“Včasih zibelka demokracije, danes žal država v popolnoma drugačni luči”

Evropska poslanka Irena Joveva (Svoboda/Renew) je v sredo 17. januarja 2024 na plenarnem zasedanju v Strasbourgu sodelovala na razpravi o pravni državi in svobodi medijev v Grčiji. Uvodoma je poslanka spomnila, da Grčijo zgodovinsko gledano poznamo kot zibelko demokracije, ki pa je danes žal država “v popolnoma drugačni luči”.

Kot je izpostavila, je svoboda medijev v Grčiji pod močnim vplivom globoko zakoreninjenih sistemskih ovir, ki med drugim izvirajo iz pomanjkanja medijskega pluralizma in oligarhične lastniške strukture medijskih hiš, ki diktirajo uredniško politiko medijev, kar posledično vodi tudi v samocenzuro:

“Umor novinarja Giorgosa Karaivaza ostaja nerešen. Novinarji se soočajo s številnimi sodnimi postopki. Neutemeljenimi. Zato, da se jih utiša.”

Vse našteto po mnenju Joveve postavlja ovire za neodvisno in kritično poročanje. Za poslanko je zaskrbljujoče, da v obdobju, ko se na evropski ravni z aktom o svobodi medijev postavljajo standardi za reševanje tudi takšnih razmer, kot so v Grčiji, grška vlada recimo predlaga zakon, ki bi povišal zaporne kazni za novinarje.

“Zato ne smemo biti tiho. Spremljati moramo vpeljavo evropske zakonodaje s področja medijev v Grčiji. Moramo se boriti za to, da zibelka demokracije ne postane tudi njeno pokopališče,” je sklenila.

Resolucijo o stanju pravne države in svobode medijev v Grčiji bodo poslanke in poslanci potrjevali predvidoma na prvem februarskem plenarnem zasedanju.

Video si v celoti lahko ogledate tukaj.

OZADJE

V zadnjih nekaj letih je opaziti izrazito poslabšanje stanja medijske svobode v Grčiji, kar je privedlo do padca te sredozemske države na najnižje mesto lestvice svobode tiska v Evropski uniji. Ta zaskrbljujoča situacija, ki sovpada s prihodom desnosredinske stranke Nova demokracija na oblast, je sprožila alarm tudi v Bruslju. Državo je v preteklih letih pretresel umor raziskovalnega novinarja Giorgosa Karaivaza, ki je poročal o povezavi med grškim kriminalnim podzemljem in domnevno skorumpiranimi policijskimi uradniki.

Čeprav je bil uboj Karaivaza najbolj nazoren primer slabšanja varnosti novinarjev, so se razmere na področju medijske svobode slabšale tudi zaradi pomanjkanja pluralnosti medijev, političnega vmešavanja v neodvisnost medijev in koncentracije lastništva medijev v rokah premožnih oligarhov. Ta trend predstavlja resno grožnjo ne samo svobodi medijev v Grčiji, temveč zbuja zaskrbljenost tudi na evropski ravni.