Evropska poslanka Irena Joveva je v zadnji lanskoletni številki priloge Pen v tedniku Vestnik delila svoje stališče o trenutnem položaju slovenščine v javni rabi in govorila o možnostih za izboljšavo. Joveva, ki se je med prvimi zavzela za opozarjanje in pozive k prenehanju diskriminacije slovenščine pri nekaterih ponudnikih pretočnih vsebin na slovenskem trgu, je poudarila: »Spoštovanje jezikovne raznolikosti je resnično neka minimalna zahteva, ki bi morala biti samoumevna že brez zakonodajne prisile, a očitno drugače ne bo šlo.«

V zvezi s tem je poslanka že leta 2022 pisala izvršnim direktorjem podjetij Amazon Prime, Disney+ in Netflix, na jezikovno diskriminacijo in kršenje slovenske zakonodaje pa je posvarila tudi na enem od plenarnih zasedanj v evropskem parlamentu. Čeprav se je s predstavniki večine podjetij sestala, je Joveva v pogovoru z novinarko opomnila, da nihče od njih ni pokazal motivacije za reševanje težav glede neuporabe enega od uradnih jezikov Evropske unije, četudi jim gre na trgu Unije zelo dobro.

»Navedbe, ki so med drugim namigovale, da se jim to finančno ne izplača, so bile nesprejemljive. Sama sem jim jasno povedala, da bom rešitev iskala naprej na druge načine, saj je bilo več kot očitno, da bo problematiko treba reševati z zakonodajnimi ukrepi.«

Na vprašanje o rezultatih njenih prizadevanj je poslanka odgovorila, da brez zakonsko zavezujoče prepovedi jezikovne diskriminacije na trgu Evropske unije, vključno z digitalnim, ne moremo pričakovati doslednega spoštovanja jezikovne raznolikosti teh podjetij.

Medtem je izpostavila še, da je bil pogovor s predstavniki podjetja Apple nekoliko produktivnejši, toda še vedno nezadosten. Zato je napovedala novo srečanje s predstavniki Appla, kjer bodo pregledali trenutno stanje in razpravljali o nadaljnjih korakih.

»Dokler zakonsko zavezujoče prepovedi ne bo, bodo ta podjetja namesto spoštovanja jezikov in nediskriminacije na kateri koli ravni, tudi jezikovni, vsakič rekla, da jim tega preprosto ni treba početi, ali pa bodo problematiko reševala počasi.«

Poslanka je aktivno pristopila k reševanju zadev tudi znotraj svojih pristojnosti v Evropskem parlamentu. Kot ena od parlamentarnih pogajalk v imenu svoje politične skupine Renew Europe v okviru odbora za kulturo in izobraževanje je sodelovala pri oblikovanju besedila akta o digitalnih storitvah, ki je začel veljati avgusta lani. Zakonodajna določba zavezuje spletne velikane, da upoštevajo jezik države članice ter zaposlujejo moderatorje, ki znajo komunicirati v jeziku te države.

Za poslanko je prav tako ključen prihajajoči  akt o svobodi medijev, ki bo predvidoma dokončno potrjen v prihodnjih tednih. Besedilo akta vključuje tudi spremembe na področju jezikovne diskriminacije in omogoča sodelovanje med nacionalnimi regulatorji. Za poslanko je to izjemno pomembno, saj se ponudniki pretočnih vsebin pogosto izgovarjajo tudi z navedbo, da nimajo sedeža v Sloveniji.

»To želimo urediti z dvema členoma o koordinaciji nacionalnih regulatorjev v evropskem aktu o svobodi medijev, a bomo morali za uspešno izvajanje in sistemsko reševanje problematike, dopolniti še direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah.«

Čeprav obstoječa direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah že zahteva spoštovanje načela nediskriminacije pri komercialnih sporočilih na podlagi spola, narodnosti, vere, starosti ali spolne usmerjenosti, pa je Joveva pojasnila, da bi bilo treba že zapisano načelo nediskriminacije razširiti tudi na prepoved jezikovne diskriminacije.

Z namenom uresničitve teh ciljev je poslanka v javnem pozivu Evropski komisiji izpostavila pomen vključitve eksplicitne prepovedi jezikovne diskriminacije v to direktivo, pogovori o izpeljavi te dopolnitve pa so že v polnem teku.

”V času, ko splet predstavlja vedno večji del našega življenja, si moramo vsi skupaj prizadevati za enakopravnost vseh jezikov Evropske unije, saj je to nujno za njihovo preživetje in nadaljnji obstoj, tudi slovenščine. Zakonodajni proces v Uniji je sicer običajno dolgotrajen, toda to ne pomeni, da lahko sedimo križem rok in večno čakamo na multinacionalke, ki brez konkretnega pritiska, zlasti zakonodajnega, ne bodo storile veliko.”

besedilo Maja Hajdinjak

Objava v Vestniku: 28.12.2023

Foto: Anže Petkovšek

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja