Evropska poslanka Irena Joveva je v četrtek, 24. novembra 2022, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament glede zapuščine evropskega leta mladih 2022. Pri tem je poudarila, da moramo del(ov)ati z mladimi in za mlade.

Poslanka Joveva jenagovor začela z mislijo: “Evropsko leto mladih se bliža koncu. Ali drugače, če želite: evropskega leta mladih še ni konec.”

Prav zato je po njenem mnenju težko že zdaj oceniti končni uspeh in dediščino evropskega leta mladih. Namesto tega, tako poslanka, bi lahko govorili o konkretnih idejah za izboljšanje življenjskih razmer mladih, saj da je veliko področij, ki jih je treba urediti.

Dodala je, da na žalost Evropski uniji letos to ni uspelo, čeprav so uspeli izpeljati številne dogodke. Poslanka takšne dogodke in iniciative podpira, a je ob tem opomnila, da niso dovolj in da se s takšnimi aktivnostmi ne more nadomestiti vsega za nazaj ali za naprej.

Svoj nagovor je zaključila z besedami:

“Na žalost je tako, da mladi nimajo enega krovnega zakona, direktive ali akta, ki bi bil namenjen zgolj njim. Zato moramo poskrbeti, da jih vedno postavimo v ospredje. Jaz jih. Z mladimi in za mlade. Najmanj to smo jim dolžni.”

Nagovor poslanke si lahko pogledate na povezavi tukaj.

O evropskem letu mladih

Evropska komisija vsako leto vse od leta 1983 izbere tematiko, na katero veže kampanjo ozaveščanja, spodbujeno z razpravo in dialogom v Evropski uniji.

Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je v svojem lanskem govoru o stanju v Uniji napovedala evropsko leto mladih in poudarila, kako pomembni so mladi Evropejci za gradnjo boljše prihodnosti in da jih je treba postaviti v središče pozornosti po pandemiji. V tem letu se je zvrstilo kar nekaj dogodkov, med drugim je bila tretjina udeležencev Konference o prihodnosti Evrope mladih med 16 in 25 letom starosti, v začetku decembra pa bo zaključna medinstitucionalna konferenca Zahtevajte prihodnost, ki jo bodo soorganizirali mladi. Evropski parlament poudarja, da vse okoliščine okoli evropskega leta mladih niso bile optimalne (zamude pri financiranju, pozne objave Komisije, splošna draginja).

Predsednica Komisije je v letošnjem govoru dejala, da bo leto 2023 evropsko leto veščin, s poudarki na izobraževanju in usposabljanju.

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 22. novembra 2022, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament glede odziva Evropske unije na vse hujše zatiranje protestov v Iranu. Z uporabo poziva protestnic in protestnikov “Ženske! Življenje! Svoboda!”  jih je podprla in se pridružila njihovemu boju.

Poslanka Joveva je govor začela s tem, da bi Iran lahko bil idilična država, če ne bi imel trenutnega vodstva pod taktirko aktualne vlade, kot tudi, če svet ne bi videl vsega, kar se trenutno dogaja v Iranu. Pri tem je izpostavila neprestano zatiranje ljudi, kratenje temeljnih človekovih pravic, smrtne kazni in arbitrarne aretacije z mučenjem ter umore protestnic in protestnikov.

A prav ta represija in tragične usode Mahse Amini ter mnogih drugih so, kot je poudarila Joveva, tokrat dosegle nasprotni učinek, saj so v revoluciji združile tako Iranke kot Irance. “Združili so vse sloje, stare, mlade, etnične manjšine, zaposlene v naftni industriji, vrhunske športnike,” je povedala poslanka in spomnila, da so iranski nogometaši pred dnevi na svetovnem nogometnem prvenstvu v Katarju bojkotirali petje nacionalne himne.

“S tem so pomen te revolucije postavili na svetovni oder in se jasno pridružili boju, ki so ga doslej v Iranu praviloma vodile ženske. Torej boju za pravice žensk, ki dobiva podporo z vseh koncev sveta – tudi iz te hiše. Prekinili smo stike z Iranom in prav je tako.”

