju smo sprejeli številne iniciative, ki omogočajo tako finančno podporo kot usmeritve pri razvoju strategij. Ob zagotavljanju stabilnih političnih razmer bo turizem nedvomno okreval, saj se bo ohranila cenovna dostopnost potovanj, medtem ko vse večji interes posameznikov po odkrivanju novih krajev ni usahnil. Na slovenski turizem bo vojna v Ukrajini vsekakor vplivala, saj je Slovenija imela precej visoko število ruskih in ukrajinskih turistov. Putinova invazija in agresija, ki jo izvaja v Ukrajini, je nedopustna in neupravičena, posledice pa bomo na številnih področjih čutili po vsem svetu. Žal.

Marjan Šarec: “Projekt vodovoda je v nacionalnem interesu”
Ko smo z ekipo lani oktobra obiskali Primorsko, smo z vsemi sogovorniki – tako županom občine Koper Alešem Bržanom kot vodstvom Rižanskega vodovoda, največ pozornosti namenili preskrbi z vodo. Na problematiko ves čas opozarjajo tudi naše kandidatke in kandidati na listi stranke LMŠ za prihajajoče državnozborske volitve. Zavedamo se, da gre za enega redkih vodovodov, ki nima zanesljivega vodnega vira, negotovo stanje pa se najbolj občuti v poletnih mesecih, ko je vodostaj manjši, poraba pa zaradi turizma višja. Zato mora biti v nacionalnem interesu, da se projekt, ki je v pripravi, čim prej začne izvajati.

Kajti nepredstavljivo je, da se v 21. stoletju, v državi, ki ima ogromne zaloge pitne vode, pogovarjamo o preskrbi s pitno vodo. Hkrati je treba pospešiti decentralizacijo Slovenije, kar je nujen korak za enakomeren razvoj države.

Tudi zato se v LMŠ zavzemamo za ustanovitev pokrajin. Teh mora biti malo, kajti pokrajine bodo močne, če bodo čim bolj enako velike, sorazmerne tudi z regijami sosednjih držav. V LMŠ smo dokazali, da znamo delati v dobro ljudi in države. In tako bo tudi v prihodnje – po volitvah 24. aprila, ko bomo skupaj odločali o naši prihodnosti.

Intervju si lahko preberete tudi v Primorskih novicah, s klikom TUKAJ.

Evropska poslanka Irena Joveva je bila v sredo, 30. marca 2022, gostja spletne okrogle mize na temo mladih in  izobraževanja v organizaciji Žige Papeža, kandidata na listi LMŠ za volitve v državni zbor. Pridružila se jima je tudi Lana Klemenčič iz Društva novomeških študentov. Na obravnavano tematiko so pogledali iz različnih zornih kotov ter poskušali najti odgovore in rešitve.

Uvodoma so spregovorili o lastnih izkušnjah v šolskih klopeh in ugotovili, da imajo vsi trije obdobje šolanja v lepem spominu. Zaskrbljujoč pa se jim zdi velik delež brezposelnosti med mladimi, kar je mogoče pripisati različnim dejavnikom. “Vzrokov je več, od prekarstva, zaposlitev za določen čas in pomanjkanja delovnih izkušenj,” je povedala Joveva. Meni, da so bili mladi med pandemijo še posebej na udaru, zato je EU hitro reagirala s povišanjem sredstev za lajšanje razmer in z vzpostavitvijo dodatnega zaposlovanja mladih ter s sredstvi, ki so mladim namenjena v okviru sklada za okrevanje in razvoj. Kljub temu pa so vse pristojnosti glede učinkovite porabe denarja v rokah posameznih držav članic.  “Najprej je treba vzpostaviti evropski izobraževalni prostor. Osredotočen bo na učitelje, digitalno izobraževanje, zeleni vidik, predvsem pa na dostopnost izobraževanja. Izzivi pandemije so še dodatno poglobili psihosocialne težave mladih z vidika enakopravnosti. Šola mora biti dostopna vsem in nesprejemljivo je, da leta 2020 toliko otrok doma nima računalnika ali telefona,” je bila ogorčena poslanka. Ob vse večji digitalizaciji se ji zdijo pomembni tudi občutek za pravo mero in vzdrževanje človeških stikov.

Komentirali so tudi vse večji pomen neformalnega izobraževanja. Po mnenju Joveve se tako formalno kot neformalno izobraževanje dopolnjujeta, a so kurikulumi v vseh državah in na vseh nivojih izobraževanja potrebni prenove. Šola omogoča določen nabor znanja, pridobivanje bolj praktičnih znanj in izkušenj pa je domena vsakega posameznika. Program vseživljenjskega učenja je zelo pomemben, prav tako programi študijske izmenjave Erasmus, za katero ji je še vedno žal, da je sama ni izkoristila: “Čeprav gre načeloma za formalni način izobraževanja, je tudi tukaj veliko neformalnih znanj. Več znaš, več veljaš. Veliko da vzgoja, pa tudi karakter posameznika – čim več radovednosti in vedoželjnosti.”

