Evropska poslanca Irena Joveva in Klemen Grošelj sta v četrtek, 10. avgusta 2023, podpredsedniku Evropske komisije Valdisu Dombrovskisu in komisarju Paolu Gentiloniju napisala pismo za dodatno ukrepanje Unije v povezavi s poplavami, ki so prizadele Slovenijo. V pismu sta izpostavila, da bi morala Unija ob naravnih nesrečah državam omogočiti, da finančna sredstva Unije prerazporejajo po potrebah in nujnosti.

Poslanca sta uvodoma opisala grozovito situacijo in posledice najhujših poplav v zgodovini slovenske države. Pojasnila sta, da je izjemna razsežnost poplav zajela dve tretjini Slovenije, povzročila večmilijardno škodo in terjala celo izgubo življenj. Evropsko komisijo oziroma njuna pristojna predstavnika sta pri tem pozvala, naj Unija razširi svojo pomoč pri reševanju in odpravi posledic te naravne nesreče.

“Našim državljankam in državljanom moramo pomagati pri tem skupnem prizadevanju in s hitrim zagotavljanjem vse razpoložljive osnovne pomoči ranljivi skupnosti dokazati, da je Unija prilagodljiva in odgovorna. Zagotavljanje še hitrejšega in učinkovitejšega odziva Unije na nepredvidljive krize bi znatno prispevalo k odpornejši in trajnostnejši prihodnosti naše celine.”

Zahvalila sta se podpori predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki jo je izrazila ob obisku Slovenije, ter obljubljeni pomoči, a hkrati poudarila, da je v takšnih težkih časih na preizkušnji vsa Evropska unija. Po njunem mnenju je dolžnost evropskih institucij, da se po potrebi prilagodijo in zagotovijo pomoč, ki jo ljudje nujno potrebujejo.

Zato predlagata, da bi države članice, upoštevajoč jasna pravila in načela, morale v primeru hudih naravnih nesreč, povezanih s podnebnimi spremembami, imeti možnost prerazporeditve oziroma ponovne ocene uporabe določenega dela sredstev iz Sklada za okrevanje in odpornost (RRF) z namenom trajnostne pomoči ob nesrečah in blažitve posledic.

“Zagotavljanje prožnosti prizadetim državam članicam, da določen znesek sredstev RRF preusmerijo v trajnostno okrevanje in odpornost na podnebne spremembe, bi predstavljalo pomemben korak k ublažitvam posledic takšnih ekstremnih vremenskih dogodkov in okrepitvi našega skupnega odziva na podnebne spremembe.”

Po prepričanju poslancev je nujno, da se nacionalni načrti RRF in obstoječi programi prilagodijo urgentnim potrebam prizadetih članic – še posebej takrat, ko so druga sredstva, namenjena blažitvam nesreč na ravni Unije in držav članic, že uporabljena. Kot sta pojasnila, bi to omogočilo lažje okrevanje Slovenije in njenim državljankam ter državljanom potrdilo zaupanje v dobrobit Unije.

“Trenutne razmere v Sloveniji prikazujejo, kako nujno je, da Unija pokaže svojo zavezanost blaginji državljank in državljanov s ponujeno prepotrebno podporo v takšnih zahtevnih časih.”

Pismo v slovenski različici si lahko preberete tukaj.

Tik pred poletnimi počitnicami je evropska poslanka Irena Joveva spregovorila za glasilo Liza Maja. V intervjuju, ki je izšel v četrtek, 3. avgusta 2023, se je dotaknila usklajevanja politike in družinskega življenja, svojih pritiskov na podjetja za spoštovanje slovenskega jezika, govorila pa je tudi o prihajajočem evropskem aktu o svobodi medijev in o svojih preostalih prioritetah. Zakaj počne, kar počne, na kakšen način deluje in koga ima najbolj v mislih, ko se bori za boljšo prihodnost naslednjih generacij, si preberite v povzetku v nadaljevanju.

‘‘Vsakič znova vse tri. Vse me je oblikovalo in izpopolnilo, mi omogočilo delati to, kar rada delam, v kar verjamem,’’ je na začetku Joveva odgovorila na vprašanje o tem, ali bi prej izbrala poklic novinarke, političarke ali mame.

‘‘V novinarstvu sem rada prišla zgodbi do dna, zdaj pa pritiskam ‘od znotraj’. Z zakonskimi akti, amandmaji, javnimi pozivi, recimo takšnimi, kot je bilo pismo izvršnemu direktorju Appla.’’

Glede usklajevanja službe, obveznosti in družine je povedala, da to počne vsak dan sproti, hkrati pa je poudarila, da ni ne prva in ne zadnja političarka z družino in da to v letu 2023 ne bi smelo biti nič nenavadnega.

‘‘Ne želim, da se sliši klišejsko, toda vse, kar počnem, resno počnem tudi za njeno prihodnost. Kot evroposlanka ne morem popraviti vsega, kar je narobe na tem svetu, žal, ga pa lahko na vsaj nekaterih področjih skušam spremeniti in tudi spreminjam na bolje. Z željo, da bo nekoč moja hči ponosna na vse, kar počnem.’’

Glede svoje zadnje iniciative z bojem za dostopnost slovenščine v digitalnem svetu je pojasnila, da se stvari premikajo. Izpostavila je zapostavljene ne samo govorke in govorce izključno slovenščine, pač pa predvsem vse slepe, slabovidne, gluhe in naglušne, ki so zaradi takšne jezikovne diskriminacije multinacionalk še dodatno odrinjeni na rob družbe.

‘‘Konec koncev pa: tudi vsi mi, ki znamo kakšen tuji jezik. Pa kaj potem, če ga? Uporabljati maternega je naša pravica in naša izbira. Pisala sem torej na našem trgu prisotnim ogromnim podjetjem, in to v slovenščini. Ljudje so mojo iniciativo podprli, tudi slovenska stroka.’’

Poslanka se je s sestala s predstavniki podjetij in jim odločno dejala, da bo skrbno spremljala napredek – tako s ‘sitnarjenjem’ kot s konkretnimi zakonskimi rešitvami. To je poslanka udejanila tudi v okviru svojega poročevalstva v imenu svoje politične skupine Renew Europe, kjer se je pri oblikovanju besedila evropskega akta o svobodi medijev zavzela za določbo, ki bo v delu urejala ponudnike pretočnih vsebin na trgu EU.

‘‘Sodelujemo na različnih področjih, zakaj ne bi tudi na inšpektorskem? Gre namreč za to, da bi lahko inšpektor v Sloveniji rekel inšpektorju v neki drugi državi članici, kjer ima recimo Netflix sedež, da naj uredi nek problem. V bistvu bi šlo za nek zakonit prenos pristojnosti, po domače povedano. Slovenščina je eden izmed uradnih jezikov Evropske unije in to bo ostala. Če ne gre zlepa, bomo pač s pritiski in zakonodajo zagotovili, da bodo naš jezik vsa v naši državi prisotna podjetja primorana spoštovati.’’

O omenjenem aktu je povedala še, da je pomemben za obveščenost javnosti, pa tudi zato, ker mediji vsem v politiki nastavljajo ogledalo, da se ravnajo odgovorno. Pri tem je poudarila, da ne govori o tistih propagandnih, temveč o tistih s kredibilnostjo in objektivnostjo.

‘‘Če pade svoboda teh medijev, pade demokracija. Ko pade ta, pa se nam vsem slabo piše. Marsikje je žal že padla, tudi v Evropi. Osebno sem se sestala s predstavniki tako vlade kot medijev na recimo Poljskem in Madžarskem in verjemite mi, ko rečem, da si ne želimo družbe enoumja.’’

Ob koncu se je dotaknila še svojih aktivnosti v okviru skupine Renew Europe in na splošno v Evropskem parlamentu, kjer sedi v številnih odborih. Tako pokriva vse od odbora za kulturo in izobraževanje, odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane. V sklopu slednjega je Joveva nedavno postala tudi podpredsednica novega pododbora za javno zdravje, kjer ima za eno od prioritet duševno zdravje.

Evropska poslanka Irena Joveva je v ponedeljek, 31. julija 2023, za makedonski spletni časnik Lokalno spregovorila o makedonskem približevanju Evropski uniji. Poudarila je, da zahteve do države niso bile vedno pravične, bilateralna vprašanja, kot je spor z Bolgarijo, pa se morajo reševati bilateralno. Kljub temu se je po njenih besedah treba zavedati, da je trenutno edina možnost za rešitev težav sprememba makedonske ustave.

Poslanka je v pogovoru dejala, da je odločitev trenutne makedonske vlade, da nadaljuje z evropsko integracijo, pravilna. Izpostavila je dejstvo, da pogodbe Evropske unije sicer jasno pravijo, da se bilateralni spori ne smejo uporabljati za zaustavitev procesa integracije držav kandidatk za vstop v Unijo.

”Situacija, v kateri se je znašla S. Makedonija, traja že dolgo in gre pravzaprav za neenak, nepravičen boj. Na eni strani imamo državo članico EU, ki uporablja svojo moč za določanje pogojev za državo kandidatko, da bi ta lahko vstopila v Unijo. Na drugi strani pa imamo državo, ki je spremenila svoje ime, podpisala sporazume tako z Grčijo kot z Bolgarijo za razrešitev sporov, a je v šibkejšem položaju. Bilateralna vprašanja se morajo reševati bilateralno.”

Pri tem je dodala, da bi morali biti strožji tudi do držav članic Unije in od njih zahtevati, da pravila enako natančno upoštevajo, kot to pričakujemo od naših partnerjev na Zahodnem Balkanu.

Dejala je, da makedonsko približevanje EU podpirajo države članice širom Unije, ki tako tudi pozdravljajo proces ustavnih sprememb, da bi država lahko nadaljevala s pristopnimi pogajanji. Zaveda pa se, da je za izvedbo ustavnih sprememb potreben političen konsenz, ki ga trenutno v državi ni.

“Ni pošteno, a dejstvo je, da trenutno druge možnosti ni. /…/ Slišala sem argumente z vseh strani in upam, da se bo našel kompromis, ki bo odstranil trenutno oviro na poti do resničnih reform. Z reformami mislim na tiste, ki bodo vsem državljankam in državljanom omogočile boljše življenje, ki si ga zares zaslužijo.”

Po njenem mnenju je sedanja makedonska vlada pokazala veliko mero proaktivnosti in pripravljenosti na spremembe za vstop v EU.

“Trenutni vladajoči imajo jasen cilj – makedonsko članstvo v Uniji. Izjemno je, kako vztrajni so navkljub vsem neuspehom in neizpolnjenim obljubam Unije. Ustavne spremembe nikomur ne bodo odvzele nobenih pravic, in menim, da je to tisto, o čemer bi morali ljudje biti obveščeni in govoriti.”

Intervju si lahko preberete v originalu/makedonščini tukaj.