Nagovor poslanke si lahko pogledate na povezavi tukaj.

OK. Pojdimo lepo po vrsti.

Včeraj smo člani delovne skupine za medije v Evropskem parlamentu poslali pismo generalnemu direktorju RTV Slovenija Andreju G. Whatmoughu in direktorju TV Slovenija Urošu Urbaniji. Zapisali smo, da nas skrbi poslabšanje medijske svobode na tem javnem zavodu in direktorja pozvali, naj razmislita o njunem trenutnem pristopu do dogajanja ter najdeta primerno rešitev za novinarke in novinarje. Primerno za slednje, seveda, ne za omenjena gospoda oziroma njima bližnje politike ali podpornike.

Generalni direktor zavoda nam je že odgovoril, za kar se mu res iz srca iskreno zahvaljujem, čeprav o vsebini odgovora raje ne bom.

No, direktor televizije je medtem dal izjavo – le za katero televizijo –, v kateri med drugim pove, navajam “politična motivirana aktivitska, poslanka Irena Joveva” in še kaj, ampak res ne nameravam ponavljati vseh njegovih nebuloz.
Zdaj pa tako.

Aktivistka? “Kdor zelo aktivno deluje v kaki organizaciji ali gibanju,” piše v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Torej sem. Zelo aktivno delujem v Gibanju.

Motivirana? Absolutno. Motivirana rešiti RTV Slovenijo pred totalnim razpadom sistema – kar žal ni več daleč –, pred totalnim razpadom namena in pomena tega javnega medija, ki mora biti neodvisen.

Politična? Zagotovo, evropska poslanka sem, to v izjavi v bistvu pove tudi gospod Urbanija. Ni problem v tem, da sem jaz politična, veste. In on to ve. Problem je v tem, da je političen on. Direktor javne televizije.

Zato tak odziv, ki pravzaprav pove vse o takem kovu ljudi. O njihovih metodah in pogledih. Moja vest je čista.

– Irena

Evropska poslanca Irena Joveva in Klemen Grošelj (Renew Europe) sta v četrtek, 17. novembra 2022, organizirala dogodek Osvobodilna fronta za medije in demokracijo, s katerim sta želela analizirali stanje medijske svobode in sodobne izzive novinarstva tako v Sloveniji kot širše. Poslanka Joveva je izpostavila, da je za zagotavljanje kakovostnega in profesionalnega novinarstva potreben stalen napor, saj se, ko enkrat pridemo do točke, ko so javni mediji zgolj še propaganda ene politične stranke, zelo težko vrnemo v ravnovesje.

Na dogodku so poleg obeh evropskih poslancev razpravljali še novinar in nekdanji urednik ter televizijski voditelj Tone Hočevar, znanstvena sodelavka na FDV in nekdanja sekretarka na ministrstvu za kulturo Tanja Kerševan Smokvina ter novinar Večera in asistent na FDV Blaž Petkovič.

Z videonagovorom sta prisotne in tiste, ki so okroglo mizo spremljali prek prenosa v živo, pozdravila tudi predsednik politične Renew Europe Stephane Sejourne in predsednica odbora za kulturo in izobraževanje v Evropskem parlamentu Sabine Verheyen.

Med drugim so se pogovarjali o evropski zakonodaji na tem področju, predvsem aktu o svobodi medijev. Strinjali so se z mnenjem poslanke Joveve, da samo en zakonski predlog žal ne bo rešil vseh težav na medijskem področju, a poudarili, da je prav, da se zadeve premikajo v pravo smer. Poslanka, ki bo po vsej verjetnosti poročevalka pri sprejemanju akta v Evropskem parlamentu v imenu skupine Renew Europe, je zagotovila vso podporo pri oblikovanju besedila na način, da bo reševal čim večji obseg problematik na področju medijev, predvsem pa jim zagotavljal avtonomnost, svobodo, profesionalnost in čim boljše pogoje dela.

Grošelj je medtem izrazil zaskrbljenost, ker se moramo z vprašanjem svobode medijev in demokratičnih standardov soočati v Evropi  21. stoletja. Pri tem po njegovem mnenju ne gre spregledati dejstva, da je to proces, ki je načrten in tesno povezan z vse večjo radikalizacijo družbe. Tudi Slovenija ni imuna nanj. Pri tem je še poudaril, da bo medijski prostor, ki so ga sicer zasedali javni mediji, zasedel kapital s svojimi interesi, ki pa ne bo enak javnemu interesu.

Z njim se je strinjala tudi Tanja Kerševan Smokvina, ki pa je pozdravila to, da se trženjski vidik medijske zakonodaje premika v smeri večje zaščite demokratičnih standardov in človekovih pravic: »Znanstveno-raziskovalna sfera pozdravlja premik s strogo trženjskih pristopov v bolj znanstveni vidik na področju medijske zakonodaje.« Obenem je vesela večjega angažmaja in poguma Evropske komisije, saj so poskusi sprememb na medijskem področju velikokrat razvodeneli zaradi moči velikih lobijev in pristikov korporacij:

»Pogostokrat so ti začetni dobri nameni razvodeneli zaradi interesa držav članic in velikih korporacij, ki so vedno intenzivno lobirali.«

O tem, da je izredno pomembno aktivno spremljati spremembe na medijskem in zakonodajnem področju, ki ureja sektor medijev, pa je govoril Blaž Petkovič: »Pomembno se mi zdi, da vsakič, ko politika poskuša spreminjati zakonodajo, zastrižemo z ušesi. Da se vprašamo, kakšen je namen? Kaj želimo doseči s temi spremembami? Kaj je v ozadju? Kdo tukaj pomaga? Kdo lobira? Skratka, v našem prostoru smo imeli tudi toliko poskusov, ko nismo vedeli, kaj se dogaja v ozadju, da res moramo biti na preži in gledati, kaj se dogaja z medijsko politiko.«

Tone Hočevar je menil, da v Sloveniji doslej nismo uspeli pripeljati do konca nobene medijske zakonodaje zato, ker je vodilnim mnogokrat to ustrezalo:

»Zlasti govorim o javnih medijih in zlasti o RTV. In nobena stranka doslej ni znala stopiti na zavoro, oziroma imela toliko gasa, da bi to speljala do konca.«

Dogodek so govorci zaključili v upanju, da se bo situacija tokrat vendarle spremenila na bolje tako z zakonodajnimi spremembami na nacionalni kot na evropski ravni. Razpravo je poslanka Joveva sklenila z mislijo, da se mora politiko odstraniti iz organov upravljanja, zagotoviti zadostno število varovalk na vseh ravneh za vzdržno neodvisnost javnih medijev, zagotoviti pogoje reproduciranja kulture profesionalizma na javnih servisih ter zagotoviti ne le finančno vzdržnost in neodvisnost, temveč tudi ohranjanje gledanosti in vpliva kritičnega poročanja v javnih servisih v kontekstu aktualnega tehnološkega sveta ter odvračanju dezinformacij, groženj novinarjem in rušenju njihove kredibilnosti.

Pogovor si lahko ogledate na povezavi TUKAJ.

Pripravništvo – zakaj in kako?

Že pred nekaj leti sem na Facebook profilu evroposlanke Irene Joveve prvič opazil razpis za pripravništvo v Bruslju. Takrat sem bil še bolj na začetku svoje študijske poti in zdelo se mi je nekoliko utopično pričakovati, da bi lahko bil izbran in se potem raje sploh nisem prijavil. A previmo sedaj nekaj let v prihodnost. Razpis za pripravništvo s prijaznim povabilom se spet pojavi na mojem feedu in odločil sem se, da tokrat vendarle poskusim svojo srečo. Tako ali tako sem v tem letu pavziral in posledično sem imel dovolj časa za iskanje različnih priložnosti za osebno rast in pridobivanje izkušenj, preden se podam še na drugo stopnjo študija.