 Sogovorniki so se strinjali, da je programov in sredstev za mlade in za izobraževanja na nivoju Evropske unije resnično veliko. Je pa treba mlade o tem učinkoviteje informirati, jih motivirati in vzpodbujati k sodelovanju in projektom. Zavedati se je treba, da pride vsaka izkušnja nekoč v življenju prav in v izobraževalnem procesu pričeti vzpodbujati tudi radovednost, vedoželjnost, kritično razmišljanje, ustvarjalnost, inovativnost in podjetnost.

Evropska poslanka Irena Joveva je v petek, 20. marca 2022, na Instagram pogovoru v živo klepetala z Jerco Korče, poslanko državnega zbora in podpredsednico stranke LMŠ. Dotaknili sta se številnih zanimivih tem, kot so materinstvo, ženske in mladi v politiki ter demografija, govorili pa sta tudi o aktualni predvolilni kampanji. Med drugim sta izpostavili, da se politik mora zavedati realnih težav ljudi, o aprilskih volitvah pa sta dejali, da bodo zagotovo dale zagon mlajši generaciji.

Uvodoma sta poklepetali o novi življenjski vlogi, obe sta namreč v zadnjem letu postali mamici in usklajujeta tako materinstvo kot delo v slovenskem oziroma evropskem parlamentu. Jerca Korče se je s partnerjem dogovorila, da se sama po nekaj mesecih vrne v državni zbor, preostanek porodniškega dopusta pa izkoristi partner. “Dvomim sicer, da si je, ko je vzel porodniško, pravilno predstavljal, kako bo to videti, saj pove, da je bolj utrujen kot takrat, ko je moral biti po dvanajst ur v službi,” je dejala Korčetova, ki meni, da otrok prvih pet mesecev ob sebi resnično potrebuje mamo, nato pa lahko skrb prevzame tudi oče, pri čemer je pomembno, da tudi delodajalci takšne odločitve sprejmejo z razumevanjem. Priznava pa, da je usklajevanje materinstva in dela naporno. Tudi Joveva si je zelo želela postati mama: “Vedno sem si želela, da bo nekdo tudi mene enkrat poklical mama, si pa ne želim biti samo mama ali samo žena, pa tudi ne samo evropska poslanka. Je naporno, ampak midve na to gledava kot na izziv in jaz sedaj s še večjim veseljem in vnemo delam določene stvari, ker imam neposredno v naslednji generaciji še nekoga.”

Obe sta se v mesecih po porodu srečali s šovinističnimi in neprimernimi pripombami. Teh v vsakdanji komunikaciji sicer ni veliko, se pa zato toliko bolj bohotijo v virtualnem svetu. “Ta drugi svet, Twitter svet, anonimni komentarji in troli pa pišejo takšne, da se vprašaš, če je sploh možno, da to res pride od kakega človeka. Bodi doma, pojdi dojit, ubogi tvoj otrok, ki je dobil takšno mamo in podobno. Nisem se navadila, še manj sprejela, ker se je proti temu treba boriti, poskušam pa to znotraj sebe umakniti na stran,” je povedala Korčetova.

Poslanki sta pokomentirali tudi izjavo aktualnega ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška, ki je  špekuliral z neverjetnimi demografskimi cilji, da naj bi čez deset let Slovencev bilo kar tri milijone: “To so neprimerne izjave, odločanje za otroka je stvar vsake ženske, država pa mora omogočiti pogoje, da se mladi za to lahko odločajo. Če mislijo resno z demografijo, potem se ta začne spri reševanju stanovanjske problematike,” je pojasnila Korčetova, s tem, da je Počivalškova izjava absurdna, pa se je strinjala tudi Joveva. Kot zanimivost sta navedli še to, da je širša ekipa LMŠ v tem mandatu lepo poskrbela za višjo rodnost, saj se je rodilo enajst dojenčkov, kar trije od teh v ekipah evropskih poslancev Irene Joveve in Klemna Grošlja.

Dotaknili sta se tudi boleče izkušnje obeh – (spontanih) splavov.  Jerca Korče je bila jasna: “Splav je ustavna pravica in gre za svobodno izbiro. Kratenje te pravice pomeni poseg v svobodo ženske. Tu je za mene pika in se o tem nimam kaj pogovarjati. Za to pravico se bom vedno borila.” Strinjali sta se, da je pomembno, da sta o svoji izkušnji obe spregovorili, saj sta kot političarki tudi z osebno travmatično izkušnjo s svojim glasom drugim ženskam pokazali, da niso same.

Sledile so bolj politične teme. LMŠ je stranka, ki v vseh pogledih daje priložnosti mladim ter jim odpira prostor. Ti postajajo tudi vse bolj angažirani, je prepričana Korčetova:

“Od referenduma za vodo dalje vidim, da je generacija, ki je pred kratkim dobila volilno pravico, veliko bolj angažirana, kot je bila moja. Ko na okroglih mizah govorim z dijaki, ti drugače gledajo na politiko, imajo veliko bolj izdelana mnenja in mnogo bolj se zavedajo, kaj pomeni volilna pravica. V njih polagam velike upe, ko se dvignejo za pravičnost in  ko artikulirajo svoja politična stališča. Te volitve bodo dale zagon mlajši generaciji.”

