Še pomnite, prijatelji(ce) …

… ko smo lahko vsebine na denimo Facebooku in Instagramu spremljali kronološko in ne tako, kot se je odločil “nekdo” namesto nas? No …

… končno bomo spet dobili to možnost! In za to sem ‘kriva’ tudi sama. Za to in še precej drugih, upravičeno strožjih pravil, ki jih od danes dalje v Evropski uniji morajo upoštevati vse velike spletne platforme.

Pokaži mi svoj ‘feed’ in povem ti, kdo si. Spletni svet se nam prikazuje točno tako, kot nam ga ponuja algoritem. Vsakemu izmed nas drugače, in to na podlagi naših osebnih podatkov, ki se prodajajo tistemu, ki je zanje pripravljen odšteti največ denarja. Produkt smo mi, algoritmi pa točno vedo, komu kaj ponuditi. Žal vedo tudi to, kdo je bolj dovzeten za teorije zarot, dezinformacije in zavajanja.

S tem sistemom se torej enostavno manipulira ljudi, volivke, volivce, brez večjih težav se organizirano širi teorije zarot, prodaja nelegalne, škodljive izdelke, brezsramno se uporablja sovražni govor, celo spodbuja se k nasilju in žal pogosto dejansko do nasilja tudi pride. S tem sistemom se okoriščajo tisti, ki zlorabljajo strah, razočaranje in jezo ljudi za svoje partikularne interese; tisti, ki bijejo kulturno vojno z mediji in duhovi preteklosti. S tem sistemom se (namensko) spodkopava zaupanje v stroko in avtoritete, znižuje se kakovost javne debate ter splošne kulture in posledično se – kar je najhuje – onemogoča reševanje tistih resnično perečih težav ljudi.

Akt o digitalnih storitvah je bil eden od nujnih odgovorov na ta sistem. Odgovor z zahtevami za transparentnost algoritmov, z označevanjem izvora oglaševanj, predvsem političnih, in zavajajočih informacij ter s postavljanjem jasnih pravil moderiranja vsebin na spletu.

Pri poročilu za to zakonodajo sem bila na odboru za kulturo poročevalka v imenu svoje skupine, Renew Europe. To pomeni, da sem vložila amandmaje, določila indikacije glasovanj za skupino in se pogajala s poročevalci drugih skupin za končni tekst v obliki skupnih, kompromisnih amandmajev.

V nadaljevanju smo z medinstitucionalnimi pogajanji sprejeli zakon, zavezujoč na ravni celotne Unije. Kaj bo moralo biti drugače po amandmajih, ki sem jih (uspešno) dodala v besedilo glede oglaševanja?

Platforme morajo uporabnicam in uporabnikom, ki vam je prikazano oglaševanje, razkriti, zakaj ste ravno vi dobili ta oglas, zakaj ravno ta oglas in – najbolj pomembno – da ne smete biti po privzetem načinu podvrženi ciljnemu oglaševanju, RAZEN, če v to vnaprej privolite. Bodite torej pozorni na spremembe, ki jih sta jih do tega trenutka Meta in TikTok (in še kdo) napovedala, ter zavrnite prikazovanje vsebin na podlagi algoritmov, če tega ne želite imeti. Zdaj boste lahko!

Podjetja bodo morala po novem tudi zagotavljati, da ciljno usmerjeno oglaševanje z uporabo občutljivih osebnih podatkov, kot so spolna usmerjenost, etnična pripadnost ali politična prepričanja, sploh ne bo mogoče. Ciljno oglaševanje pri mladoletnicah in mladoletnikih je prepovedano.

Pomembno mi je bilo tudi to, da bi imeli možnost sami odločati o podatkih, ki jih delite in si lahko sami nastavite parametre algoritmov. Po domače povedano, da lahko dejansko izbirate, kako se vam ‘prikazuje svet’.

Pri tem prikazovanju sveta je seveda pomembno ločevati med zakonitimi, nezakonitimi in škodljivimi vsebinami. Zakonitih vsebin se ne sme odstranjevati, sploh pa za to ne morejo biti pristojna podjetja. Nezakonite vsebine pa so trenutno le tri vrste: otroška pornografija, teroristične vsebine in avtorske pravice. Za vse tri imamo ločene zakonodaje, Akt o digitalnih storitvah zdaj omogoča horizontalna pravila.

Odločno sem bila proti, da bi te vsebine preverjali izključno avtomatski sistemi, algoritmi ali umetna inteligenca. Zato sem čez ves tekst (na koncu prav tako uspešno) dodajala, da mora do same blokade vsebine nujno priti s človeškim nadzorom.
In še zadnje, pa zato nič manj pomembno, zlasti v kontekstu moje borbe za naš jezik: dodala sem tudi, da morajo spletni velikani upoštevati jezik države članice in imeti zaposlene moderatorje, ki znajo govoriti jezik te države, recimo v našem primeru slovensko. Brez dvoma si te multinacionalke to lahko privoščijo.

