“Evropsko zgodovino je treba braniti pred vsemi poskusi zanikanja in revizionizma, ki so v nasprotju s temeljnimi evropskimi vrednotami. Spomeniki bi morali odražati vrednote, za katere si prizadevamo in na katerih temelji mirna in uspešna Evropa,” je evropska poslanka Irena Joveva 24. maja 2023 povedala udeleženkam in udeležencem razprave “Med pozabo in spominom”. Opozorila je, da so poskusi ponovnega pisanja zgodovine nesprejemljivi, politični voditelji pa da so odgovorni za spodbujanje sprave in ne podpihovanje nacionalističnih pripovedi.

Organizatorji dogodka so se osredotočili na izzive, s katerimi se sooča kultura spomina na holokavst in druge genocide, ter na tesno povezavo s spodbujanjem  evropskih vrednot.

Razpravljali so v angleškem jeziku o tem, kako ustvariti boljšo podporo za zaščito zapostavljenih objektov kulturne dediščine iz druge svetovne vojne ter o načinih za učinkovito soočanje z izkrivljanjem zgodovinskih dejstev o holokavstu in drugih genocidih ter kršitvah humanitarnega prava iz druge svetovne vojne.

Poslanka Joveva je v video nagovoru poudarila, da se moramo spominjati ključnih zgodovinskih trenutkov, ki so oblikovali naše skupnosti, da bi zares izpolnili tisto obljubo “nikoli več”. Dejala je, da imajo vsi množični poboji med drugo svetovno vojno v sedanjih javnih razpravah pomembnejšo vlogo kot v izobraževanju in raziskovanju, med drugim tudi na ozemlju nekdanje države Jugoslavije. Dodala pa je, da je najbolj tragičen dogodek na evropskih tleh po drugi svetovni vojni, genocid v Srebrenici, še vedno  odprta rana v srcu Evrope.

“Še naprej nas straši in opominja na našo skupno odgovornost, da preprečimo, da bi se genocid še kdaj ponovil. Ta najtemnejši trenutek v sodobni evropski zgodovini je skupaj z drugimi genocidi pogosto zanemarjen ali, kar je še huje, obremenjen z izkrivljanjem zgodovinskih dejstev.“

Poslanko Jovevo preseneča dejstvo, da ljudje kljub vsem dokumentiranim dokazom še vedno oporekajo, zanikajo ter celo izkrivljajo resnice o genocidu.

“Morda zdaj bolj kot kdajkoli prej, saj digitalna orodja in družbeni mediji ljudem omogočajo, da zlahka delijo dezinformacije, hkrati pa ustvarjajo šokantne in neutemeljene zarote ter tako razvijajo svojo lažno resničnost. In presenetljivo je, koliko podobno mislečih ljudi lahko najdejo.”

Zato je v nadaljevanju izpostavila, da je treba evropsko zgodovino braniti pred vsemi poskusi zanikanja in revizionizma, ki so v nasprotju s temeljnimi evropskimi vrednotami.

Evropska poslanka je omenila, da ima civilna družba temeljno vlogo pri negovanju demokratične kulture po vsej Evropi, da bi ustvarila vključujoče in strpno okolje za mlade generacije z izobraževanjem o grozodejstvih, ki so se zgodila na evropskih tleh. Meni, da bi bili tako v prihodnosti ljudje manj nagnjeni k diskriminaciji in drugemu škodovanju.

V zaključku je Joveva izrazila željo, da bi se prihodnje generacije osredotočile na vrednote, ki bodo ustvarile boljši svet, saj je to mogoče.

“Mladi so prihodnost, saj sem z njimi v stalnem stiku in to vsakodnevno vidim v njihovi zagnanosti in strasti. Mnogi potrebujejo le priložnosti in nas, da jim prisluhnemo.”

Dogodka so se udeležili tudi evropski poslanec Predrag Matić, profesor z univerze v Padovi Amedeo Osti Guerrazzi, direktor spominskega območja Jasenovac Ivo Pejaković ter posebni predstavnik nemške zvezne vlade za države Zahodnega Balkana Manuel Sarrazin.

Evropska poslanka Irena Joveva je bila v torek, 23. maja 2023, gostja okrogle mize ‘Vloga in položaj nacionalnih jezikov v Evropi’ na Pravni fakulteti v Ljubljani. Sodelujoči so spregovorili tako o pravnih kot o političnih vidikih (ne)uporabe jezikov na notranjem trgu EU ter v kontekstu mednarodnega prava varstva manjšin. V svojem delu razprave se je poslanka osredotočila na pomen konsistentnega političnega pritiska na multinacionalke, ki svoje izdelke ponujajo na trgu Evropske unije, k spoštovanju uporabe slovenskega jezika, saj se bo le tako doseglo nujne premike.

Evropska poslanka Joveva je med drugim opozorila na po njenem mnenju ključne ovire pri jezikovnih diskriminacijah v digitalnem svetu:

”Največja ovira je ignoranca multinacionalk. Sklicujejo se na dejstvo, da njim ni treba, ker se jim ‘ne splača’. Glede na to, da so njihovi dobički enormni, je to nedostojno, to je ne le ignoranca, pač pa aroganca.”

Ob tem je poslanka izpostavila še pomanjkljivo zakonodajo z eksplicitnimi pravili in ukrepi in dodala, da multinacionalke živijo od publicitete:

”Želijo si biti prikazane v pozitivni luči. Če se izvaja pritisk, predvsem na politični ravni, tako nacionalno kot evropsko, to na njihovi podobi lahko pusti posledice, zato je to priložnost. Le s konstantnim, javnim in doslednim pritiskom ter izpostavljanjem spoštovanja slovenskega jezika se bo lahko doseglo nujno potrebne premike. In ni nobene bojazni, da bi ta podjetja po sprejemu revidirane zakonodaje zapustila državo ali določen trg.”

Glede zakonodaje na evropski ravni je Joveva omenila, da je ključna posodobitev obstoječe direktive o avdio-vizualnih medijskih storitvah, ki sicer strogo regulira avdiovizualni medijski sektor. To direktivo je večina držav članic že prenesla v svoje nacionalne zakonodajne okvire, a tudi tukaj se pojavljajo pomanjkljivosti.

”Potrebovali bi zelo jasen, nedvoumen zapis prepovedi diskriminacije jezikovne raznolikosti. To bo najbolj optimalna rešitev, ki pa jo lahko postopkovno hitreje zagotovo uredi država, zato je prenova nacionalne zakonodaje na področju javne rabe slovenskega jezika, ki se pripravlja, v tej fazi najbolj nujna.”

V zaključku je bila Joveva jasna, da v primeru zakonskih posodobitev in jasnih ukrepov resnično ne bo več prostora za izgovore multinacionalk.

Na okrogli mizi so poleg evropske poslanke Joveve sodelovali še svetovalec ministrice za kulturo za medije Lenart J. Kučić, sodnik na Splošnem sodišču EU Damjan Kukovec, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Kozma Ahačič, redna profesorica in predstojnica katedre za mednarodno pravo Vasilka Sancin ter odvetnik Rudolf Vouk.

 

Evropska poslanka Irena Joveva je bila v sklopu delegacije odbora za kulturo in izobraževanje Evropskega parlamenta med 15. in 17. majem 2023 na delovni misiji na Poljskem, kjer se je seznanila s trenutnim stanjem na področju svobode medijev, kulture in izobraževanja. Predstavniki poljske vlade so sicer želeli prikazati, da so razmere v državi demokratične, a je po poslankinem mnenju stanje vse prej kot v najlepšem možnem redu.

Poslanka se je na Poljsko odpravila, da bi dobila celostno sliko in vpogled na dogajanje na področju medijev, kulture in izobraževanja, saj so ravno ta največkrat v središču udara vlad z avtoritarnimi težnjami. Na misiji se je sestala s predstavniki poljske vlade, lokalnih skupnosti, medijev, civilne družbe, akademske skupnosti in predstavniki s področja kulture. Prav izmenjave izkušenj iz prve roke in neposredni pogovori z ljudmi in organizacijami, ki delujejo vsakodnevno na terenu, je tisto, kar omogoča natančnejši uvid v dogajanje.

“Na žalost moram povedati, da so se moje bojazni izpolnile. Medtem ko je za predstavnike poljske vlade ‘vse v najlepšem možnem redu in popolnoma demokratično’, na podlagi čisto vseh pogovorov – predvsem pogovorov s predstavniki poljske vlade – lahko samo ugotovim, da so razmere na Poljskem vse prej kot ‘v najlepšem možnem redu’.”

Z misijo se je poslanka na lastne oči prepričala, kako poljska vlada napada svobodo na vseh ravneh – od akademske svobode, svobode umetnosti in kulture, še posebej pa ruši svobodo medijev z nenehnim zatiranjem medijskega pluralizma v državi. V oči je zbodlo tudi dejstvo, da vladni predstavniki svojih dejanj in načinov za dosego cilja niso prikrivali, kar je bil le še dodaten dokaz hudega zdrsa demokratičnosti in vladavine prava na Poljskem po prevzemu oblasti iliberalne stranke Zakon in pravičnost.

“Pogovori v zadnjih treh dneh so razgalili dejstvo, da na Poljskem zakon in pravičnost vladata po izključno merilih vlade pod vodstvom – ironično – istoimenske stranke.”

Kljub vsemu je poslanka neomajno pritrdila, da obstaja ogromno Poljakinj in Poljakov, ki delujejo tudi v okviru civilne družbe in verjamejo v temeljne, demokratične evropske vrednote. Na žalost pa ni bilo moč videti, da bi se poljska vlada po tem kakorkoli zgledovala, saj že leta neumorno korak za korakom sistematično ruši vse temelje demokratične družbe, ki naj bi negovala neodvisnost in skrbela za sistem zavor ter ravnovesij.

 

“Priča takim napadom smo bili tudi v Sloveniji pod prejšnjo vlado in čeprav se je mnogo tega v naši državi pod aktualno vlado že popravilo, so vplivi takratnih dejanj marsikje še vedno izraziti, med drugim na javni televiziji, kjer pravnomočnim obsodbam navkljub trenutno vodstvo še vedno ne želi prevzeti odgovornosti in nadalje krha medijsko svobodo, pri čemer uporablja strašljivo podobno retoriko kot njihovi poljski kolegi.”

Vse, kar je poslanka na tridnevni misiji uspela izkusiti na lastni koži, jo je potrdilo v prepričanju, da je krovna evropska zakonodaja na področju medijske svobode nujna.

“Upam, da bo Evropski akt o svobodi medijev čim prej sprejet in nato implementiran, medtem pa mora EU odločno uporabljati vsa orodja, ki so ji že na voljo, da zaustavi rušenje vladavine prava.”

 

Obisk v državi je po poslankinem mnenju dodatno potrdil tudi pravilnost vseh dosedanjih ukrepov Evropske unije, ki so sledili dejanjem poljske vlade, vključno z zamrznitvijo evropskih sredstev, hkrati pa je izpostavila potrebo, da se najde možnost, kako bi ta finančna sredstva prišla neposredno do ljudi in civilne družbe, ki deluje v skladu z evropskimi vrednotami.

Poslankino sporočilo za javnost po obisku na Poljskem si lahko preberete tukaj, sporočilo za javnost vodje delegacije pa je v originalni (angleški) različici dostopno tukaj.

            O obiskih delegacij odbora za kulturo in izobraževanje

Gre za drugo misijo po obisku Madžarske med 2. in 4. novembrom 2022, ko je delegacija odbora ugotovila poslabšanje akademske svobode, vključno z vsiljeno samocenzuro, in težave zaradi pritiskov in vplivov madžarske vlade na medije, sodišča, umetnost in kulturo v državi. Zaradi nenehnih pritiskov in nazadovanje svobode na Poljskem so se poslanke in poslanci odločili še za obisk Poljske.