Obe sta članici odborov za kulturo, zato sta zaskrbljeni nad brutalnimi posegi politike v kulturo in medije. “Takoj po volitvah bo treba sprejeti medijske zakone, ki bodo preprečili vpliv politike in omogočili, da se postavijo strokovni kadri. Kultura, svobodni umetniki in umetnost so bili vedno kritični in ko si na funkciji, moraš to sprejeti kot nekaj dobrega, saj ti nastavlja ogledalo,” je poudarila Jerca Korče.

Pograjali sta še trenutno stanje števila žensk v politiki, saj to ne odraža njihove dejanske zainteresiranosti za politiko, pač pa gre za odnos strank, ki jih ne dajejo na izvoljiva mesta. “Politika ni izključno moški svet, to je zgrešena percepcija. Če si želite v politiko, ne imejte tega v mislih in naj vas ne prestraši,” je dodala Joveva, ki je poudarila tudi odgovornost medijev, ki pri političarkah velikokrat poročajo o denimo njihovih oblekah, frizuri, če so poročene, če imajo otroke itd.

Sklepna tema pogovora pa je bila predvolilna kampanja. Po mnenju Korčetove je najpomembneje, da politik ohranja stik z realnostjo: “Politik se mora zavedati, kakšne so težave ljudi. Če te odnese, ne vidiš več, da so ljudje na robu preživetja, na minimalni plači … izhajajoč iz tega razumevanja namreč sploh lahko sprejemaš prave ukrepe.” Tega nerazumevanja je veliko tudi v Evropskem parlamentu, je pristavila Joveva: “Ker je toliko več držav in poslancev, se še toliko bolj opazi. Ko se kot volivec odločaš na volitvah, moraš pri podpori politikom pomisliti točno na to.” Zaskrbljujoča pa se jima zdi tudi normalizacija in posledično razrast očitnega ter brezsramnega laganja v politiki, saj se je proti lažem z resnico zelo težko boriti.

In kje se Jerca Korče vidi v prihodnosti? “Kot političarka se ne sprašujem, kje se vidim. Tega se ne smeš spraševati, ker to pomeni, da se samo boriš za stoček. Moraš se vprašati, kaj boš naredil za skupnost,” je zaključila.

Pogovor lahko v celoti pogledate na Instagram profilu poslanke Joveve.

Evropska poslanka Irena Joveva (Renew Europe/LMŠ) je za časopis Savinjske novice spregovorila o zakonodajnih politikah, ki jih soustvarja, in ki bodo v prihodnosti pomembno vplivale tudi na razvoj Zgornje Savinjske doline.

Pandemija je pospešila nekatere politične in zakonodajne odločitve EU, še posebej glede zelenih in trajnostnih politik. Tudi v Zgornji Savinjski dolini se spopadamo z ujmami, podnebne spremembe stanje le še poslabšujejo.

Podnebne spremembe žal stanje poslabšujejo povsod. V tem mandatu smo storili veliko že pred pandemijo, Zeleni dogovor je bil sprejet decembra 2019, nedvomno pa je pandemija določene zadeve pospešila. Pandemijo rešujemo s cepivom, toda cepiva proti podnebnim spremembam žal ni. Zato je pomembno sprejeti zakonodajo, ki bo usmerjena k preprečevanju neželenih naravnih katastrof in imela hkrati vpeljane mehanizme soočanja z njimi, ko se zgodijo. Začetni točki bosta znižanje zavarovalnih premij in naložbe v rešitve. EU ima za naravne nesreče že vpeljane mehanizme pomoči, vključili pa smo še vzpostavitev dodatnih finančnih mehanizmov za različne preventivne projekte, osredotočene na zmanjševanje poplavne ogroženosti, boj proti suši, požarom in plazovom.

Vse več se govori tudi o boljšem izkoriščanju lesa, ki je tako obnovljivi vir energije kot tudi ekološki material za vsestransko uporabo.

Gozdovi predstavljajo pomemben vidik boja proti podnebnim spremembam, zato želimo v EU ustvariti enoten način upravljanja z njimi, a se videnja o načinu njihovega varovanja v državah članicah precej razlikujejo. Novembra lani vendarle potrjena Evropska strategija za gozdove bo podpirala socialno-ekonomske funkcije gozdov za uspešna podeželska območja in spodbujanje bio-gospodarstva ob sočasnem zagotavljanju njihove zaščite in obnovitve. Les je bil nekoč glavni material za gradnjo, gretje in oblikovanje pohištva, zdaj je spet surovina prihodnosti. Moramo razmisliti o smeri ponovne vzpostavitve lesno-predelovalne industrije, ki bi poleg gospodarske rasti prinesla številna nova delovna mesta.

EU kmetijstvu namenja izdatna sredstva, spodbujata se samooskrba in lokalna pridelava, v Parlamentu ste pred kratkim obravnavali strategijo Od vil do vilic …

Drži. Cilj strategije je pospešiti trajnostno preobrazbo prehranskih sistemov ob sočasnem zagotavljanju poštenega ekonomskega donosa za kmete na tak način, da bomo pri proizvodnji pridelkov dosegali zastavljene cilje tako Zelenega dogovora kot strategije o biotski raznovrstnosti. V ospredje so postavljeni ljudje. Dejstvo je, da se danes – tudi zaradi pandemije – bolj zavedamo pomena lokalne proizvodnje kakovostne, ekološko pridelane zdrave hrane. Kmetje pa so, in vedno bodo, temelj naših prehranskih sistemov, zato me veseli, da se jim ponovno posveča pozornost, ki si jo zaslužijo.