Ljudje moramo vedeti, kdo stoji za prikazovanjem vsebin na družbenih omrežjih, nad svojo identiteto pa moramo imeti nadzor MI.

Irena

Evropska unija mora poiskati skupen evropski mehanizem, ki bo zagotavljal podnebno solidarnost na kontinentu in širše, je za francoski časnik l‘Opinion poudarila evropska poslanka Irena Joveva. Pogovor je tekel predvsem v luči nujnosti novega sistema solidarnosti med Evropejkami in Evropejci ob podnebnih katastrofah v Evropi, tudi zadnjih katastrofalnih poplav v Sloveniji. Članek je bil objavljen v četrtek, 10. avgusta 2023, v nadaljevanju pa si lahko preberete povzetek.

Novinarka omenjenega francoskega časnika je zapisala, da so katastrofalne in tragične poplave v Sloveniji zbudile pozornost po vsej Evropi. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je tako v četrtek, 9. avgusta 2023, obiskala Slovenijo ter obljubila podporo in denarno pomoč za prizadeta območja. Na l’Opinionu so opisali, kako severno in srednjo Evropo letos pestijo neizmerne poplave, jug pa se bori z neprizanesljivimi požari po najtoplejšem zabeleženem juliju doslej, tako na tleh kot v Sredozemskem morju.

»Najti moramo skupen mehanizem za podnebno solidarnost v Evropi. Ta nesrečen dogodek v moji državi mora biti v opomin tudi tistim voditeljem ali pristojnim odločevalcem, ki sicer niso zavezani k večji finančni podpori, ker bo takšnih dogodkov v prihodnje samo še več. Bolje moramo biti pripravljeni in ne le sprejeti trenutnega stanja z besedami: ‘Jaz se ne soočam s to težavo, zato mi ni treba pomagati.’ Podnebne spremembe tako ali drugače prizadenejo vse države članice,« je za časnik povedala Joveva.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je sicer ob obisku v Sloveniji obljubila 100 milijonov evrov predujma v letošnjem letu, prihodnje leto pa bo naša država upravičena še do 300 milijonov. Srednjeročno bo lahko Slovenija za obnovo države in prilagajanje podnebnim spremembam v okviru sklada EU za okrevanje po pandemiji pridobila do 2,7 milijarde dodatnih evrov. Unija je pripravljena tudi na prerazporejanje dela kohezijskih sredstev Slovenije, namenjenih gospodarskemu razvoju, v višini do 3,3 milijarde evrov.

Zaradi vse večjega števila naravnih nesreč širom Unije je solidarnostni sklad v višini 1,2 milijarde evrov letno nezadosten, zato bo potrebna nova strategija za boljšo pripravljenost v prihodnosti. Predsednica Komisije je ob obisku v Sloveniji pohvalila tudi ogromno solidarnost slovenskega naroda.

“Hiter odziv EU in naših zaveznikov je dokaz, da EU resnično temelji na solidarnosti,” je medtem v odzivu za l’Opinion zaključila Joveva.

Celoten prispevek v francoščini si lahko preberete tukaj.

Evropska poslanca Irena Joveva in Klemen Grošelj sta v četrtek, 10. avgusta 2023, podpredsedniku Evropske komisije Valdisu Dombrovskisu in komisarju Paolu Gentiloniju napisala pismo za dodatno ukrepanje Unije v povezavi s poplavami, ki so prizadele Slovenijo. V pismu sta izpostavila, da bi morala Unija ob naravnih nesrečah državam omogočiti, da finančna sredstva Unije prerazporejajo po potrebah in nujnosti.

Poslanca sta uvodoma opisala grozovito situacijo in posledice najhujših poplav v zgodovini slovenske države. Pojasnila sta, da je izjemna razsežnost poplav zajela dve tretjini Slovenije, povzročila večmilijardno škodo in terjala celo izgubo življenj. Evropsko komisijo oziroma njuna pristojna predstavnika sta pri tem pozvala, naj Unija razširi svojo pomoč pri reševanju in odpravi posledic te naravne nesreče.

“Našim državljankam in državljanom moramo pomagati pri tem skupnem prizadevanju in s hitrim zagotavljanjem vse razpoložljive osnovne pomoči ranljivi skupnosti dokazati, da je Unija prilagodljiva in odgovorna. Zagotavljanje še hitrejšega in učinkovitejšega odziva Unije na nepredvidljive krize bi znatno prispevalo k odpornejši in trajnostnejši prihodnosti naše celine.”

Zahvalila sta se podpori predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki jo je izrazila ob obisku Slovenije, ter obljubljeni pomoči, a hkrati poudarila, da je v takšnih težkih časih na preizkušnji vsa Evropska unija. Po njunem mnenju je dolžnost evropskih institucij, da se po potrebi prilagodijo in zagotovijo pomoč, ki jo ljudje nujno potrebujejo.