Zakaj sem se sploh odločil, da se prijavim na pripravništvo? Študiram mednarodne odnose in skozi 4 leta študija na dodiplomskem programu sem imel več predmetov, kjer sem dodobra spoznal različne aspekte delovanja Evropske unije. No, vsaj na neki površinski, teoretični ravni, pripravništvo v Evropskem parlamentu pa ti da priložnost, da lahko dobiš še nek drugačen vpogled v delovanje EU in vse skupaj izkusiš na lastni koži in v živo. Eno je iz učbenika brati o tem, da v EP obstajajo odbori, delovne skupine itd., nekaj čisto drugega pa je stopiti v sejno sobo kjer že sedi 20 evroposlancev, se potiho odpraviti do najbližjega prostega sedeža in prisostvovati poteku debate v živo, s slušalkami za tolmačenje na ušesih. Taka izkušnja se morda marsikomu zdi trivialna in nezanimiva, zame pa je bilo tudi to nepozabno. Po oddaji eseja in opravljenem razgovoru je sledila vesela novica – sprejet sem bil v ekipo Irene Joveve.

Spodnja Idrija → Bruselj

Če sem se dela v Evropskem parlamentu že takoj neizmerno razveselil, sem se dvomesečnega bivanja v Bruslju nekoliko manj. Pred leti sem belgijsko prestolnico že obiskal za par dni in spomnim se, da sem bil takrat nad mestom nekoliko razočaran. No, ko sem začetek septembra končno prispel v Bruselj, se je moje mnenje spremenilo in kmalu sem spoznal, da mi Bruselj postaja vedno bolj všeč. Čeprav lahko tiste najbolj znane bruseljske znamenitosti preštejemo na prste ene roke, je v resnici še po dveh mesecih bivanja mogoče najti marsikaj, kar človeka prevzame. Večerni sprehodi za oddih, ki v Ljubljani navadno trajajo 20 minut, so se tako večkrat spreobrnili v dvourno raziskovanje še neodkritih bruseljskih kotičkov in ulic.

Poleg tega pa je velik plus bivanja v Bruslju tudi to, da je v njegovi neposredni bližini lociranih več izjemno lepih mest, ki so vsa lahko dostopna z vlakom. Vikendi so torej super priložnost za enodnevne izlete in sam sem si v dveh mesecih uspel ogledati Brugge, Ghent, Antwerp in Lille.

Evropski parlament je zakon!

Delo v Evropskem parlamentu je raznoliko in zanimivo. Na začetku sem se nekoliko bal, da se ne bom znašel in bo delo prezahtevno, ampak po uvodnem tednu ali dveh sem že imel občutek, da sem “padel notri” in z opravljanjem zadanih nalog nisem imel težav. Delo pripravnika vključuje predvsem spremljanje različnih dogodkov, zasedanj delovnih skupin, pripravljanje materiala za objave na družbenih omrežjih in še mnogo drugih podobnih zadolžitev.

Tipičen delovni dan pa izgleda nekako takole: za vstop v parlament mora vsak pripravnik najprej čez security check, enako kot ob vkrcanju na letalo. Ne najbolj prijetno opravilo ampak se kmalu navadiš (nimaš izbire). Potem sledi sprehod skozi stavbo parlamenta mimo trgovinic, kafiča, medijskega centra v tretjem nadstropju in po hodniku vse do pisarne. Tam najprej sledi  prebiranje e-pošte, saj se predal prejetih sporočil vsak dan kar vztrajno polni, nujno potrebno pa je bilo slediti tudi koledarčku, da slučajno nisem zamudil kakšnega sestanka ali kakšnega drugega pomembnega dogodka.

Delo je, kot rečeno, zelo razgibano in to velja ne samo za vrsto zadolžitve, pač pa tudi za sam urnik dela. Včasih je dela precej malo, včasih pa se razpotegne čez cel dan in vse do večera. Najbanj zadolžitev je ponavadi v t. i. zelenem tednu, ko je le malokdo od evroposlancev v Bruslju in se namesto tega posvetijo zadolžitvam v domači državi. Dela skratka pripravniku nikoli ne zmanjka, obenem pa ga vsaj po mojih izkušnjah ni nikdar bilo toliko, da česa ne bi uspel narediti. Poleg tega pa so asistenti v ekipi evroposlanke Joveve zelo prijazni in se z njimi da vse dogovoriti.

Vsi asistenti poslanke Joveve so super! Kljub svoji mladosti so me s svojim znanjem in razgledanostjo enostavno navdušili, poleg tega pa so bili vedno pripravljeni priskočiti na pomoč in mi dodatno razložiti vse podrobnosti glede delovanja Evropskega parlamenta, njihovega dela in dela poslanke. Brez tako simpatičnih sodelavcev bi mi bila celotna izkušnja sigurno precej manj zanimiva, predvsem pa težja.

Bruselj → Strasbourg

Besedo moram spregovoriti še o Strasbourgu, ki sem ga obiskal v drugi polovici oktobra, ko je tam potekalo drugo oktobrsko plenarno zasedanje. Če se najprej dotaknem samega mesta Strasbourg…vau! To je nedvomno eno izmed najlepših mest, ki sem jih obiskal. Iz nekega razloga sem se tam takoj počutil domače in tako sem praktično vsako uro prostega časa izkoristil za to, da sem se sprehajal po ulicah in občudoval arhitekturo tega impresivnega kraja. Zelo se mi je dopadla tudi stavba Parlamenta v Strasbourgu. No, saj dokler nisem vanjo vstopil. Notranji dizajn je namreč precej konfuzen in človek potrebuje kar nekaj navigacijskih spretnosti, da uspešno prispe do cilja.

Sicer pa je dogajanje v Strasbourgu veliko bolj dinamično in zgoščeno kot v Bruslju in zahteva tudi od pripravnikov precej več angažmaja. Delo ponavadi traja od zjutraj pa vse do večernih ur in čeprav se morda vmes pojavi tudi kakšna ura prostega časa, je pomembno, da si ves čas na voljo in čim bolj učinkovito opravljaš zadane naloge. Kljub temu je tudi ta izkušnja čudovita. Še bolj kot v Bruslju imaš tukaj občutek, da se okrog tebe dogajajo pomembne stvari, ki krojijo usodo Evropske unije.

Za konec…

Kaj sem torej od pripravništva odnesel? Predvsem ogromno novega znanja, ki mi bo koristilo ne samo pri nadaljnjem študiju, pač pa nedvomno tudi v poklicni karieri. Poleg tega pa sem tekom dvomesečnega bivanja v Bruslju in dela v Parlamentu spoznal ogromno novih, mladih ljudi iz cele Evrope, s katerimi smo se potem redno družil tudi na “Pluxih”. Prijavo na pripravništvo v Evropskem parlamentu tako iz srca priporočam vsakomur, ki je radoveden in ga zanima evropska politika ter delovanje te institucije.

– Domen Erjavec

Evropska poslanka Irena Joveva se je v soboto, 12. novembra 2022, udeležila 4. kongresa Gibanja Svoboda, s katerim sta se Gibanju tudi uradno priključili Lista Marjana Šarca in Stranka Alenke Bratušek. V svojem nagovoru se je navezala na predsednika GS in premierja Roberta Goloba, da jim tudi na evropskem parketu uspeva “šponanje”. Povedala je tudi, da raje izgubi kakšnega volivca zaradi svoje nenarejenosti in iskrenosti, kot pa da bi kakšnega pridobila zaradi manipulacij in laži.

Poslanka je nagovor začela s pojasnilom o svoji iskreni komunikaciji z ljudmi. Pri tem se je obregnila ob opazke, ki jih (je) pri tem dobiva(la), a poudarila, da bo vztrajala pri svojem načinu dela.

V nadaljevanju je izpostavila, da sta skupaj s poslanskim kolegom Klemnom Grošljem del liberalne skupine poslancev Renew Europe v Evropskem parlamentu, kjer po njenih besedah prav tako pride do kakšnih različnih pogledov, toda nikoli pri temeljih. Tako z besedami kot dejanji namreč slonijo na skupnih vrednotah, ko gre za vladavino prava, človekove pravice in svobodo. Dodala je, da sta s poslancem Grošljem del tistih, ki v Evropskem parlamentu gradijo močna medskupinska in nadnacionalna omrežja, kar omogoča, da Parlament sprejme marsikateri življenjsko pomemben predlog.

Z Gibanjem Svoboda združile centristične politične sile v državi, kar daje svetlo prihodnost politiki in ljudem, je povedala Joveva.

“Zdaj ni več bi lahko, zdaj je bomo. To je prihodnost. Skupaj bomo na lokalni, nacionalni in evropski ravni zdaj dosegli več. Več za Slovenijo.”

Ob tem je poslanka spomnila, da se v Evropski uniji zavedajo, kakšen velik napor in koliko dela je na plečih aktualne vlade zaradi težkega obdobja Slovenk in Slovencev pod oblastjo prejšnje vlade:

“Zavedajo se, da je zaradi – čeprav kratkega, a takrat intenzivnega – obdobja iliberalizma nastala težava za vso Evropo, saj so nevarne populistične sile dobile nove zaveznike v sicer konstruktivni državi.”

Joveva se je dotaknila tudi trenutnega stanja na javni RTV, za katero je dejala, da moramo preprečiti njen razpad, ter izpostavila grožnje demokraciji, ki so trenutna realnost na Madžarskem, ki jo je pred kratim obiskala v misiji. Pri tem je izrazila namero, da v prihodnjem letu odide na Poljsko in na licu mesta preveri stanje demokracije in medijev tudi tam.

“Vlada pod vodstvom Roberta Goloba popravlja škodljive ukrepe in v državi omogoča klimo, ki dopušča ter spodbuja neodvisnost institucij, strokovnost posameznic in posameznikov ter avtonomnost ljudi, da se odločijo, kaj zanje pomeni dobro življenje,” je poudarila Joveva.

Poslanka verjame, da bodo s skupnimi močmi ustvarili pogoje za razvojni preboj Slovenije – tako na gospodarskem področju kot na področju podnebne pravičnosti, vladavine prava in državljanskih svoboščin.

Joveva je pripomnila, da je Gibanje Svoboda najmočnejša politična sila v državi z močnimi vplivi tudi na evropski ravni. Svoj govor je zaključila z odgovori na vprašanja z začetka nagovora:

“Da, tudi žuram včasih. Ne, ne skuham kosila vsak dan. Odločno pa stojim za vsakim svojim stališčem, vsakim svojim glasovanjem, naj bo javno objavljeno ali ne. In veste, kaj? Raje izgubim kakšnega volivca zaradi nenarejenosti in iskrenosti, kot pa da kakšnega dobim zaradi manipulacij in laži.”

Nagovor evropske poslanke Joveve si lahko ogledate tukaj.

Zakaj komuniciraš z ljudmi na način, kot da si “ena od njih”? Zakaj jim poveš po pravici celo to, ali žuraš, ali vsak dan skuhaš kosilo? Zakaj si sredi kampanje povedala, da si želiš otroka? In zakaj za vraga jim razlagaš praktično vsak svoj glas? Saj niso vsi javno objavljeni. Ostala boš brez volivcev, punca, če boš tako zelo iskrena.

To so dejanski citati. Ni pomembno, od koga vse. Pomembno je, da jih poslušam že od vstopa v politiko. Ampak najbolj pomembno je pa, da se z njimi ne strinjam.

Tako sem začela današnji govor na kongresu Gibanja Svoboda. Seveda sem “ena od njih”: ena od vas. S ponosom sem povedala ‘svoje’.

Zdaj je to to. Zdaj ni več “bi (lahko)”, zdaj je “bomo”. To je prihodnost. Skupaj bomo na lokalni, nacionalni in evropski ravni zdaj dosegli več. Več za Slovenijo.

Verjemite mi, ko vam povem, da se v EU zelo dobro zavedajo, skozi kakšno obdobje smo šli v Sloveniji med prejšnjo vlado. Zavedajo se, da je zaradi – čeprav kratkega, a takrat intenzivnega – obdobja iliberalizma nastala težava za vso Evropo, saj so nevarne populistične sile dobile nove zaveznike v sicer konstruktivni državi. Zavedajo se tudi, da je bil – in je še vedno – potreben velik napor, da je vlada pod vodstvom Roberta Goloba popravila oziroma popravlja škodljive ukrepe. Da v državi omogoča klimo, ki dopušča ter spodbuja neodvisnost institucij, strokovnost posameznic in posameznikov ter avtonomnost ljudi, da se odločijo, kaj zanje pomeni dobro življenje.

Končala sem pa z začetkom. Če sem že omenila, sem seveda tudi odgovorila: Da, tudi žuram včasih. Ne, ne skuham kosila vsak dan. ODLOČNO pa stojim za vsakim svojim stališčem, vsakim svojim glasovanjem, naj bo javno objavljeno ali ne.

In veste, kaj? Raje izgubim kakšnega volivca zaradi nenarejenosti in iskrenosti, kot pa da kakšnega dobim zaradi manipulacij in laži.

Lep konec tedna vam želim!

– Irena

“ENVI. V bruseljskem balončku vsi vemo, kaj je to, ampak sama prej seveda nisem. Če bi mi kdo rekel ENVI, bi verjetno najprej pomislila, da je mislil na “envy” (zavist). A ne gre za zavist.

Čeprav … morda nam kolegice in kolegi iz drugih držav lahko tudi malo zavidajo vsaj v povezavi z novico, ki jo bom zdaj delila z vami.

Torej: ENVI je okrajšava za odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane. V tem odboru smo iz Slovenije Milan BrglezLjudmila Novak in moja malenkost.

In v tem odboru smo slovenski poslanci – glede na velikost nacionalne delegacije – med najuspešnejšimi pri dejavnostih na področju zakonodajnih aktivnosti glede zdravja!

Dostikrat slišim stavke v smislu “pa saj Slovenija v EU res ni uspešna”, “saj ne morete nič, premajhni smo” … zato me je ta analiza raziskovalnega portala EU matrix, bruseljskega think-tanka, ki se osredotoča na raziskovanje EU politik, res razveselila. Ponosna sem, da je naše delo opaženo.

To seveda ne pomeni, da smo storili že dovolj. Veliko dela nas še čaka. Če se osredotočim zgolj na prednostne naloge, je med njimi recimo predlog regulacije evropskega podatkovnega zdravstvenega prostora, ki prinaša predvsem podporo temu, da lahko ljudje prevzamejo nadzor nad lastnimi zdravstvenimi podatki, obenem pa omogoča EU, da v celoti izkoristi potencial, ki ga ponujajo varna izmenjava, uporaba in ponovna uporaba zdravstvenih podatkov. Ključna bo recimo še evropska strategija za zdravila, ki bo lahko imela zelo velik vpliv na nadaljnji razvoj zdravil v Evropi in tudi na njihovo dostopnost, kar je zelo pomembno pri spopadanju z boleznimi, še posebej, ko gre za redke bolezni ali pa nove, še neraziskane oblike.

Omenjeni odbor je sicer pristojen za precej aktualnih področij politik, poleg javnega zdravja še za podnebne spremembe, varstvo biotske raznovrstnosti, krožno gospodarstvo, uporabo kemikalij in pesticidov … Je tudi največji odbor v Evropskem parlamentu.

S področjem zdravja sem se ukvarjala tudi v posebnem odboru za boj proti raku, kjer smo svoje delo zaključili s sprejemom evropske strategije v boju proti tej zahrbtni bolezni. Zdaj pa sem članica posebnega odbora za pandemijo. Aktivno sodelujem še v različnih medskupinah, ki se osredotočajo na izboljšanje javnega zdravja, na primer medskupine za boj proti raku, za invalide, za podnebne spremembe, biotsko raznovrstnost in trajnostni razvoj. Vse to po mojem mnenju pripomore k iskanju priložnosti za izboljšave trenutnega stanja ter ukrepe v interesu vseh prebivalk in prebivalcev Unije.”

Podrobnosti analize si lahko preberete tukaj: https://eumatrix.eu/…/mep-influence-index-2022-top-5…

– Irena

Popoln povzetek misije Budimpešta na eni fotografiji:

– osuplost ob nonšalantnem in hkrati srhljivo prefinjenem sprenevedanju vladnih oziroma blizu vladnih uradnikov;
– frapiranost ob ponazoritvah delovanja propagandne mašinerije;
– nemoč ob zavedanju, da so pristojnosti ukrepanja Evropskega parlamenta izredno (pre)omejene.

Ne, ni vse grozno. So bile tudi svetle točke misije zaradi slišanega na nekaterih sestankih. Žal pa ne dovolj svetle za to, da bi spremenile moje mnenje o temačnosti države, ki je vse prej kot demokratična v polnem pomenu te besede izključno zaradi ljudi, ki se seveda borijo za interese. Lastne.

Za mano so trije izredno intenzivni dnevi, zelo pomembni, zelo dobrodošli. Naša misija je bila uravnotežena. To vam zagotavljam. In zagotavljam vam, da bo moja analiza celovita.

Zdaj vam pa zaželim samo še lahko noč – končno od doma.

– Irena

Evropska poslanka Irena Joveva je bila v sklopu delegacije odbora za kulturo in izobraževanje Evropskega parlamenta na delovni misiji v Budimpešti, kjer so se seznanjali z aktualnimi razmerami na področju kulture, izobraževanja in medijev. Po misiji je poslanka med drugim ocenila, da bi morali biti svoboda medijev in akademska svoboda v vsaki družbi samoumevni. Kot je dejala, je le še bolj prepričana v to, da Madžarska pod trenutno oblastjo ni demokracija v polnem pomenu te besede. 

Odbor za kulturo in izobraževanje bo pristojen za prihajajoči evropski akt o svobodi medijev, pri katerem bo poslanka Joveva poročevalka v imenu svoje politične skupine Renew Europe, zato so bili pogovori o svobodi medijev, njihovi koncentraciji, vprašanje pluralizma in delovanja propagande v središču misije. Seveda pa se ni bilo moč izogniti tudi pogovorom o dogajanju na področju izobraževanja, predvsem v luči stavk učiteljev na Madžarskem.

Poslanke in poslanci so v treh intenzivnih dneh misije razpravljali z vsemi ključni deležniki na omenjenih področjih. Med drugim so se srečali s podžupanjo Budimpešte Anett Bősz, poslanci madžarskega parlamenta, ministrom za kulturo in inovacije Janosom Csakom, ministrom za regionalni razvoj Tiborjem Navracsicsom, predstavniki madžarskega nacionalnega organa za medije in infokomunikacije, predstavniki Akademije za glasbo Liszt Ferenc, Madžarske akademije znanosti, Srednjeevropske univerze ter osebnostmi iz medijev in civilne družbe, vključno z nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z begunci, s katerimi so razpravljali zlasti o položaju šoloobveznih otrok in mladostnikov.

V nadaljevanju vam pripenjamo sporočilo za javnost evropske poslanke Irene Joveve s podrobnejšo izjavo glede trenutnih ugotovitev delovne misije v Budimpešti, ki jim bodo v prihodnjih tednih sledili tudi podrobnejša analiza in uradni zaključki delegacije.

Izjava za medije evropske poslanke Irene Joveve po misiji na Madžarskem