Pred pandemijo se je Slovenija vse bolj uveljavljala kot turistična destinacija, računamo, da se bodo turisti počasi vrnili tudi k nam.

Absolutno. Vsi pogrešamo potovanja, ampak za bisere nam res ni treba daleč, še najmanj iz države. Neokrnjena narava, naravne in kulturne znamenitosti, kulinarika … Vse to privablja turiste v Slovenijo, tudi k vam. Logarska dolina, Matkov in Robanov kot, Krajinski park Golte …

Ampak kljub temu ne smemo pozabiti na infrastrukturo. Turizem in gospodarstvo ne bosta zacvetela, če pot do nas traja celo večnost.

Seveda, infrastruktura je osnova, tako z vidika turizma in industrije kot konec koncev dostopnosti in okolja. Možnosti za črpanje evropskih sredstev je tu precej, le lotiti se je treba in imeti vizijo. Pravzaprav je zelo enostavno: brez ustrezne infrastukture se bodo selila ne le podjetja (in posledično delovna mesta), ampak tudi ljudje sami. Mladim je treba nekaj ponuditi, če želimo, da ostanejo tukaj. Predvsem vladajoča politika bi se namesto podcenjevanja vseh po vrsti morala zavedati, da mladi želijo živeti, ne le preživeti, in da se znajo postaviti zase. V teh časih še toliko bolj, kar pa bodo zagotovo – v to sem prepričana – pokazali na aprilskih volitvah.

Marjan Šarec: Kmetijstvu namenjamo velik poudarek

Prebivalke in prebivalci Zgornje Savinjske doline ste lahko ponosni na vašo najstarejšo gospodarsko panogo – kmetijstvo. V LMŠ smo v našem programu »Normalizacija. Rešitve. Razvoj.« področju kmetijstva namenili velik poudarek. Zavzemamo se za pomoč mladim prevzemnikom kmetij, pomoč mladim pri najemu in obnovi propadajoče kmetije, za državno pomoč pri zagotavljanju prihodnosti kmetij, katerih dediči ne želijo nadaljevati kmetijstva, blizu nam je tudi ideja sodelovanja med generacijami oziroma »medgeneracijska kooperativa«.

Bistvo ideje je zagotoviti delovna mesta za mlade in poskrbeti za varnejšo starost oseb, ki so ostale same na kmetiji in kljub starosti vztrajajo.

Sodelovanje med generacijami bi omogočilo ohranjanje in razvoj kmetijstva v prihodnje. To je povezano tudi s trajnostnim razvojem turizma, ki bo temeljil na naravnih, zgodovinskih in kulturnih danostih s poudarkom na vrhunski kulinariki, programih dobrega počutja in negovanja zdravega življenjskega sloga. Pri tem bo država na glavnih trgih morala pomagati z aktivno promocijo in zagotovitvijo različnih spodbud in ukrepov za razvoj teh dveh dejavnosti ter izgradnjo boljših cestnih povezav, da boste, kot sem prepričan, lahko še naprej vzor mnogim drugim slovenskim regijam.

Besedilo si lahko preberete tudi v časopisu Savinjske novice, na povezavi TUKAJ.

Nadaljujemo s serijo intervjujev v lokalnih medijih o aktualnih temah, tokrat za časopis iz Posavja.

Irena Joveva (foto: Matjaž Kosmač)

Pandemija je pokazala, kako pomemben je močan in dober sistem javnega zdravstva.

Res je. Sprva smo bili sicer soočeni z nekaterimi obstoječimi pomanjkljivostmi javnega zdravstva, a kaj kmalu je bilo jasno, da je le javno zdravstvo tisto, ki lahko omogoči nemoteno usklajevanje in sodelovanje mednarodnih zdravstvenih institucij, kar je pri reševanju kriz ključnega pomena. Ravno zato je bistvena vzpostavitev Evropske zdravstvene unije, ki bo skrbela za zadosten finančni vložek v sisteme javnega zdravstva držav članic, medsebojno usklajevanje, vzdrževanje visokih standardov zdravstvene oskrbe in nenazadnje, izboljšala bo odpornost javnih zdravstvenih sistemov. Za zagotavljanje ustrezne zdravstvene oskrbe vseh evropskih državljanov potrebujemo veliko mrežo javnih institucij, zato me veseli, da smo prerasli težnje po centralizaciji zdravstva in povečali finančni vnos v javno decentralizirano zdravstvo.

Vsekakor pa je treba zdravstvu zagotoviti tudi ustrezen kader. S to težavo se ne sooča le Slovenija, kajne?

Žal se vsa EU sooča s pomanjkanjem ustreznega kadra v zdravstveni oskrbi. Dejstvo je, da so to fizično in psihično naporni poklici, ki zahtevajo veliko znanja, specifičnih veščin in neprestanega izpopolnjevanja, na žalost pa jih je večina premalo plačanih. Finančna kompenzacija za opravljen poklic je izjemno pomembna, saj ima velik vpliv na mlade, ki so še v procesu izbire poklica. Pri tem pa je treba poudariti, da ni dovolj samo višanje plač že tako najbolje plačanim – v tem primeru zdravnikom. To je namreč treba urediti sistematično, za ves sektor. Pozabiti ne smemo niti na izredno relevanten kader, ki je zaposlen v domovih za starejše, saj so tudi oni del sistema zdravstvene oskrbe. Na ravni EU imamo vpeljane mehanizme spodbujanja mladih k izbiri takšnih poklicev, a največ in najhitreje lahko to stori država sama.

