Evropska poslanka Irena Joveva je izvršnim direktorjem digitalnih platform Amazon Prime, Disney+ in Netflix danes, 15. septembra 2022, poslala odprto pismo, v katerem jih poziva k dostopnosti njihovih storitev in vsebin tudi v slovenskem jeziku. Evropski državljanke in državljani si zaslužijo pravico do uporabe vsebin v maternem jeziku, ne glede na razširjenost določenega jezika, je med drugim zapisala.

V pismu je izrazila zaskrbljenost in razočaranje nad omenjenim dejstvom in pojasnila, da je takšna praksa diskriminatorna, večjezičnost pa je tako v Evropski uniji kot širše vrednota, na katero smo lahko ponosni in se moramo zanjo zavzemati.

Jezikom z manj govorkami in govorci moramo namenjati posebno skrb, je v pismu opozorila poslanka Joveva, pri tem pa izpostavila določbe Listine EU o temeljnih pravicah, Pogodbe o EU ter direktive 2010/13/EU (direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah).

Po njenih navedbah imajo vsebine, ki jih ponujajo omenjena podjetja, pomembno vlogo tudi pri izobraževanju, socializaciji in vzgoji otrok, ki pa še niso vešči tujih jezikov. Prav tako imajo do menjenih vsebin slabši dostop vsi drugi, ki tujih jezikov ne razumejo.

Evropska unija priznava obstoj večjezičnega enotnega digitalnega trga, na katerem si vsi zaslužijo enako obravnavo z enako dostopnostjo ne glede na lokacijo in čas prihoda neke digitalne storitve, zato je evropska poslanka Joveva izvršne direktorje omenjenih podjetij pozvala k premisleku o omogočanju enakopravne dostopnosti do vseh uradnih jezikov EU na spletnih platformah pretočnih medijskih vsebin.

Ob tem evropska poslanka opozarja še, da bi slovenska zakonodaja, natančneje drugi odstavek 20. člena Zakona o javni rabi slovenščine, sicer morala zadostovati, a težave se pojavljajo, ker te digitalne platforme niso registrirane v Sloveniji. Zato je po njenem mnenju treba zgoraj omenjeno direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah nujno vnesti v nacionalno zakonodajo, s čimer bi lahko vanjo vnesli tudi natančne zahteve za tovrstne prevode, in oporavili obstoječe pomanjkljivosti.

“Naj ponovim, da v tudi Evropskem parlamentu radi rečemo, da smo združeni v raznolikosti, ob tem pa poudarim, da je to nekaj, kar moramo resnično spodbujati, nekaj, za kar bi se morala boriti vsaka Evropejka in vsak Evropejec, predvsem pa je to nekaj, kar mora spoštovati vsako podjetje, ki deluje na enotnem evropskem trgu. To pomeni, da ne gre za to, ali obstaja zakonska podlaga, ki bi vam zapovedovala uporabo vseh evropskih jezikov, ali ne. Gre za pravico vsake posameznice in posameznika ter za to, da so naša raznolikost in vsi čudoviti evropski jeziki tisto, kar sestavlja naš evropski mozaik. Dajmo vsem Evropejkam in Evropejcem dostojanstvo in spoštovanje, ki si ga zaslužijo – v njihovem maternem jeziku.”

Evropska poslanka je pismo izvršnim direktorjem omenjenih podjetij poslala v slovenskem jeziku. V celoti ga lahko preberete tukaj.

Evropska poslanka Irena Joveva se je ob robu letnega nagovora predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o stanju v Evropski uniji – SOTEU 2022, v sredo, 14. septembra, udeležila razprave o stanju v Evropski uniji v Hiši EU. Med drugim je povedala, da je bil govor von der Leynove predvidljiv oziroma brez presenečenj, z nekaterimi dobrimi napovedmi, marsikaj pa je tudi manjkalo. O njeni omembi držav Zahodnega Balkana je evropska poslanka dejala, da bi EU morala dokončno nehati dajati lažno upanje in obljube, ki jih ne izpolnjuje.

Poslanka Joveva meni, da veliko preveč poslušamo zgolj o željah in idejah, da bi bil Zahodni Balkan del EU. Sicer je po njenih besedah prav, da se je področja Zahodnega Balkana v svojem letnem nagovoru o stanju v Uniji predsednica Evropske komisije dejansko dotaknila, a je obenem prepričana, da brez premikov v sistemu odločanja znotraj EU ne bomo dosegli napredka. Obregnila se je ob sistem soglasja, ki ga zahteva Svet, kjer nekateri voditelji držav članic velikokrat zasledujejo ozke partikularne interese, Evropski parlament oziroma Evropska komisija pa sama nimata pristojnosti za odločanje o napredku držav Zahodnega Balkana glede vstopa v EU.

Govor predsednice Evropske komisije je poslanka ocenila kot precej generaliziran, čeprav na trenutke z nekaj konkretnimi napovedmi, pri čemer pa jo skrbi predvsem njihovo uresničevanje.

Po njenem mnenju je nagovoru predsednice Komisije manjkal predvsem del o sociali in medijih, kot je recimo evropski akt o medijski svobodi, ki ga pričakujemo ta teden, precej malo pa je bilo povedanega tudi o vladavini prava.

Je pa poslanka Joveva pohvalila to, da je predsednica komisije v govoru izpostavila področje duševnega zdravja, o katerem se premalo govori. Ob tem je izrazila zadovoljstvo, da bo na plenarnem zasedanju ta teden predvidoma potrjeno poročilo o posledicah ustavitve vzgojno-izobraževalnih, kulturnih in športnih dejavnosti zaradi epidemije COVID-19 za otroke in mlade v EU, pri katerem je kot poročevalka delovala v imenu svoje poslanske skupine Renew Europe.

Nagovor predsednice Evropske komisije in pogovor evropske poslanke Joveve v omenjeni razpravi si lahko ogledate na povezavi TUKAJ.

Evropska poslanka Irena Joveva se je v petek, 8. septembra 2022, udeležila briefinga za novinarje v Hiši EU pred septembrskim plenarnim zasedanjem. V središču pogovorov je bilo soočanje s trenutno energetsko krizo. Joveva je izpostavila, da potrebujemo skupen odziv na evropski ravni in hkrati dejala, da je nujna neodvisnost od vseh fosilnih goriv; tudi zato, “da se ne bo stopila Zemlja ali mi na njej oziroma naši zanamci”. Od predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen pričakuje, da bo v letnem nagovoru o stanju v Uniji podrobneje razjasnila, kako se bo EU tega lotila.

Ob tem evropska poslanka Joveva od predsednice von der Leyen pričakuje tudi konkretnejše predloge za boljše soočanje s podnebnimi spremembami, predvsem pripravami na obdobja suše in požarov. Dodala je, da se sama strinja s predlogom cenovne kapice na ceno elektrike in plina, ker je nujno ljudem zmanjšati stroške, podjetjem pa preprečiti težave ali propad.

“Treba je tudi dolgoročno reformirati energetski trg Unije, saj ta trenutno žal ne deluje. Predvsem pa bi v tem trenutku morali ločiti ceno plina od elektrike.”

Glede ločevanja cene plina od elektrike je poslanka poudarila, da je treba trg električne energije zasnovati tako, da bodo cenejše produkcije energije imele možnost še naprej vlagati v čiste načine produkcije, ki bodo obenem v skladu z Zelenim dogovorom in ob tem pričakuje več razumevanja od Sveta oziroma držav članic. Pojasnila je tudi, da okoljske krize ne smemo zanemariti.

Na novinarsko vprašanje o tem, kako bo trenutna draginjska kriza vplivala na uresničevanje ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost, je poslanka odgovorila, da si nikakor ne smemo dovoliti, da se Zeleni dogovor razsuje. Tako kot draginjska kriza je akutna tudi okoljska kriza. In če ne želimo, da se nam pred očmi stopi svet, moramo čimprej in odločno ukrepati. Zato se zavzema tudi za čim večjo prilagodljivost uporabe sredstev iz omenjenega sklada.

“Želela bi tudi bolj ambiciozne in jasne opredelitve predsednice Evropske komisije glede prihodnosti EU in njenega institucionalnega ustroja.”

Obenem je poudarila, da bo na plenarnem zasedanju prihodnji teden podprla oba zakonodajna predloga iz paketa Fit for 55 ter predlog direktive o minimalni plači.

Poslanka Joveva je priložnost na briefingu z novinarji izkoristila tudi za omembo poročila o posledicah ustavitve vzgojno-izobraževalnih, kulturnih in športnih dejavnosti zaradi epidemije COVID-19 za otroke in mlade v EU, pri katerem je kot poročevalka delovala v imenu svoje poslanske skupine Renew Europe. Na samo poročilo in svoje delo pri njem je poslanka izredno ponosna, zato se še toliko bolj veseli potrditve slednjega na plenarnem zasedanju.

Februar 2020. Razpis za pripravništvo pri evroposlanki Jovevi z le še nekaj dnevi za prijavo. Razmišljam – trenutno imam že veliko obveznosti, najbrž lahko počakam s prijavo, pripravništva bi znala biti še kdaj razpisana. Pomislim še enkrat in si rečem – priložnosti, kot je ta, se ne ponujajo kar same od sebe. Vneto začnem pisati prijavo in jo oddam. Še nekaj krogov razpisnega postopka, nekaj esejev ter razgovor – in v e-poštnem nabiralniku preberem sporočilo, da sem bil izbran kot eden izmed pripravnikov. Yaay!

Fast forward.

April 2022. Pandemske omejitve in študijske obveznosti mi niso dovoljevale, da svoje pripravništvo opravim prej. Pa nič zato, si rečem. Zagretost, da izkusim delovanje Evropskega parlamenta, radovednost, da vidim kako poteka poltika »od znotraj«, in želja pomagati spremeniti svet na bolje korak za korakom, so vse še vedno tlile v meni. Spakiram kovček, dva in se odpravim na severozahod, kjer med vonjem vafljev in andaluzijske omake za krompirček veje tudi veter združene Evrope.

Kje začeti? Marsikdo mi je rekel, zakaj sem se odločil za pripravništvo in the first place, glede na to, da zaključujem študij farmacije. Moj odgovor bi bil preprost; že od nekdaj so me zanimale različne stvari, vključno s politiko in tematikami, ki se tičejo širše družbe. Ne glede na to, kaj si vsak izmed nas misli o politiki, je dejstvo, da ta zadeva vse nas prav v vseh možnih aspektih življenja. In ravno zato je dobro, če ne nujno, da sledimo preverjenim informacijam, smo vpeti v politično dogajanje in se zanj zanimamo.

Evropski parlament je, na kratko rečeno, labirint. In ko rečem labirint, mislim čisto resno. To je zgradba, kjer se navkljub smerokazom enostavno izgubiš tudi na poti, ki si jo prehodil že vsaj dvakrat. Vsak sprehod do parlamentarnih dogodkov v živo pravzaprav postane popotovanje.

Namig: le če si v tretjem nadstropju, lahko zares prideš do katerega koli dela parlamenta. Prednost pisarne evroposlanke Joveve? Pisarna je izmed vseh nadstropij prav v tretjem.

Poleg arhitekturnega labirinta je tudi labirint v sprejemanju in dopolnjevanju zakonodaje Evropske unije. Upam si reči, da se večina zaveda, kako zelo razvejana je vseevropska politika, vseeno pa človeka kar prizemlji, ko na lastne oči vidi vso kompleksnost in dinamičnost dogajanja. Vsaka tematika nima le vzajemnega sovpliva na druge problematike in širokega ozadja, o katerem se moraš podučiti, marveč ima tudi ogromen dotok informacij (in na žalost tudi premnogo dezinformacij).

Na kratko: izgubiš se, a se s časom naučiš brati med vrsticami, kje in kako iskati podatke, ter predvsem to, da vprašati ni greh in da lahko stvari premakneš le s skupnimi močmi.

Pripravništvo in delo v parlamentu sta kratkomalo izjemno raznolika. Ni dneva niti tedna, ki bi bil enak prejšnjemu. Ko se zaključi ena debata, je neka druga že v nizkem štartu, neka tretja pa že v polnem pogonu z dopolnili in usklajevanji. Sam sem imel možnost od blizu spremljati dogajanje v odboru za okolje in zdravje (ENVI Committee) in odboru za kulturo in izobraževanje (CULT Committee). Pri slednjem sem se z navdušenjem vključil v delo pisarne in ‘dodal svoj piskrček’ k poročilu o vplivu pandemskega zaprtja izobraževalnih, kulturnih, mladinskih in športnih dejavnosti na otroke ter mladino širom EU, za katerega je bila evroposlanka Joveva izbrana kot poročevalka v senci. Ko nekdo sliši besedo poročilo, si najbrž misli, da gre za dvostranski dokument brez večjega pomena, a ni tako. Parlamentarna poročila so spisana podrobno, a še vedno celostno, nepristransko in so trenutno eden glavnih vzvodov, kako Evropski parlament vpliva in usmerja delovanje Evropske unije v prihodnje.

Zaključek? Z nekaj prebiranja, raziskovanja in zanosa lahko tudi ti prisostvuješ ter pustiš svojo sled v evropskih zapisih.

Panel izpred sobe za plenarno zasedanje v Bruslju.

In ko že misliš, da si nekako ulovil mesečno valovanje delovanja Evropskega parlamenta in se vsaj nekako znaš spoprijeti z njegovim hitrim tempom … se znajdeš na vlaku za Strasbourg. Triurna vožnja s hitrim vlakom te vodi iz belgijske prestolnice proti jugu, kjer se tvoj pogled izgubi med slikovitimi pikardskimi pašniki ter tu in tam zaide na računalniški zaslon k tedenskemu redu za plenarno zasedanje.

Ko prispeš v Alzacijo, vse deluje kar precej drugače od Bruslja. Mesto je veliko manjše, arhitektura je bližja naši – pravzaprav je Strasbourg kar dober približek Ljubljani. In ko že misliš, da si se nehal izgubljati za vselej … odkriješ, da je strasbourški parlament še večji labirint od bruseljskega. Dodatno radost je v teh dneh v pisarno prinesla tudi Mila, ki je zvesto spremljala, kaj vse počenjamo, in z veseljem spoznavala vse nove obraze po parlamentu. Vsak pripomoček je dobil še dodatno uporabno vrednost, najbolj pa so ji bile zanimive akreditacije s portretnimi fotografijami.

Epilog? Prav vsak pisarniški predmet je lahko zanimiva igrača, če nanj pogledaš s pravega, otroškega zornega kota.

Teden v tem alzaškem mestecu mine kot najbolj dinamičen in spominov poln v celotnem pripravništvu. V tem tednu lahko poskusiš izvrsten Flammkuchen oz. tarte flambée, izkusiš, kako potekajo različna dogovarjanja in usklajevanja ter s tribune iznad evroposlank in evroposlancev na lastne oči vidiš, kako poteka glasovanje na ‘plenarki’. O veliko amandmajih se glasuje z dvigom rok, pri čemer predsedujoči odloči, na kateri strani je večina. Najbolj zanimivo postane, ko to včasih ni tako očitno in takrat lahko slišiš globok vzdih mnogih v dvorani, tu in tam tudi kakšen vzklik po preverbi z elektronskim glasovanjem. Skratka: parlament je aktivna, živa struktura z občasno všečno nepredvidljivostjo.

V času mojega pripravništva je Evropski parlament izbiral tudi nagrado evropske filmske akademije, znano pod imenom LUX Award. V čast temu so za vse zainteresirane pripravnike pripravili predvajanja vseh treh filmov v ožjem izboru. Čeprav zgodovinsko trpki in s težkimi zgodbami, lahko mirne vesti rečem, da gre za odlično posnete filme, ki so le dodatna potrditev, kako zares izvrstna je evropska filmska industrija. Zmagovalni film Quo Vadis, Aida? bosanske režiserke Jasmile Žbanić je zagotovo film vreden ogleda in čustveni prizor ob prejemu prve nagrade v Strasbourgu je potrdil njegovo pomenskost in pomembnost v dandanašnjem času.

Ocena? Ogled toplo priporočam.

Pa da grem nazaj na Bruselj. Poleg omenjenega je to mesto, ki resnično živi svojo mednarodnost. Če želiš kje v Evropi spoznati ljudi z vseh vetrov, slišati paleto različnih jezikov, je Bruselj kot nalašč zate. Še posebej zabaven in prijeten občutek pa je, ko meni nič, tebi nič v najbolj naključni situaciji ob sebi zaslišiš nekoga govoriti slovensko … in ga nato ogovoriš v vajinem maternem jeziku.

Mesto je tudi idealno umeščeno v bližini drugih prelepih krajev, kot so Antwerpen, Dinant ali francoski Lille. Bruselj poleg čokolade in piva ponuja tudi veliko število parkov, kjer se lahko med premnogokaterimi jezerci, obsijanimi s spomladanskim soncem, ki je konec maja zahajalo šele ob 21:46, v miru zlekneš na trato in s prijatelji uživaš v dolgih pogovorih ob banjici sladoleda.

Evropski parlament je poln mladih, zanimivih in nadobudnih ljudi, ki imajo vsak svoje veščine in ozadje. V veselje mi je bilo spoznavati vedno nove ljudi – znance od znancev, prijatelje od prijateljev, saj vsi izhajamo iz različnih, a hkrati podobnih okolij širom Evrope. Od vsakogar se lahko naučiš kaj novega, če si dovoliš prisluhniti in tudi kaj vprašati. Upal bi si reči, da prav ta mladost, zagnanost in gorečnost po spremembah ženejo Evropski parlament dalje.

Bruselj ponuja tudi veliko kulturnega udejstvovanja, na sliki interaktivna razstava o življenju in delu Fride Kahlo.

In enako velja tudi za pisarno evroposlanke Joveve. #TeamJoveva sestavljajo mladi ljudje z raznolikimi izkušnjami in vrlinami, ki so me povrh tega sprejeli odprtih rok za sodelovanje pri evroposlankinih prednostnih nalogah. Razjasnitev ozadij, jadranje med čermi podatkov in urejanje parlamentarne administracije bi bile nemogoče brez njih. Poleg skupnega dela pa mi bo v izredno lepem spominu ostalo, da smo se občasno uspeli podružiti tudi ob kakšni (brez)kofeinski kavi, slastnem kosilu ali belgijskem pivu.

Sklep? Znanje kakšnega tujega jezika, dobri odnosi z različnimi ljudmi in odprtost so muss, da lahko svoje delo opravljaš dobro.

Moje zaključne misli bodo strnjene. Sem se naučil česa novega? Sem – in to marsičesa. Je bila to življenjska izkušnja? Brez kančka dvoma. Vedoč, kar vem zdaj, ali bi se na pripravništvo prijavil ponovno? Zagotovo.

Tilen Kozole

Ste vedeli, da je do nedavnega lahko kdorkoli kupil osebne podatke, ki jih je zbiralo več kot 600 aplikacij “za starševstvo”? Tedenski paket podatkov za 160 dolarjev.

O tem v današnji kolumni, objavljeni v časniku Večer, piše evropska poslanka Irena Joveva. Navedeno poveže z nedavno šokantno  odpravo sodbe ‘Roe vs Wade’ v ZDA:

“V Evropskem parlamentu smo v odzivu na to med drugim zahtevali, da se pravica do splava vpiše v Listino EU o temeljnih pravicah in ni mi jasno, kako so lahko nekateri kolegi, še zlasti pa kolegice, glasovali proti. Mislila sem, da obramba pravice do splava, vsaj v že omenjenem stoletju, ni potrebna. V tem stoletju bi se morali pogovarjati o marsičem drugem. Recimo o tem, da v digitalni dobi sporočila, lokacija, zgodovina brskanja, sledenje menstrualnim ciklom prek aplikacij … odpirajo tveganja, da bi državni ali drugi organi lahko preganjali ženske, ki želijo splaviti.”

Seveda so oglasi na spletu – na podlagi trgovanja z našimi podatki – problem, toda ne glavni, v besedilu navaja poslanka Joveva. Po njenih besedah sta glavna problema v tem, da se podatki prodajajo naprej, ter v profiliranju ljudi, kar odpira možnosti za vsemogoče zlorabe in je temelj za algoritme, ki določajo, kako se nam prikazuje svet.

“V EU se sicer mnogi zavedamo teh tveganj in smo v tem mandatu zasnovali paleto regulacij, kot so akti o podatkih, digitalnih trgih, digitalnih storitvah ter umetni inteligenci. /…/ Naslednji izziv je, kako dobro formulirano regulacijo uveljaviti v praksi.”

Med drugim Joveva spomni na izjavo evropskega komisarja Bretona, da spletnim gigantom ne bo nikoli mar samim od sebe: “Ne reče se jim giganti zastonj. Ni jim mar, dokler tega ne zahtevajo uporabniki ali se ne vzpostavi jasna regulacija.”

Ob tem poslanka izpostavi pomen ozaveščenosti ljudi kot najučinkovitejšega ukrepa. Svoboda na spletu naj ostane. A svoboda terja odgovornost, za kar je nujna ozaveščenost. Zapis sklene z opozorilom, da tudi pravice na spletu žal niso samoumevne, da pa se bo prav na spletu odvijala naslednja bitka za demokracijo in svobodo.

Kolumno evropske poslanke si lahko v celoti preberete v današnji tiskani izdaji Večera oziroma na povezavi TUKAJ.

Ojla! Ker tokratni dnevnik pišem sredi vročinskih valov, čas ne bi mogel biti bolj primeren za ponovno naslavljanje tematike podnebnih sprememb. Krize globalnega segrevanja. Izziva, ki ga toliko ljudi še vedno ignorira ali celo zanika.

Pred kratkim je bila v Črnomlju namerjena nova najvišja julijska temperatura: 39,4 stopinje celzija. Prejšnji teden smo bili priča najobsežnejšim in uničujočim gozdnim požarom v zgodovini Slovenije.

Za vas ne vem, ampak jaz res ne maram izraza “boj proti podnebnim spremembam”. Ne zdi se mi pravičen. Gre za boj, seveda, toda za ta boj smo si krivi sami, predvsem pa v tem boju generalno gledano še vedno delamo premalo. Krivi smo. Naj se to pokaže v obliki poplav, suš, lomljenja ledenikov, gozdnih požarov ali kakorkoli drugače, ekstremnih vremenskih pojavov bo čedalje več in ti bodo čedalje bolj katastrofalni. Večina si nas glede tega že dolgo ne zatiska več oči. Tudi v Evropskem parlamentu se nas precej ukvarja s tem, toda predvsem mladi ste tisti, ki ste spoznali, da bo ‘status quo’ najbolj vplival ravno na vas.

Če spremljate humoristično serijo Simpsonovi, ste morda zasledili pogovor med Homerjem in Bartom. Bart očetu potoži, da je letos najtoplejše poletje njegovega življenja, Homer pa ga popravi, da gre v bistvu za najhladnejše poletje preostanka njegovega življenja. Čeprav je dialog mišljen kot razvedrilo, je pravzaprav opozorilo, ker v sebi nosi veliko resnice (kot marsikatera Simpsonova epizoda, če smo že pri tem).

Ljudje smo zelo navajeni nekega načina življenja, pogosto nam je preudobno, da bi karkoli spremenili. Pa vendar bodo to od nas terjale okoliščine. Prej ali slej. Začnimo že enkrat. Zares.

V upanju, da začnemo VSI doprinašati k temu, da bodo naša poletja bolj znosna, vam seveda želim tudi letošnjega čim lepšega. Zares.

Irena

Preostale poslankine dnevnike si lahko preberete tukaj.

Objavljamo kratko izjavo evropske poslanke in podpredsednice delegacije pri skupnem parlamentarnem odboru EU-Severna Makedonija Irene Joveve (Renew Europe) ob dogovoru v EU za začetek pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo.

“Z eno besedo bi aktualnim razvojem dogodkov lahko rekla samo: končno! Odločitev o začetku pristopnih pogajanj je žal prišla (mnogo pre)pozno z vidika spolitiziranega procesa, pri katerem je Evropska unija izgubila veliko kredibilnosti v regiji, predvsem pa so ljudje izgubili zaupanje. A ker pogovori o preteklih dogodkih danes res niso na mestu, želim le verjeti, da je s to odločitvijo konec neizpolnjenih obljub in vetov, ki državama in njihovim državljankam ter državljanom več let neupravičeno ne omogočajo zasluženega koraka naprej. Upam tudi, da bo današnja odločitev dala nov zagon za hitrejše in odločnejše reforme v regiji, hkrati pa bi lahko sprožila premisleke o reformi odločanja v EU. Ocena predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da gre za zgodovinsko odločitev, je pravilna. Ob tem se nadejam, da bo ta odločitev pospešeno vodila v dejansko članstvo Severne Makedonije in Albanije v EU.”

Delegacija šestih poslancev Evropskega parlamenta pod vodstvom predsednice Odbora za kulturo in izobraževanje (CULT) Sabine Verheyen, med njimi pa je tudi evropska poslanka Irena Joveva, je na obisku v Kaunasu, drugem največjem mestu v Litvi, ki nosi naziv Evropska prestolnica kulture leta 2022.

Med obiskom med 18. in 20. julijem se bodo evropski poslanci srečali s kuratorji kulturnega programa “Kaunas 2022”, ki je sofinanciran s strani EU programa “Ustvarjalna Evropa” in poteka pod sloganom “Od začasnega do sodobnega”. Obiskali bodo razstave, kot je Memory of Being Marine Abramović, več kulturnih prizorišč v okrožju Kaunas in se med drugim srečali z litovskim ministrom za kulturo, da bi razpravljali o dediščini omenjenega programa.

Obisk, namenjen ugotavljanju dejstev, se bo zaključil s tiskovno konferenco 20. julija, ki jo bodo imeli evropski poslanci skupaj z Virginijo Vitkiene, vodjo programa “Kaunas 2022“.

“Bolj kot samo preverjanje dejstev je naš namen poudariti izjemno delo, ki je bilo v zadnjih letih opravljeno za pripravo kulturnega programa “Kaunas 2022“. V Kaunasu bodo imeli naši člani priložnost srečati se ne le z ministrom za kulturo in lokalnimi oblastmi, ampak tudi s kuratorji glavnih razstav, mestnimi pripovedovalci in mladimi umetniki,” je pred odhodom povedala vodja delegacije Verheyen.

“Zame bo pomembno, da razpravljamo o dolgoročni dediščini in kaj se bo zgodilo po letu 2022 s kulturnega in strateškega vidika, pa tudi videti konkretne projekte lokalnih skupnosti,” je zaključila.

Z vodjo delegacije se strinja tudi poslanka Joveva, ki se misije v Kaunasu izredno veseli:

“Veselim se vseh načrtovanih obiskov, ogledov razstav, sestankov s predstavniki mesta, kot seveda tudi mesta samega in njegovih znamenitosti. Zadovoljna sem tudi s tem, da bomo imeli priložnost na licu mesta videti, kako poteka projekt Evropske prestolnice kulture ter iz prve roke izkusiti vso kulturno bogastvo mesta Kaunas. Izkušnja bo zame odlična popotnica pred organizacijo evropske prestolnice kulture v letu 2025, ko bo ta naziv nosilo tudi mesto Nova Gorica.”

Danes smo na odboru za kulturo potrdili pomembno poročilo, pri oblikovanju katerega sem sodelovala tudi sama v imenu svoje skupine Renew Europe.

Že ničkolikokrat premleta tema pandemije COVID-19 namreč še vedno ostaja ena izmed najpomembnejših tem na dnevnem redu EU. In prav je tako. V zadnjih dveh letih smo aktivno poskušali reševati akutne trenutne težave, s katerimi smo se spopadali po vsej Uniji, zdaj pa se fokus obrača na reševanje dolgotrajnih posledic, ki jih pandemija pušča za sabo.

Mladi, ki so bili v času trajanja pandemije potisnjeni na rob, ponekod pa celo popolnoma pozabljeni, so tisti, ki jim bo pandemija pustila največ dolgotrajnih posledic. Dejstvo je, da so zaradi pomembnosti razvojnega obdobja v posameznikovem življenju med najbolj ranljivimi skupinami naše družbe. Zunanji dejavniki močno vplivajo na fizični, kognitivni, emocionalni in socialni razvoj mladostnikov, njihove posledice pa se odražajo skozi celo življenje.

Mladi kot taki so bili zato najbolj podvrženi vplivom korone, ki je s seboj prinesla zaprtja izobraževalnih institucij ter kulturnih in športnih ustanov. To je seveda negativno vplivalo na njihovo socializacijo, kakovost izobraževanja in duševno zdravje.

Tako smo z namenom izboljšanja nastalega stanja v odboru za kulturo in izobraževanje pripravili poročilo o posledicah ustavitve vzgojno-izobraževalnih, kulturnih in športnih dejavnosti zaradi epidemije COVID-19 za otroke in mlade v EU. Oblikovali smo ga na treh ključnih stebrih: izobraževanje in duševno zdravje, kultura in šport ter digitalizacija in digitalna pismenost. V nadaljevanju bom pri vsakem izpostavila nekaj ključnih točk.

Izobraževanje in duševno zdravje

V poročilu izpostavljamo potrebo po vrnitvi v fizično obliko izobraževanja, medtem ko naj izobraževanje na daljavo ostane alternativna možnost, ko fizično ne more biti izvedeno v varni obliki. V ospredje postavljamo tudi potrebo po zaposlovanju visoko kvalificiranih učiteljev in izobraževalnih delavcev, ki bodo pri svojem delu spodbujali opismenjevanje duševnega zdravja.

Evropsko komisijo in države članice pozivamo k prekinitvi molka o vprašanjih glede duševnega zdravja in k sprožitvi vseevropske kampanje za ozaveščanje o duševnem zdravju v izobraževalnih in poklicnih ustanovah, ki mora mladim omogočati dostop do ustreznih informacij o duševnem zdravju. Le tako bomo lahko odpravili diskriminatorno stigmo, ki jo nosijo duševne motnje. Države članice medtem pozivamo k oblikovanju nacionalnih akcijskih načrtov za reševanje duševnih motenj otrok in mladostnikov prek medsektorskih naložb, ki bodo zagotavljale njihovo izvajanje na regionalni in lokalni ravni.

Kultura in šport

Ker so bile kulturne ustanove prve zaprte in zadnje odprte, so bili mladi ustvarjalci prikrajšani za možnosti razvoja njihovih karier. Zato  pozivamo Evropsko komisijo, da v sklopu Sklada za odpornost in okrevanje mladim ustvarjalcem zagotovi ustrezno sofinanciranje projektov in ustvarjanje ustreznih pogojev za razvoj njihovih veščin ter jim zagotovi podporo pri podjetništvu mladih umetnikov, tudi z zagotavljanjem statusa kulturnih in ustvarjalnih delavcev. Obenem pozivamo k večji vključenosti vseh oblik ustvarjalnega izražanja v izobraževalne procese mladih, saj to pomembno vpliva na razvoj kritičnega mišljenja in razvoja interdisciplinarnih veščin.

Digitalizacija in digitalna pismenost

Tehnologija in digitalna orodja imajo – in bodo imela – izredno velik vpliv na naš vsakdan. Prav je, da njihov potencial uporabimo nam v prid, zato v poročilu poudarjamo, da ima digitalna tehnologija velik potencial za pomoč pri izobraževanju kot orodje tako za učitelje kot za učence, saj lahko vsem omogoča dostopne, odprte, socialne in vključujoče učne poti prek inovativnih metod poučevanja. Vlogo učiteljev lahko krepi, državljane pa opremi s ključnimi kompetencami za nadaljnje življenje.

Pri tem pa seveda nismo pozabili na potrebno ustrezno ureditev varovanja uporabnikov z vidika varovanja osebnih podatkov in z vidika nadzora nad digitalnim učenjem, ki lahko vodi v zasvojenost in motnje duševnega zdravja. Pozivamo še k vključitvi digitalne pismenosti v izobraževalni proces in zagotovitvi ustrezne digitalne opreme vsem učencem, zlasti tistim iz ekonomsko ranljivejših gospodinjstev.

Ker, žal, vse posledice pandemije še vedno niso znane, pozivamo Evropsko komisijo k izvedbi raziskave s celovito oceno dolgoročnih učinkov vseh preventivnih ukrepov, povezanih s pandemijo, ki so jih sprejele države članice, na otroke in mladino. Na podlagi raziskave bomo lahko nato pripravili ustrezne in učinkovite ukrepe, v primeru morebitnih prihodnjih kriz pa bomo nanje lahko bolje pripravljeni.

Izpostavila sem le nekaj pomembnih delov sprejetega poročila, ki zajema še mnogo več in je dobra osnova za pripravo konkretnih rešitev prek zakonodajnih pobud ali akcijskih načtrov. Ponosna sem, da sem sodelovala pri njegovi pripravi in verjamem, da bodo predlagani pozivi in rešitve dobro sprejeti, predvsem pa da bodo resnično pripomogli k reševanju posledic pandemije.

Evropska poslanka Irena Joveva je v sklopu pogovorov Z Jovevo na Ti v ponedeljek, 4. julija 2022, s svojimi sledilci na Instagramu spregovorila o aktualnih temah v evropski politiki. Med drugim se je dotaknila tudi oblikovanja nove sredinske, liberalne stranke v Sloveniji, ki po njenem mnenju prinaša konsolidacijo političnega prostora: “Menim, da je prav, da se je liberalna sredina konsolidirala in verjamem da smo zdaj kot politična sila najmočnejši v Sloveniji.”

Del nje je postala tudi stranka LMŠ, na listi katere je bila poslanka leta 2019 izvoljena v Evropski parlament. Na vprašanje, ali to dejstvo kaj spremeni način njenega dela in delovanja znotraj parlamenta, je poslanka izpostavila, da ne, saj še vedno pripada poslanski skupini Renew Europe in še naprej glasuje po svoji vesti, glede na svoja stališča in vrednote.

Odgovorila je tudi na vprašanje o tem, kaj omembe vrednega bodo evropski poslanci sprejemali na aktualnem plenarnem zasedanju. Omenila je potrditev vstopa Hrvaške v območje evra s 1. januarjem 2023 in predstavitev čeških prioritet predsedovanja, predstavila pa je tudi ključen dokument tega plenarnega zasedanja, in sicer akt o taksonomiji oz. klasifikaciji zelenih naložb, ki ga je pripravila Evropska komisija s ciljem, da Evropa do leta 2050 postane podnebno nevtralna.

V nadaljevanju se je Joveva dotaknila področja regulacije spleta oz. aktov o digitalnih storitvah (DSA) in digitalnih trgih (DMA), ki bosta stopila v veljavo v letu 2024.

”Gre za zakonska akta, ki določata pravila, ki bodo omogočila boljši digitalni svet za uporabnike.”

S slednjima EU načrtuje postavljanje pravil digitalnim velikanom in možnost vpogleda v delovanje njihovih algoritmov. Izpostavila je še pričakovano omejitev targetiranega oglaševanja na digitalnih omrežjih.

Evropska poslanka je pogovor nadaljevala z zelo aktualno tematiko – nezainteresiranostjo ter neodločnostjo EU glede držav Zahodnega Balkana. Joveva se je strinjala z izjavo sledilca, da gre za ignoranco Unije. Gre za izredno pomembno strateško regijo. Poslanka meni, da bi bilo prav, da bi bila EU bolj odločna v dejanjih in državam Zahodnega Balkana omogočila evropsko perspektivo, saj je to najboljša alternativa za vse.

Ob koncu IG live pogovora je Joveva spregovorila še o stanju na področju pravic LGBTQI+.

”Nobena pravica ni samoumevna. Za vse se je treba boriti in jih vsakič jasno ter glasno poudarjati.”

Celoten pogovor si lahko ogledate na povezavi TUKAJ.