Zato predlagata, da bi države članice, upoštevajoč jasna pravila in načela, morale v primeru hudih naravnih nesreč, povezanih s podnebnimi spremembami, imeti možnost prerazporeditve oziroma ponovne ocene uporabe določenega dela sredstev iz Sklada za okrevanje in odpornost (RRF) z namenom trajnostne pomoči ob nesrečah in blažitve posledic.

“Zagotavljanje prožnosti prizadetim državam članicam, da določen znesek sredstev RRF preusmerijo v trajnostno okrevanje in odpornost na podnebne spremembe, bi predstavljalo pomemben korak k ublažitvam posledic takšnih ekstremnih vremenskih dogodkov in okrepitvi našega skupnega odziva na podnebne spremembe.”

Po prepričanju poslancev je nujno, da se nacionalni načrti RRF in obstoječi programi prilagodijo urgentnim potrebam prizadetih članic – še posebej takrat, ko so druga sredstva, namenjena blažitvam nesreč na ravni Unije in držav članic, že uporabljena. Kot sta pojasnila, bi to omogočilo lažje okrevanje Slovenije in njenim državljankam ter državljanom potrdilo zaupanje v dobrobit Unije.

“Trenutne razmere v Sloveniji prikazujejo, kako nujno je, da Unija pokaže svojo zavezanost blaginji državljank in državljanov s ponujeno prepotrebno podporo v takšnih zahtevnih časih.”

Pismo v slovenski različici si lahko preberete tukaj.

Evropska poslanka Irena Joveva se je v sredo, 9. avgusta 2023, udeležila seje državnega zbora, na kateri je zbrane nagovorila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Poslanka je ob tem poudarila, da je solidarnost naša skupna evropska vrednota.

V preteklih dneh je Slovenijo prizadela največja naravna nesreča v zadnjih desetletjih. Neusmiljene poplave s pripadajočimi posledicami so terjale neizmerno škodo in žal tudi smrtne žrtve. Predsednica Evropske komisije je našo državo obiskala skupaj z evropskim komisarjem za krizno upravljanje Janezom Lenarčičem kot izraz solidarnosti in podpore. Ob tem sta si s slovenskim predsednikom vlade Robertom Golobom ogledala prizadeta območja na Gorenjskem, Savinjskem in Koroškem. Obisk je bil namenjen predvsem iskanju rešitev, da bo Evropska unija lahko najučinkoviteje pomagala in podprla obnovo prizadetih območij.

“Ob takšnih žalostnih trenutkih za vse v Sloveniji je dobrodošla vsakršna pomoč in veseli me, da so se Evropska unija in druge zaveznice odzvale tako širokosrčno. Ljudje potrebujejo oporo in ta bo še lep čas nujno potrebna.”

Evropska unija je na prošnjo Slovenije nemudoma mobilizirala pomoč z mehanizmom za civilno zaščito, prav tako je k nam poslala svojega predstavnika, ki v štabu civilne zaščite Slovenije koordinira pomoč Unije na terenu. Poleg tega je v uporabi tudi satelitski sistem Kopernik za spremljanje popavljenih območij in plazov.

“Pomagati moramo po svojih zmožnostih in najboljših močeh. Verjamem, da čisto vsak od nas to počne. Ne želim si zamisliti, kje bi bili, če na pomoč ne bi prišli vsi prostovljke in prostovoljci. Vse pride prav in sreča v nesreči je, da človeška dobrobit v takih primerih v Sloveniji res ne pozna meja. Evropska solidarnost, ki jo vsakodnevno kažejo naši sodržavljanke, sodržavljani in tudi vsa pomoč, ki smo jo v teh dneh prejeli v Slovenijo, je naša skupna vrednota.”

Predsednica von der Leyen je obljubila, da bo Slovenija za letošnje leto dobila nepovratna sredstva iz solidarnostnega sklada EU v višini 100 milijonov evrov, prihodnje leto pa 300 milijonov, kjer bosta ključni ocena škode in hitrost z zahtevki za finančna sredstva. Sloveniji je trenutno na voljo še 2,7 milijarde evrov posojil iz sklada EU za okrevanje po pandemiji, kjer pa bo prav tako pomemben čas, za kar se je že ustanovila skupna delovna skupina, ki bo Sloveniji omogočila pridobitev teh sredstev. Prav tako bo Evropska unija karseda prilagodljiva, da Sloveniji omogoči, da 3,3 milijarde sredstev iz kohezijske politike do leta 2027 preusmeri za obnovo po poplavah.

“Velikanska pomoč prihaja iz Evrope – človeška, materialna, finančna. Pri slednji verjamem, da bo vlada Roberta Goloba resnično uspela napeti vse svoje moči, kot to počne že zdaj, in jo dejansko tudi izkoristila celostno ter ciljno za pomoč Slovenkam in Slovencem.”

V tem težkem času smo v državi priča izjemni solidarnosti, sočutju in požrtvovalnosti. Vsa Slovenija se povezuje pri odpravljanju posledic nesreče.

“Storiti pa bomo morali več na vseh področjih: od protipoplavnih režimov in preventivnih ukrepov pa vse do opolnomočenja prostovoljstva ter tega, da začnemo z naravo ravnati prijazneje in manj uničujoče. Ljudje ne moremo brez soljudi, ljudje ne moremo brez narave, narava pač lahko brez nas. To si bomo morali zapomniti ob vseh naslednjih korakih.”

Tik pred poletnimi počitnicami je evropska poslanka Irena Joveva spregovorila za glasilo Liza Maja. V intervjuju, ki je izšel v četrtek, 3. avgusta 2023, se je dotaknila usklajevanja politike in družinskega življenja, svojih pritiskov na podjetja za spoštovanje slovenskega jezika, govorila pa je tudi o prihajajočem evropskem aktu o svobodi medijev in o svojih preostalih prioritetah. Zakaj počne, kar počne, na kakšen način deluje in koga ima najbolj v mislih, ko se bori za boljšo prihodnost naslednjih generacij, si preberite v povzetku v nadaljevanju.

‘‘Vsakič znova vse tri. Vse me je oblikovalo in izpopolnilo, mi omogočilo delati to, kar rada delam, v kar verjamem,’’ je na začetku Joveva odgovorila na vprašanje o tem, ali bi prej izbrala poklic novinarke, političarke ali mame.

‘‘V novinarstvu sem rada prišla zgodbi do dna, zdaj pa pritiskam ‘od znotraj’. Z zakonskimi akti, amandmaji, javnimi pozivi, recimo takšnimi, kot je bilo pismo izvršnemu direktorju Appla.’’

Glede usklajevanja službe, obveznosti in družine je povedala, da to počne vsak dan sproti, hkrati pa je poudarila, da ni ne prva in ne zadnja političarka z družino in da to v letu 2023 ne bi smelo biti nič nenavadnega.

‘‘Ne želim, da se sliši klišejsko, toda vse, kar počnem, resno počnem tudi za njeno prihodnost. Kot evroposlanka ne morem popraviti vsega, kar je narobe na tem svetu, žal, ga pa lahko na vsaj nekaterih področjih skušam spremeniti in tudi spreminjam na bolje. Z željo, da bo nekoč moja hči ponosna na vse, kar počnem.’’

Glede svoje zadnje iniciative z bojem za dostopnost slovenščine v digitalnem svetu je pojasnila, da se stvari premikajo. Izpostavila je zapostavljene ne samo govorke in govorce izključno slovenščine, pač pa predvsem vse slepe, slabovidne, gluhe in naglušne, ki so zaradi takšne jezikovne diskriminacije multinacionalk še dodatno odrinjeni na rob družbe.

‘‘Konec koncev pa: tudi vsi mi, ki znamo kakšen tuji jezik. Pa kaj potem, če ga? Uporabljati maternega je naša pravica in naša izbira. Pisala sem torej na našem trgu prisotnim ogromnim podjetjem, in to v slovenščini. Ljudje so mojo iniciativo podprli, tudi slovenska stroka.’’

Poslanka se je s sestala s predstavniki podjetij in jim odločno dejala, da bo skrbno spremljala napredek – tako s ‘sitnarjenjem’ kot s konkretnimi zakonskimi rešitvami. To je poslanka udejanila tudi v okviru svojega poročevalstva v imenu svoje politične skupine Renew Europe, kjer se je pri oblikovanju besedila evropskega akta o svobodi medijev zavzela za določbo, ki bo v delu urejala ponudnike pretočnih vsebin na trgu EU.

‘‘Sodelujemo na različnih področjih, zakaj ne bi tudi na inšpektorskem? Gre namreč za to, da bi lahko inšpektor v Sloveniji rekel inšpektorju v neki drugi državi članici, kjer ima recimo Netflix sedež, da naj uredi nek problem. V bistvu bi šlo za nek zakonit prenos pristojnosti, po domače povedano. Slovenščina je eden izmed uradnih jezikov Evropske unije in to bo ostala. Če ne gre zlepa, bomo pač s pritiski in zakonodajo zagotovili, da bodo naš jezik vsa v naši državi prisotna podjetja primorana spoštovati.’’

O omenjenem aktu je povedala še, da je pomemben za obveščenost javnosti, pa tudi zato, ker mediji vsem v politiki nastavljajo ogledalo, da se ravnajo odgovorno. Pri tem je poudarila, da ne govori o tistih propagandnih, temveč o tistih s kredibilnostjo in objektivnostjo.

‘‘Če pade svoboda teh medijev, pade demokracija. Ko pade ta, pa se nam vsem slabo piše. Marsikje je žal že padla, tudi v Evropi. Osebno sem se sestala s predstavniki tako vlade kot medijev na recimo Poljskem in Madžarskem in verjemite mi, ko rečem, da si ne želimo družbe enoumja.’’

Ob koncu se je dotaknila še svojih aktivnosti v okviru skupine Renew Europe in na splošno v Evropskem parlamentu, kjer sedi v številnih odborih. Tako pokriva vse od odbora za kulturo in izobraževanje, odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane. V sklopu slednjega je Joveva nedavno postala tudi podpredsednica novega pododbora za javno zdravje, kjer ima za eno od prioritet duševno zdravje.

Da ne bo nesporazuma, naslov nima nobene povezave z mojo najljubšo barvo. A če sem popolnoma iskrena in – najpomembnejše – če pustimo šport ob strani, je nemogoče zanikati dejstvo, kako zelo zelena pomirja. Kako zelo zdravilna je.

Seveda govorim o naravi. Na zadnjem plenarnem zasedanju smo razpravljali in glasovali o zakonodaji, tako zelo pomembni za naravo in posledično prihodnost vseh, da mi je žal, da ni požela pozornosti, ki si jo zasluži. Zato vam o njej pišem tudi v tem zapisu.

Žal na tem našem planetu marsikaj ni več zeleno. Tudi tisto, kar je, pa je povečini poškodovano. In žal je za večino tega kriv človek.

Za vas imam dobro in slabo novico. Dobra je ta, da se marsikaj v naravi vendarle še lahko reši. Obnovi. Slaba? Da imamo v Evropskem parlamentu koristoljube in preračunljivce, ki raje spletkarijo z besedilom zakonodaje, strašijo ljudi z lažnimi informacijami in nabirajo politične točke na plečih kmetov. S stoodstotnim zavajanjem!

Zakon o obnovi narave prinaša zavezujoče cilje za obnavljanje, zagotavljanje odpornosti in ustrezne zaščite specifičnih sektorskih ekosistemov. Novi standardi bodo pomagali odpraviti upad opraševalcev, povečati absorpcijo CO2 iz ozračja, zmanjšati vplive na okolje, povečati plodnost tal ter s tem zagotoviti trajnost kmetijstva in prehranske varnosti.

K sreči manipulatorjem ni uspelo, zakon na glasovanju ni padel, pogajanja med evropskimi institucijami se bodo nadaljevala. Kljub temu gre za zmago z grenkim priokusom, ker je treba priznati, da smo s sprejetjem nekaterih dopolnil oslabili besedilo zakonodaje. Znižali smo že tako nizke standarde.

Vem, da je bolje nekaj kot nič, toda vseeno upam, da bo končno besedilo ambicioznejše. Kar se mene tiče, je treba sistem, ki temelji na izkoriščanju in izpodrivanju narave, zelenega, preprosto prepovedati. Skrajni čas je, da se začnemo VSI zavedati, kaj je zares pomembno za življenje na tem planetu.

Irena

Preostale poslankine dnevnike si lahko preberete tukaj.

Evropska poslanka Irena Joveva je v ponedeljek, 31. julija 2023, za makedonski spletni časnik Lokalno spregovorila o makedonskem približevanju Evropski uniji. Poudarila je, da zahteve do države niso bile vedno pravične, bilateralna vprašanja, kot je spor z Bolgarijo, pa se morajo reševati bilateralno. Kljub temu se je po njenih besedah treba zavedati, da je trenutno edina možnost za rešitev težav sprememba makedonske ustave.

Poslanka je v pogovoru dejala, da je odločitev trenutne makedonske vlade, da nadaljuje z evropsko integracijo, pravilna. Izpostavila je dejstvo, da pogodbe Evropske unije sicer jasno pravijo, da se bilateralni spori ne smejo uporabljati za zaustavitev procesa integracije držav kandidatk za vstop v Unijo.

”Situacija, v kateri se je znašla S. Makedonija, traja že dolgo in gre pravzaprav za neenak, nepravičen boj. Na eni strani imamo državo članico EU, ki uporablja svojo moč za določanje pogojev za državo kandidatko, da bi ta lahko vstopila v Unijo. Na drugi strani pa imamo državo, ki je spremenila svoje ime, podpisala sporazume tako z Grčijo kot z Bolgarijo za razrešitev sporov, a je v šibkejšem položaju. Bilateralna vprašanja se morajo reševati bilateralno.”

Pri tem je dodala, da bi morali biti strožji tudi do držav članic Unije in od njih zahtevati, da pravila enako natančno upoštevajo, kot to pričakujemo od naših partnerjev na Zahodnem Balkanu.

Dejala je, da makedonsko približevanje EU podpirajo države članice širom Unije, ki tako tudi pozdravljajo proces ustavnih sprememb, da bi država lahko nadaljevala s pristopnimi pogajanji. Zaveda pa se, da je za izvedbo ustavnih sprememb potreben političen konsenz, ki ga trenutno v državi ni.

“Ni pošteno, a dejstvo je, da trenutno druge možnosti ni. /…/ Slišala sem argumente z vseh strani in upam, da se bo našel kompromis, ki bo odstranil trenutno oviro na poti do resničnih reform. Z reformami mislim na tiste, ki bodo vsem državljankam in državljanom omogočile boljše življenje, ki si ga zares zaslužijo.”

Po njenem mnenju je sedanja makedonska vlada pokazala veliko mero proaktivnosti in pripravljenosti na spremembe za vstop v EU.

“Trenutni vladajoči imajo jasen cilj – makedonsko članstvo v Uniji. Izjemno je, kako vztrajni so navkljub vsem neuspehom in neizpolnjenim obljubam Unije. Ustavne spremembe nikomur ne bodo odvzele nobenih pravic, in menim, da je to tisto, o čemer bi morali ljudje biti obveščeni in govoriti.”

Intervju si lahko preberete v originalu/makedonščini tukaj.

Družbena zaznamovanost zaradi drugačnosti, navadno neupravičena: stigma.

Stanje telesnega in duševnega dobrega počutja, brez motenj v delovanju organizma: zdravje.

Tudi stigma vpliva na zdravje, žal. Zlasti duševno. Stigma odvrača od pravočasnega iskanja pomoči. Stigma vodi v socialno izključenost, kar samo še poslabša že tako alarmantno stanje.

Zaradi stereotipnih predstav o duševnih težavah in motnjah se duševno stanje skriva, o tem se ne govori. V resnici pa je zdravje, kot ste lahko prebrali v njegovi definiciji, ne le telesno, pač pa tudi duševno dobro počutje. Tega se ne zavedamo dovolj, ta hitri, nori svet (pre)visokih pričakovanj in filtrov pa nam tudi ne dela ravno usluge na tem področju.

Tu moramo pomagati tudi (so)odločevalke in (so)odločevalci. Kot podpredsednica podobora za javno zdravje se borim za dve ključni zadevi:

– vsem mladim z duševnimi stiskami ali motnjami zagotoviti dostopno, brezplačno in pravočasno pomoč, kar je ključen prvi korak za uspešno spoprijemanje s stiskami;

– več informiranja, obveščanja od tako vladajočih kot tudi vseh ostalih članov družbe o duševnih problemih.

O duševnem zdravju je nujno govoriti in s tem zrušiti stigmo, ki se tega področja še vedno drži. Vsak od nas ima stiske v življenju, vsak jih doživlja drugače, vsak jih rešuje drugače. Pomembno pa je, da se jih dejansko rešuje.

– Irena

Sedim na kavču in razmišljam. Razmišljam o izkušnji, ki se je pravkar zaključila, a mi še kar naprej ne da miru. Dva meseca pripravništva sta minila kot bi trenil z očmi. Še nedolgo nazaj sem stal pred glavnim vhodom evropskega parlamenta v Bruslju, kjer me je »pobrala« Irenina asistentka Žana in me peljala po labirintu do pisarn, kjer sem se udobno namestil in se seznanil s svojim novim delovnim okoljem. Začetni teden je minil dokaj mirno, s spoznavanjem mesta v malem, kot sam rad poimenujem parlament, in svojih novih sodelavcev.

Pred prihodom v evropsko prestolnico sem bil malce nervozen, pripravništvo v instituciji kot je Evropski Parlament pač ni nekaj, s čimer se soočaš vsak dan.

Po prihodu pa sem hitro spoznal, da je bila vsa trema popolnoma odveč, saj sem se res hitro vklopil v ekipo, ki je sproščena in vedno pripravljena pomagati.  Tako se je začelo moje delo, ki je bilo od začetka pa do konca zanimivo in izredno dinamično. Prišli so dnevi in tedni ko je dela bilo nekoliko manj, kar pa se je hitro izravnalo kakšen drug teden, ko je bilo dela v izobilju. To je predvsem odvisno od dogajanja v parlamentu. Na »zelene« tedne, ko so poslanci načeloma v svojih državah, dela ni toliko, kot denimo kadar so v Bruslju zasedanja odborov ali političnih skupin, da o tednih plenarnih zasedanj sploh ne govorimo. Pa naj vas to nič ne prestraši, dela nikoli ni bilo toliko, da ga ne bi zmogel opraviti. Pri opravljanju pripravništva v Irenini pisarni ne boste zgolj priklenjeni na računalnik. Sam sem imel priložnost slediti sestankom političnih skupin in odborov pa seveda plenarnim zasedanjem. Pri tem sem se seznanil z vsebino ogromno različnih dokumentov, ki so zajemali vse od medijev pa do narave in zdravja, če jih izpostavim zgolj nekaj. Vse to je pomenilo tudi, da sem imel priložnost prisluhniti pomembnim gostom iz drugih evropskih institucij, pa tudi državnim voditeljem in drugim pomembnežem. Moje delo je zajemalo tudi pripravo vsebin za družbena omrežja in prisostvovanje pri uradnem fotografiranju poslanke. Tudi sam sem kdaj posnel kakšno fotko Irene, kadar je sodelovala na sestankih ali imela govor na zasedanju. V spomin se mi je vtisnil tudi obisk predstavnikov Evropske Romske skupnosti, ki so v parlament prišli na sestanek z evropskim poslancem. Sprejel sem jih in vodil skozi parlament na omenjen sestanek, kasneje pa sem se z njimi odpravil še v prostore Evropske Komisije, kjer sem na sestanku pomagal s prevodom. Kot vidite delo nikoli ni monotono in zajema res raznovrstne naloge, s čimer sem pridobil in poglobil različna znanja.

Osebno me je fasciniral že sam sprehod po hodnikih parlamenta, kadar sem bil na poti na sestanek ali pa zgolj na kosilo v parlamentarno kantino, saj so le ti polni ljudi vseh narodnosti in vseh jezikov, ki jih poskušaš prepoznati in razumeti. Na enem izmed takih sprehodov sem tudi doživel manjše presenečenje. Hodil sem mimo medijskega centra, ki je na voljo poslancem, da posnamejo izjave, kjer sem zagledal izredno gnečo ljudi. Večjo, kot sem je bil navajen. Uspešno se prebijem skozi nakar vidim, da izjavo snema predsednica parlamenta Roberta Metsola. To je pojasnilo ves živžav, ki se je dogajal okoli nje. Nikoli pred pripravništvom si ne bi mislil, da bom stal le kakšen meter vstran od predsednice. To je zgolj ena izmed dogodivščin, ki se v parlamentu lahko pripeti, in prav takšna naključja pripravništvo naredijo še bolj zanimivo. V parlamentu pa se ne merijo zgolj politične moči in ni le prostor za sestanke in pisarne. V pritličju glavne stavbe lahko najdemo vse mogoče storitve. Zraven kantine in drugih trgovin z živili tukaj najdemo tudi čistilnico, frizerja in trafiko, v kateri lahko kupiš razglednice ali oddaš pošiljko. To nadstropje v bistvu bolj spominja na nakupovalni center, kot na evropsko institucijo.

Tik pred koncem mojega pripravništva pa je na vrsto prišel še obisk plenarnega zasedanja v Strasbourgu. Milo rečeno zanimiva izkušnja, ki se po mojem mnenju zelo razlikuje od preostalega dela pripravništva v Bruslju. Delo v Franciji poteka drugače. S tem ne mislim toliko na naloge, ki sem jih kot pripravnik opravljal, ampak na celotno dinamiko vseh prisotnih. Hodniki še bolj razgibanega in konfuznega parlamenta v Strasbourgu so še dodatno polni z ljudmi, ki se jim mudi na sestanke političnih skupin ali glasovanja v plenarno dvorano. Tukaj trenutka za počitek ni veliko, saj je agenda res polna zanimivih debat. Nič naj vas ne skrbi, če se kot pripravnik kljub oznakam na hodnikih izgubite. Kot mi je zagotovila večina ljudi, s katerimi sem se pogovarjal, se tudi sami še zmeraj uspejo izgubiti, tudi po večkratnem obisku ustanove. Kljub dolgim delovnim dnem pa se vseeno najde čas za turističen obisk mesta. Strasbourg kot mesto me je popolnoma prevzelo in je zelo drugačno od belgijske prestolnice. Je manjše, bolj domače in predvsem veliko čistejše. Hiške v centru so izredno prikupne, ogromna baročna katedrala pa je dih jemajoča. Ogled je potreben čez dan in zvečer, ko se prižgejo lučke mesta kar doda še dodaten čar. Po reki se lahko zapeljete z ladjico, ki nekajkrat na dan iz centra mesta pelje tudi do parlamenta. Priporočam še, da ob obisku poskusite tradicionalen tarte flambee.

In če se še nekoliko vrnem nazaj na Bruselj, ki seveda ni samo mesto evropskih institucij in merjenja političnih moči. Čeprav mojega mišljenja ne deli veliko ljudi, je zame Belgijska prestolnica prav lepa in zanimiva za raziskovanje. Res je, da slovi po sivem in kislem vremenu. Prav zato je še toliko lepše izkoristiti vsak sončen žarek, ki se pojavi na dela proste dni. Zraven vseh prepoznavnih znamenitosti, kot sta glavni trg in Manneken Pis me je presenetila pogostost parkov, skozi katere sem se pogosto namenil na sprehod ali jih izkoristil za druženje s preostalimi pripravniki, ki sem jih spoznal skozi svoj čas v Belgiji.

Hrana tukaj res da ni nič posebnega, a se kljub temu najde številne restavracije iz vseh koncev sveta, ki potešijo lakoto. Ste vedeli, da bi pomfrit naj izviral iz Belgije in ne iz Francije, kot to namiguje njegovo ime? In v Bruslju res dobiš odličen pečen krompirček, ki je po navadi postrežen z raznovrstnimi omakami, ki jih je toliko, da jih v dveh mesecih ne moraš poskusiti. Prav tako ne smemo mimo odličnih vaflov in belgijske čokolade. Razen tega pa sem sam raje ostal pri preverjenih jedeh. Bruselj je tudi odlično izhodišče za dnevne izlete. Z dokaj dobro urejenim javnim prevozom se vikende lahko izkoristi za pobeg in raziskovanje drugih, bolj idiličnih mest po državi. Predlagal bi Brugge, Ghent in Dinant, ki morda ni tako znan in obiskan a vendar vreden ogled. V Bruslju ni nikdar dolgčas, kako posameznik preživi prosti čas je odvisno zgolj od interesov.

Naj izkoristim to priložnost in se zahvalim vsem, ki so bdeli nad mojim delom in bili potrpežljivi pri mojih vprašanjih in nevednostih. Iskrena hvala poslanki Ireni za ponujeno priložnost in topel sprejem v svojo ekipo. Čeprav sem bil prepričan, da je Irena res sproščena in prijazna oseba sem bil pozitivno presenečen nad njeno človečnostjo. Skupaj z vsemi sodelavci so mi res dali občutek enakovrednosti, počutil sem se kot enakovreden del ekipe.  Hvala asistentoma Žani in Roku, ki sta s svojim neprecenljivim znanjem in poznavanjem zakonodaj poskrbela, da sem se zmeraj naučil kaj novega. Nenazadnje pa velika zahvala še Elmi, s katero sem delil pisarno za vso dobro voljo in pozitivno energijo, pa seveda za vse nasvete, navodila in predloge, ki mi jih je z največjim veseljem posredovala skozi dva meseca dela. Hvala, Elma, da si budno bdela nad menoj in poskrbela, da je moja integracija potekala gladko in brez težav. Hvala tudi lokalnima asistentoma Jasni in Tilnu. Brez vas moja izkušnja zagotovo ne bi bila tako zanimiva in poučna, zato najlepša hvala vsem skupaj, res ste super ekipa.

Za konec bi rad povedal še, da je ta izkušnja neprimerljiva in nepozabna. Zares enkratno doživetje, ki ga bom vselej nosil v svojem spominu. Vsem, ki morda razmišljate o prijavi na pripravništvo polagam na srce, da to storite. Strah in negotovost sta odveč, zberite pogum in stopite iz morebitne cone udobja – ne bo vam žal.

– Domen Bajde

 

“V knjigah je več zakladov kot v kateremkoli gusarskem plenu na Otoku zakladov.”

Walt Disney ima prav.

Knjige so tiste, ki od otroštva dalje oblikujejo naše kritično razmišljanje, empatijo, načine in sposobnost komuniciranja ter nenazadnje naš karakter.

Knjige so tiste, ki razširijo naše misli in poglede čez tisto, kar lahko vidimo in česar se lahko dotaknemo.

Knjige so tiste, ki nam nudijo vpogled v zgodovino, družbo in prihodnost.

Knjige so tiste, ki lahko znatno izboljšajo naše duševno in fizično zdravje. Šest minut – šest minut! – branja dokazano za dve tretjini zmanjša raven stresa, bralke in bralci pa s(m)o manj podvrženi depresiji.

Vse to in še več so zakladi. Neprecenljivi.

To je le nekaj izmed stvari, ki smo jih izpostavili v poročilu o prihodnosti evropskega knjižnega sektorja, ki smo ga potrdili ta teden na odboru za kulturo in izobraževanje. Bila sem ena od parlamentarnih pogajalk za besedilo.

Osredotočili smo se tudi na dostopnost in promocijo knjig, knjižnic in knjigarn v Evropi. Pozabili nismo niti na spodbujanje manjšinskih jezikov ter dostopnosti knjig za osebe z omejitvami, denimo zagotavljanje enake dostopnosti vsebin tudi slepim in slabovidnim. Naslovili smo pomen celotne verige proizvoda knjige: od pisateljic in posateljev, založnic in založnikov, tiska, prevoza, knjigarn, knjižnic, potrošnic in potrošnikov, vse do recikliranja.

Knjige imajo v naši družbi preveliko vlogo, da bi lahko katerikoli del izpustili. Še zlasti glede na vse večjo vlogo digitalizacije in uporabe umetne inteligence v moderni družbi, kar v veliki meri zadeva knjižni sektor.

Evropski knjižni sektor je največji na svetu, saj še vedno ustvari največ nove vsebine. A to ne pomeni, da nima izzivov. Sprejeto poročilo, ki bo septembra uvrščeno še na dnevni red plenarnega zasedanja, je poročilo za knjige, za znanje, za prihodnost. Več in bolj podrobno pa – takrat.

– Irena