V Posavju so se nekatera energetsko intenzivna podjetja že pred aktualno vojno v Ukrajini soočala z vse višjimi cenami energije. Bo aktualna kriza zadnji žebelj v krsti teh podjetij, ali pa točka preloma za dokončen energetski zeleni prehod?

Aktualna kriza, po ruski invaziji na Ukrajino, bo oziroma je že velik udarec za podjetja, ki imajo vedno višje stroške za energijo. Cena plina je bila že pred rusko agresijo na zgodovinsko visoki ravni, zdaj se je še povišala. Najvišja cena energenta za proizvodnjo elektrike po EU zakonodaji, trenutno torej cena plina, hkrati določa višino cene elektrike. Ni pa potrebe, da bi bila aktualna situacija zadnji žebelj v krsti teh podjetij. Na EU ravni se prilagaja pravila za državne pomoči in tu bi na pomoč nujno morala priskočiti država, da podjetja lažje prestanejo ta dvig stroškov. Druga stvar je, da bi lahko reformirali trg cene električne energije, da ta ne bi bila določena glede na trenutno ceno plina. To so kratkoročni ukrepi, dolgoročno pa je seveda potreben pospešen zeleni prehod in povečane investicije v obnovljive vire energije, saj ne samo, da je to nujno z vidika okoljske vzdržnosti, temveč tudi energetske samozadostnosti Slovenije in EU.

Marjan Šarec: »Najpomembnejši bosta energetska neodvisnost in samooskrba«

Marjan Šarec (foto: Matjaž Kosmač)

Pred nami so najpomembnejše volitve v samostojni Sloveniji. Odločali bomo, v kakšni državi želimo živeti, zato je visoka volilna udeležba še kako pomembna. Še do nedavnega smo mislili, da bodo glavna predvolilna vprašanja, ki nas bodo najbolj zaposlovala, vprašanja javnega šolstva, kakovostnega in vsem dostopnega javnega zdravstva, višje plače za vse in dostopna stanovanja, pa nam je vojna v Ukrajini naplavila še nova vprašanja, kot sta energetska neodvisnost in samooskrba, ki sta neprecenljivega pomena za vsako državo. Za Posavje si iskreno želim, da bi še naprej razvijali splošno bolnico Brežice. Čas je pokazal, da so bile ideje nekaterih politikov, ki so pred 20 leti v imenu ekonomske racionalizacije zagovarjali centralizacijo bolnišničnega zdravstva in ukinjanje manjših bolnišnic, med njimi tudi brežiške, popolnoma zgrešene. Tudi obdobje epidemije Covid-19 potrjuje, da je decentraliziran sistem javnega zdravstva veliko bolj prilagodljiv in odporen in tudi v tej zgodbi je SB Brežice odigrala zelo pomembno vlogo. Želim si, da bi tako dobro delo – z dodatno vzpostavitvijo ustreznih bivanjskih razmer za akutne bolnike, povečanjem kapacitet negovalne bolnišnice s 30 na 50 postelj, nakupom magnetne resonance itd. – še nadaljevali. Naj spomnim še na en izziv, ki je pred nami – nedostopnost oskrbe v domovih za ostarele, ko so nekateri starejši občani primorani poiskati rešitev za preživetje zadnjih let svojega življenja prek meje v sosednji državi, nam ne more biti v ponos. Z vsem tem se bomo morali spoprijeti. Iskreno in realno, brez populističnih in všečnih obljub, brez praznih in visoko letečih besed. Takšen je naš način dela in tako bo tudi po volitvah, 24. aprila, ko bomo odločali o naši skupni prihodnosti.

Ob nedavnem obisku Stephana Sejourneja, predsednika politične skupine Renew Europe, ki je v Ljubljano prispel na povabilo evropskih poslancev Irene Joveve, Klemna Grošlja in stranke LMŠ, so največ pozornosti posvetili aktualnim političnim razmeram ter prihajajočim volitvam, tako v Sloveniji kot tudi nekaterih drugih evropskih državah.

Stephane Sejourne je zaskrbljen zaradi dogajanja v Sloveniji in v Evropi. Z njim se strinja tudi Irena Joveva. Metode, stališča in dejanja 19. stoletja ne sodijo v leto 2022. »Prihodnost ne more biti nekdo, ki je obtičal v preteklosti. V nekih prejšnjih časih. Prihodnost ne more biti nekdo, ki v vsem in vseh vidi sovražnike. Če jih ni, (si) jih najde, ker drugače ne zna in ne (z)more. Prihodnost je svoboda narodov, da si jo izberejo sami, in ne, ne govorim le o Ukrajinkah in Ukrajincih,« je povedala.

Od Evropske unije pričakuje enotnost, vztrajanje pri vrednotah, kot so demokracija, vladavina prava, svobodni in kritični mediji ter seveda mir.

“Nihče ni večen. Roko na srce, po dvajsetih letih vladavine bi demokratični val lahko že odnesel tudi ruskega predsednika, ki bombardira civilno prebivalstvo,” je kritična Joveva.

Da so politike, ki opevajo preteklost, podpihujejo sovraštvo in poglabljajo razlike, nevarne, meni tudi Marjan Šarec:

“Ekstremizma se je treba vedno bati. Nikoli ničesar ne reši. Ponudi na videz hitre in učinkovite rešitve, a ko se enkrat vse to podre, morajo državo, človeštvo in gospodarstvo  reševati zmerneži. Zato je politiki ekstremizma treba reči ‘ne’ in vstopiti v 21. stoletje. Koga v vsakdanjem življenju zanima, kaj je kdo naredil leta 1945, 1960 ali 1998? Premakniti se je treba naprej.”

Besedilo si lahko preberete tudi v časopisu Gorenjski glas, na povezavi TUKAJ.

Evropska poslanka Irena Joveva je bila tudi letos gostiteljica sprejema mednarodne organizacije European Pharmaceutical Students’ Association (EPSA) v Evropskem parlamentu, ki je potekal v torek, 15. marca 2022. Srečanje je bilo tokrat osredotočeno na veščine in izobraževanje za preobrazbo zdravstvene vzgoje. Govorili so o posledicah Covida na mlade ter o potrebi po izpopolnjevanju zdravstvenih delavcev glede na spreminjajoče se razmere, še posebej v kontekstu vse večje antimikrobne odpornosti, velike pojavnosti raka in vse večje potrebe po razvoju cepiv, obvladovanju bolezni in z njimi povezanih raziskav in inovacij. 

Poslanka je v otvoritvenem nagovoru dvanajstega srečanja EPSA uvodoma poudarila težo posledic, ki jih je pandemija pustila predvsem na mladih: “Zaradi policijskih ur in zaprtja je pandemija močno prizadela mlade na različnih področjih, kot so zaposlovanje, socialno-ekonomski vidik, ustrezna izobrazba in duševno zdravje. Pri slednjem so številne študije, opravljene v EU, opazile močno povečanje stopnje depresije, tesnobe in osamljenosti. Težave z duševnim zdravjem in socialna izključenost, s katerima se danes vse bolj spopadajo mlade generacije, lahko močno in dolgotrajno vplivata na njihova življenja.”

Evropsko leto mladih bo prineslo tudi novo evropsko strategijo za univerze, ki bo omogočila boljše možnosti za izobraževanje, pa tudi preoblikovanje le-tega, saj ne bo več osredotočena le na pridobivanje ustreznega znanja, temveč tudi na razvoj novih veščin. “Dobra okolja za izobraževanje, raziskave in inovacije omogočajo razvoj veščin na visoki ravni, ustvarjanje prodornega znanja in njegovo prevajanje v prakso. Zeleni in digitalni prehod zahtevata izobraževanje, raziskave in inovacije prihodnosti, zato je treba znotraj EU zmanjšati razlike v obvladovanju digitalnih veščin,” je povedala poslanka, ki meni, da moramo urediti tudi področje poklicnih prekvalifikacij in izpopolnjevanj, da bi zadostili novim in nastajajočim potrebam v družbi in na trgu dela.

 

Joveva ugotavlja, da javnega zdravja pa ne ogroža le pandemija,  pač pa tudi pomanjkanje učinkovite promocije zdravja in preprečevanja bolezni, porast nenalezljivih bolezni, porast raka in duševnih bolezni, pa tudi širjenje odpornosti na protimikrobna zdravila, pojav epidemij nalezljivih bolezni ter povečano onesnaževanje okolja. Zato je pomembno oblikovanje načrta za pridobivanje znanj, ki bo zdravstvenim delavcem omogočila multidisciplinarno, medsektorsko in mednarodno iskanje rešitev za spoprijemanje z boleznimi.

“Evropska unija mora ustvariti okolje za povezovanje veščin akademikov, zdravnikov, regulativnih organov in industrije ter spodbujati njihovo sodelovanje z zdravstvenimi službami, socialnimi službami, pacienti, oblikovalci politik in državljani, da bi spodbudili javno financiranje in zagotovili rezultate tako v klinični praksi kot v zdravstvenih sistemih.” 

Poslanka meni, da bo Evropska zdravstvena unija, katere temelji so že postavljeni, okrepila tako nadzor kot pripravljenost za obvladovanje bolezni. Evropska agencija za zdravila ter na novo ustanovljena evropska agencija za pripravljenost in odziv na nujne primere (HERA) pa bo služila tudi kot podpora raziskavam in inovacijam za razvoj novih zdravil, obravnavanje tržnih izzivov in krepitev industrijskih zmogljivosti ter spopadanje z izzivi, povezanimi z razpoložljivostjo in distribucijo zdravil. Najpomembnejša pa je krepitev znanja in veščin v vseh vidikih zdravstvenih protiukrepov v vseh državah članicah.

“Kot študenti farmacije ste izbrali poklic, ki je imel bistveno vlogo pri blažitvi pandemije covida. Brez farmacevtov ne bi bilo cepiva in zdravil, ki nam pomagajo pri premagovanju različnih bolezni. Igrate izjemno pomembno vlogo v družbi in oblikovalci politik bomo naredili vse, kar je v naši moči, da ustvarimo okolje, v katerem boste napredovali,” je zaključila.

“Za ene par dni bi šli malo preverit razmere. Dva, tri dni.”

Tak je bil načrt septembra 2015. In sem šla. V Salzburg. Dejansko sem verjela, da bom čez dva, mogoče tri dni, OK, največ štiri dni nazaj. Pa me je, preden sva se odpravila na pot, kolega snemalec lepo vprašal, če sem prepričana, da bom vzela s sabo samo eno mini potovalko. Pravzaprav sploh ni bila potovalka, neka malo večja torba je bila. “Itak, saj greva samo za tri dni,” sem mu rekla.

In … spodnja fotografija je nastala malo pred prihodom domov. Kamor sem prišla deset dni in sedem kilogramov manj pozneje. Ne za dolgo sicer, ker sem šla hitro nazaj na teren, in tudi ne iz Salzburga, ker sva šla po enem dnevu drugam. V srčiko začetka humanitarne krize. Na jug.

Dejansko si nisem predstavljala, v kakšen kaos se bo razvilo dogajanje. Nihče si ni. Na žalost tudi pristojni ne.

Živo se spomnim terena v Tovarniku, hrvaškem kraju tik ob meji s Srbijo. Bilo je noro vroče. In noro naporno, čeprav se tega sprva nisem zavedala, ker mi adrenalin nekako ni dopuščal. Imeli smo izredne novice, razporejene čez cel dan, dan na dan. Imela sem javljanja v živo – v novinarskem žargonu se temu reče vklop – torej, vklop na vklop.

Tik pred enim od teh vklopov je do mene prišel en starejši gospod. Začel je kričati, nisem ga razumela. Bolj ko sem mu govorila, da se bova pogovorila, samo, da končam vklop, ki ga imam čez pol minute, bolj je kričal nazaj. Ne name. Kričal je v kamero. Umirili so ga hči in sinovi, jaz sem oddelala tisti vklop … potem sem se pa samo še zrušila na tla. Tokrat tudi adrenalin ni pomagal, vse je prišlo za mano. Gledati vsak dan na deset tisoče ljudi, ki so bežali pred vojno ali nevarnostjo v upanju in želji po boljši, varnejši, svetlejši prihodnosti. Ne, takrat to niso bili samo mladi fantje. Bilo je ogromno otrok in žensk. Je pa res, da niso bili svetle polti. K pojasnilu slednjega stavka še pridem.

Skratka, potrebovala sem kar nekaj časa, da sem prišla k sebi. Še snemalec me je sprva pustil pri miru, verjetno nekoliko šokiran, potem me je prišel mirit. Tolažit so me prišli ti isti ljudje, ki so mirili svojega očeta – in mi razložili, da je samo glasno prosil za pomoč. Si predstavljate? Ljudje z nam nepojmljivimi težavami, strahotnimi zgodbami, ljudje v negotovosti in agoniji so mirili MENE. Še danes mi je nerodno, ko se spomnim na tiste trenutke, ko smo na koncu vsi jokali in se smejali obenem. A nikoli mi ne bo žal, da sem bila točno tam. Točno takrat.

“Grozno je, ko te do konca izčrpani ljudje sprašujejo, kam naj grejo, kako naj grejo … Ti pa ne veš, kako jim pomagati. Grozno.” To sem tvitnila 17. septembra 2015. Potem, ko me je ena gospa skrušeno spraševala, kaj naj. Živo se spomnim …

Živo se spomnim tudi ene večerne oddaje, v studiu v Ljubljani je bila takratna ministrica za notranje zadeve. Suvereno je razlagala, kako je Slovenija dobro pripravljena, medtem ko je meni eden od beguncev na vprašanje, kam grejo, odgovoril “Slovenia!” Prvič je nekdo od njih omenil našo državo (dotlej smo namreč novinarji praktično vsakič dobivali odgovore “Germany!”) in tisti hip se je začelo zares. In zares nihče ni bil zares pripravljen na vse, kar se je zgodilo in dogajalo mesece pozneje.

Vse ostalo je zgodovina.

Zgodovina, ki se ponavlja, toda z eno izredno pomembno razliko: EU se je tokrat odzvala hitro. In odzvala se je primerno. Končno! Pokazali smo, da je to mogoče. Zakaj tega niso zmogli leta 2015?

Zato, ker so nekatere stranke in vlade dogajanje izrabljale za širjenje sovraštva. Ker “ukrajinski begunci prihajajo iz okolja, ki je v kulturnem, verskem in zgodovinskem smislu nekaj povsem drugega kot okolje, iz katerega prihajajo begunci iz Afganistana”. To v navedkih je bil tvit aktualne vlade Republike Slovenije. Pozneje izbrisan. Da ne gre za razlikovanje po “veri, rasi, barvi kože ali oči”, pač pa za “zelo potrebno razlikovanje med begunci in migranti”, ga je pojasnjeval premier.

Begunci in migranti niso eno in isto, absolutno se strinjam. Vendar zdaj pa preberite, prosim, tisti izbrisani tvit še enkrat. Zapisano je begunci. In potem še enkrat begunci. Ne migranti. Begunci. Zelo potrebno razlikovanje, torej? Ali rasizem (in še kaj)?

Zaradi takšnih sprenevedanj, manipulacij in izkoriščanj humanitarnih katastrof za parcialne interese EU leta 2015 še vedno ni imela vzpostavljenega ustreznega mehanizma za soočanje z migracijami. Še danes ga nima.

Bila pa bi krivična, če bi dejala, da se v dobrih šestih letih ni storilo popolnoma nič. Že v prejšnjem mandatu je Evropska komisija začela z razvojem skupnega evropskega modela za soočanje z migrantsko humanitarno krizo. Govorim o evropski agendi o migracijah, v okviru katere so predstavili številne zakonodajne predloge ter reforme migrantske in azilne politike. Žal vsi predlagani ukrepi niso bili sprejeti. Večina ključnih je stala, blokirana. Zakaj?

Preden odgovorim, naj povem, da je tudi aktualna sestava Evropske komisije med prioritete mandata postavila skupno migracijsko in azilno politiko. Prav tako na problematiko nismo pozabili v Evropskem parlamentu, sprejeli smo številne resolucije, sama sem večkrat jasno in glasno opozorila na obstoječe pomanjkljivosti. Ne zgolj z vidika neučinkovitega upravljanja z migracijami, ampak tudi z vidika nečloveških razmer in brutalnega obračunavanja predstavnikov uniformiranih služb z begunci. Septembra 2020 je Evropska komisija vendarle predstavila pakt za migracije in azil. Toda soglasje zanj se še vedno išče. Še enkrat: zakaj?

Ni glavni problem v Evropski komisiji. V Evropskem parlamentu še manj in tega res nisem napisala zato, ker sem del te institucije. Gre za to, da voditelji nekaterih držav članic ne želijo razumeti mednarodnega sistema delitve odgovornosti obvladovanja razmer, ki presega meje posameznih držav. Gre za to, da smo vedno bolj pogosto priča pospešenemu večanju nacionalnih interesov, predvsem pa nacionalnih egoizmov. Če mene vprašate, takim ni mesta v EU.

Bo morda tokrat na ravni VSEH držav članic vendarle sprejet predlagani zakonodajni paket za migracijsko politiko v EU? So begunci tokrat pravi?

Da se razumemo, to, kar se dogaja v Ukrajini, je … zločinsko. Pošastno. Nečloveško. Ostudno. V celoti in neomajno podpiram pomoč Ukrajinkam in Ukrajincem. Edino pravilno. Edino pravilno je, da EU sprejme toliko beguncev, kolikor bodo narekovale razmere. To je naša moralna in mednarodnopravna obveza. VEDNO.

Na kakršenkoli način nekdo – begunec, begunka, migrant, migrantka, prebežnik – ČLOVEK – pride na zunanjo mejo EU oziroma v EU … Nihče jim nima pravice kratiti temeljnih pravic.

Prav tako nimamo pravice pozabiti. Se spomnite mrtvega sirskega fantka na turški obali? Rdeča majica, modre hlače? Je utonil predaleč? Se potem spomnite mrtve desetletne Rahime? Utonila je v Dragonji.

Zato. V tem okviru. Okviru človeškosti:

Nimamo. Pravice. Pozabiti.

Nimamo. Pravice. Pametovati.

Nimamo. Pravice. Manipulirati.

NIMAMO. PRAVICE. RAZLIKOVATI.

V torek, 8. marca 2022, so evropski poslanke in poslanci na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljali o razmerah v Bosni in Hercegovini. Evropska poslanka Irena Joveva je povlekla vzporednice med Dodikovim uničevanjem Bosne in Hercegovine ter Putinovimi dejanji v Ukrajini.

Joveva je uvodoma izpostavila, da v 21. stoletju na evropskih tleh žal še vedno obstajajo avtokrati in uničevalci demokracije, ki ogrožajo mir in človekove svoboščine:

“Trideset let po vojni v Bosni in Hercegovini Milorad Dodik uničuje državo in institucije. Zanika genocid. Kot da to, kar so ljudje tam že preživeli, ne bi bilo dovolj. Trideset let po vojni v Bosni in Hercegovini se začne vojna v Ukrajini. Vladimirja Putina se označi za zločinca. In prav je tako, ker točno to tudi je.”

Kljub takojšnji reakciji EU ob Putinovih dejanjih pa je izrazila zaskrbljenost, ker Dodikova dejanja minevajo precej manj opazno: “Kako lahko kdorkoli ne obsodi njegovih dejanj? Ker so nekatere stranke povezane z njim, je zato kaj manj hudoben človek? Tudi državljani Bosne in Hercegovine si zaslužijo boljše življenje in voditelje, ki jim je mar.” Po mnenju poslanke je državljane BiH na njihovi poti v Evropsko unijo treba podpreti. “Medtem pa se moramo upreti – enako glasno – vsem avtokratom in kriminalcem, ker je bilo hinavščine Evropske unije v tem okviru že zdavnaj preveč. Tudi v lastnih vrstah. Metode so zelo podobne. Žal,” je zaključila.

Razpravo poslanke si lahko pogledate na spodnji povezavi: