“Predvidena podreditev medijev v Sloveniji vladajoči politiki je jasen znak za alarm”

Evropska poslanca Irena Joveva in dr. Klemen Grošelj sta naslovila pismo na podpredsednico Evropske komisije Vero Jourovo, pristojno za vrednote in preglednost, v katerem sta opozorila na sporen predlog medijske zakonodaje v Sloveniji. 

Spoštovana komisarka Vera Jourova,

v Sloveniji zadnje dni z zaskrbljenostjo spremljava poročanja o predlaganih spremembah medijske zakonodaje, ki ga je kulturno ministrstvo aktualne vlade Republike Slovenije pripravilo v naglici in popolni tajnosti ožjega kabineta ministra za kulturo, brez sodelovanja deležnikov in stroke. Dovolite nama, da vas na kratko seznaniva s ključnimi elementi predlaganih sprememb, ki bodo imele po najinem mnenju korenite posledice za medijsko krajino v Sloveniji in predvsem negativen vpliv na demokratični razvoj najine domovine.

Spremembe med drugim predvidevajo korenite posege v financiranje in delovanje javnega medijskega servisa, s čimer bi ta prenehal biti javni servis, ampak le ena izmed medijskih hiš v državi. Zato predlagajo razdelitev RTV-prispevka, ki je temelj politične in finančne neodvisnosti ter s tem podlaga statusa javnega medija, med druge medije na način, ki pod pretvezo uresničevanja javnega interesa jasno favorizira točno določene in natančno izbrane medije v lasti ali pod neposrednim vplivom in nadzorom vodilne koalicijske stranke SDS. Nameravana izločitev organizacijske enote “Oddajniki in zveze” iz zavoda je medtem med drugim povezana tudi z željo predlagateljev zakonodaje po krepitvi televizijske dejavnosti medijev Nova24TV in Planet TV; prvi je že, drugi pa prehaja pod okrilje madžarskega kapitala, povezanega s premierjem Madžarske Viktorjem Orbanom in stranko Fidesz.

RTV Slovenija je edina javna neprofitna radiotelevizijska organizacija v Sloveniji. Kot javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena opravlja z zakonom določeno javno službo na področju radijske in televizijske dejavnosti. Njen namen je zadovoljevanje demokratičnih, družbenih in kulturnih potreb tako državljanov Slovenije kot tudi pripadnic in pripadnikov slovenskih narodnih manjšin ter italijanske in madžarske skupnosti.

Slovenska tiskovna agencija (STA) se glede na zakonski predlog ne bi več financirala neposredno iz proračuna, od koder že sicer dobiva vedno manjši delež, ampak bi bil v njeno financiranje preusmerjen del RTV-prispevka. Vzvod za imenovanje vodstva STA (štiri od petih članov nadzornega sveta bi imenovala vlada) pa je velik korak nazaj v zagotavljanju avtonomije in neodvisnosti agencije.

Na podlagi zapisanega upravičeno domnevava, da je glavni namen sprememb vzpostavljanje vladnega nadzora nad mediji, tako javnimi, regionalnimi kot tudi lokalnimi. To bi uničilo stabilno in neodvisno novinarsko poročanje, stebra vsake demokratične družbe in ureditve. Predvidena podreditev medijev v Sloveniji vladajoči politiki, ki odseva tudi iz drugih predlaganih sprememb medijske zakonodaje ter nenazadnje iz številnih javnih izjav stranke SDS, je v Evropi 21. stoletja ter ob že videnih scenarijih v nekaterih drugih državah jasen znak za alarm.

Na spornost predlagane zakonodaje so zaradi posegov v neodvisnost slovenskih medijskih servisov opozorile mnoge neodvisne organizacije v Sloveniji, Evropska radiodifuzna zveza (EBU), Evropska zveza novinarjev (EFJ) in Medijska organizacija Jugovzhodne Evrope (SEEMO) pa so na predsednika vlade Janšo naslovile pismo, v katerem so izrazile veliko zaskrbljenost za prihodnost javnih medijev v Sloveniji.

Spoštovana komisarka, pozivava vas, da ohranjate medijsko neodvisnost v EU, še naprej opozarjate na kršenja medijske svobode in posledično odprete razpravo o konkretnem primeru tudi na evropski ravni.

 

Irena Joveva

Klemen Grošelj

 

Letter to Commissioner Jourova

/0 Comments/objavil/a

“Zloraba in politizacija genocida v Srebrenici je le vrh ledene gore”

Evropska poslanca Irena Joveva in dr. Klemen Grošelj sta naslovila pismo na predsednika Evropskega parlamenta Davida Sassolija, v katerem sta opozorila na tvit premiera Janše, ki je v soboto ob 25. obletnici genocida v Srebrenici zlorabil in politiziral zgodovinska dejstva za izključno notranje ideološke in strankarske namene. Tovrstne politične izjave in način komunikacije je potrebno obsoditi. 

Spoštovani predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli,

v soboto, 11. julija, smo obeležili 25. obletnico pokola v Srebrenici, ki simbolizira temačno brezno balkanskih vojn in najtemnejšo uro v sodobni evropski zgodovini. Ob tej priložnosti je slovenski predsednik vlade Janez Janša, sicer tesni politični zaveznik madžarskega premierja Viktorja Orbana in srbskega predsednika Aleksandra Vučića, objavil sporočilo na omrežju Twitter, v katerem je zapisal, da omenjenega pokola, navajava, “ne bi bilo, če bi na ozemlju bivše Jugoslavije po njenem razpadu počistili s komunistično ideologijo in obsodili povojne povoje v Sloveniji in drugod”.

Nekaj ​​ur zatem je premier Janša objavil še, da, navajava, “Srebrenice 1995 ne bi bilo, če bi Združeni narodi komunistične genocide obsodili enako kot holokavst. Ker se to kljub večjemu št. pomorjenih ni zgodilo, je doktrina JLA, da je treba nasprotnika fizično uničiti, ponovno zaživela ob razpadu Jugoslavije”.

Tovrstne izjave, ki ne spoštujejo zgodovinskih dejstev, so po najinem mnenju groba zloraba in napačna interpetacija tragedije, ki se je odvijala v Srebrenici, ter sramotna politična manipulacija,  ki žali spomin na tisoče moških, žensk in otrok, ki so izgubili življenje v enem najbolj tragičnih dogodkov v novejši evropski zgodovini. Ni dvoma, da moramo v celoti in najostreje obsoditi vsa podobna grozodejstva, kjerkoli in kadarkoli so se zgodila, vendar ne s politično in ideološko zlorabo ter poneverbo zgodovinskih dejstev.

Zloraba in politizacija genocida v Srebrenici za izključno notranje ideološke in strankarske namene slovenskega premierja Janše je le vrh ledene gore širšega in izjemno zaskrbljujočega trenda zgodovinskega revizionizma in relativizma, ki ga prinaša zaskrbljujoča rast skrajne desnice in populističnih sil po Evropski uniji.

Takšni drzni in brezobzirni poskusi manipulacije in zgodovinskega revizionizma, zlasti, ko to počne nekdo, ki je med najvišjimi predstavniki države, na žalost postajajo norma tako v Sloveniji kot v drugih delih Evropske unije. Trdno verjameva, da takšnih poskusov ne moremo in ne smemo prezreti. Kot izvoljeni predstavniki Unije namreč moramo jasno obsoditi tovrstne politične izjave in način komunikacije.

Zato vas pozivava, spoštovani gospod predsednik, da prevzamete potrebno politično pobudo in začnete resno politično razpravo o tej zadevi. V času, ko se začenja razprava v okviru Konference o prihodnosti Evrope, je priznavanje in spoštovanje zgodovinskih dejstev bistveno.

Klemen Grošelj

Irena Joveva

Letter to President Sassoli

/0 Comments/objavil/a

Slovenija v Evropi – skupno delovanje in sodelovanje svobodomiselnih

V ponedeljek, 29. 6., in torek, 30. 6. 2020, sta evropska poslanca Irena Joveva in dr. Klemen Grošelj v imenu Renew Europe gostila dvodnevno srečanje Slovenija v Evropi – skupno delovanje in sodelovanje svobodomiselnih, kjer sta predstavila načine za še boljše sodelovanje nacionalne in evropske ravni politik.

Predsednik stranke Marjan Šarec je uvodoma predstavil svojo izkušnjo delovanja v Evropskem svetu. Poudaril je pomen sodelovanja in povezovanja na različnih ravneh politike, saj so le tako naša sporočila še bolj slišana. Posebej je izpostavil odnos do lokalnega okolja, ki je ključno za uspešen razvoj posameznika, občine, družbe in države. Politika se tako ne sme oddaljiti od lokalnega okolja, državljankam in državljanom pa je potrebno približati Evropsko unijo in njene institucije. »Vsi si želimo odprte, močne in enotne Evrope, v kateri vladata spoštovanje in zaupanje in v kateri ni prostora za evroskeptike.«

»Ne želimo si federalne, ampak si želimo boljšo Evropsko unijo, to pa lahko dosežemo z razumevanjem, kako dejansko v praksi potekajo procesi na evropskem parketu,« je v nagovoru izpostavila evropska poslanka Irena Joveva. Predstavila je delovanje evropskih inštitucij pred, med in kakšno bo to delovanje po koncu pandemije covid-19, z namenom, da bi si udeleženci po zaključku srečanja lažje predstavljali, kako poteka delo v Evropskem parlamentu v primerjavi z nacionalnim, pa tudi, kako si lahko v tem okviru drug drugemu pomagamo in sodelujemo. Le s sodelovanjem namreč lahko kot ekipa rastemo na ravni celotne EU, zato je bilo ključno, da sta evropska poslanca iz osebnih izkušenj povedala, katere so ključne tematike tega mandata.

Evropski poslanec dr. Klemen Grošelj je izpostavil geostrateške vidike EU, pri čemer je dejal, da lahko samo kot skupnost ostanemo enakovreden partner na mednarodnem parketu. Solo akcije posameznih držav, po katerih se na žalost v zadnjem obdobju zgleduje tudi Slovenija, niso prava pot h krepitvi unije kot take. Prav tako je mnenja, da je »novi finančni okvir lahko tudi velika priložnost, vse pa je odvisno od programov, ki morajo biti naravnani trajnostno, zeleno in temeljiti na tehnološkem razvoju ter digitalizaciji«. Prepričan je, da so potrebne spremembe tudi nekaterih temeljnih listin, saj novi izzivi terjajo tudi tovrstne posege.

V nadaljevanju srečanja so udeleženci podrobneje spoznali programske usmeritve politične skupine Renew Europe. Nekaj več pozornosti so namenili vladavini prava, ozelenitvi družbe in digitalizaciji. Dotaknili so se tudi ključnih resolucij in programskih dokumentov, ki sta jih letos sprejela Evropski parlament in Evropska komisija. Zeleni dogovor in novi finančni okvir bosta zahtevala tudi učinkovito implementacijo na nacionalno in lokalno raven, zato je nujno dobro poznavanje evropskih politik. Ob zaključku so se udeleženci dotaknili še problema dezinformacij, zaščite žvižgačev, svobode medijev in nižanja demokratičnih standardov v Sloveniji in EU ter se dogovorili za še tesnejše sodelovanje z evropskima poslancema.

 

/0 Comments/objavil/a

“V svetovnem merilu gledano ljudje žal niso vedno in povsod na prvem mestu”

V petek, 19. junija 2020, je potekala spletna razprava Kdaj in kako do cepiva proti novemu koronavirusu, ki jo je gostila Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji. V razpravi so sodelovali evropska poslanca Irena Joveva in dr. Milan Brglez, vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu prof. dr. Roman Jerala, prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Zoran Stančič ter državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport dr. Jure Gašparič.

Kriza ob izbruhu pandemije COVID-19 je tudi v znanosti prinesla neslutene spremembe in priložnosti. Gre tako za tekmovanje kot hkrati za sodelovanje mednarodnih javnih in zasebnih znanstveno-raziskovalnih institucij, podjetij, skladov ipd. pri iskanju cepiva proti novi koronavirusni bolezni, čemur doslej še nismo bili priče. Ključno je, da bo cepivo nared čim prej, da bo varno, učinkovito ter cenovno dostopno in na voljo ne le prebivalcem EU, temveč vsem državam po svetu.

“V zadnjih tednih sem se večkrat vprašala… OK, tudi to je tekma, saj vemo, toda tekma proti? Virusu ali neki drugi državi, morda drugi politični opciji? Moja altruistična stran upa, da bo ta tekma – kakršnakoli že – namenjena izključno zagotavljanju zdravja ljudem. A druga stran je vendarle tudi politično realna. V svetovnem merilu gledano ljudje žal niso vedno in povsod na prvem mestu,“ je v pogovoru izpostavila evropska poslanka Irena Joveva.

Evropska poslanka Irena Joveva je med drugim opozorila na ogromno količino dezinformacij, ki so se med krizo COVID-19 pojavljale glede cepiv in cepljenja. Še posebej zaskrbljujoče se ji zdi, da so jih širili tudi nekateri politični voditelji, denimo predsednik ZDA Donald Trump, kar povezuje tudi z geopolitičnim dogajanjem. Poslanka se je zavzela za to, da bi bile raziskave za razvoj cepiva “namenjene zagotavljanju zdravja ljudem” po vsem svetu.

Celotna razprava je dostopna TUKAJ.

/0 Comments/objavil/a

Potrebna bo popolna preglednost in učinkovita ureditev internetnih platform v boju proti dezinformacijam

Včeraj, 15. junija 2020, je potekal spletni pogovor z novinarji pred junijskim plenarnim zasedanjem Evropskega parlamenta, kjer se delo počasi vrača v ustaljene tirnice. V ospredju bodo obnova Evropske unije po covid-19, dolgoročni proračun 2021-27, pogajanja z Združenim kraljestvom o prihodnjih odnosih, trajnostne naložbe, protirasistični protesti, položaj na schengenski meji, pa tudi o boju proti dezinformacijam ter zaščiti strateških industrijskih panog pred tujimi prevzemi.

Pogovor so začeli s tematiko protirasističnih protestov, kjer je evropska poslanka Irena Joveva izpostavila, da bo razprava opravljena na pobudo poslanske skupine Renew Europe. V luči vseh dogajanj v Združenih državah Amerike, nenazadje pa tudi na evropskih tleh. Zdi se ji edino prav, da imamo na ravni Evropske unije resolucijo, ki bo obsodila tovrstna ravnanja. “Ob tem pa si ne smemo zatiskati oči. Ne pravim, da lahko primerjamo dogajanje ali zgodovino, je pa dejstvo, da se diskriminacija na podlagi rase žal dogaja tudi na evropskih tleh, predvsem v državah, ki so nekoč kolonializirale dobršen del afriške celine.”

Glede dezinformacij je poslanka Joveva dejala, da je po njenem mnenju EU tokrat naredila korak v pravo smer, a bi moral biti boj proti lažnim novicam v luči pandemije covid-19 le odskočna deska.

Že med migrantsko krizo so se izkoriščale lažne informacije za podpihovanje in širjenje strahu pred migranti. Potrebna bo popolna preglednost o tem, kdo stoji za dezinformacijami, učinkovita ureditev internetnih platform, pa tudi povečanje sredstev za učinkovito zaščito evropskih demokracij, svobodo izražanja in večjo podporo neodvisnim medijem in novinarstvu.

Pri zakonu o trajnostnih naložbah ali taksonomiji gre za okvir, ki omogoča klasifikacijo, katere investicije so zelene oziroma trajnostno naravnane. Namen je priskrbeti jasen okvir in transparentnost ter tako spodbujati zasebne investicije ali trg za trajnostno naravnane investicije. “Po tem predlogu bi bila Komisija pristojna, da vzpostavi tehnične kriterije za ekonomsko aktivnost na podlagi znanstvenih dejstvih. Cilj teh klasifikacij je rešiti dva problema v EU, in sicer razdeljenost nacionalnih praks, ki uporabljajo različne kriterije, in t.i. »greenwashing«, ter hkrati upoštevati minimalne delovne in socialne standarde“, je še poudarila poslanka Joveva.

Več si lahko ogledate TUKAJ.

Foto: Evropski parlament Slovenija

/0 Comments/objavil/a

“Kultura je neupravičeno podcenjena in podhranjena”

Danes, 10. junija 2020, je na pobudo Evropskega liberalnega foruma (European Liberal Forum) potekal spletni pogovor z naslovom Liberties in Lockdown na temo kulture in umetnosti v času po COVID-19 krizi. Na vprašanja, kako dostopati do kulture in umetnosti  v tako edinstvenih okoliščinah ter kako zagotoviti finančno pomoč kulturnim ustvarjalcem so poskušali najti odgovore evropska poslanka Irena Joveva (RE/LMŠ), generalna sekretarka Mednarodne mreže za sodobno uprizoritveno umetnost (International Network for Contemporary Performing Arts) Ása Richardsdóttir in poklicna plesalka iz Berlina Polett Kasza, pogovor pa je povezovala Airis Meier, članica upravnega odbora Evropskega liberalnega foruma ter svetovalka v politični skupini Renew Europe za področje  izobraževanja in kulture.

Kriza zaradi pandemije covid-19 je najbolj prizadela kulturni in ustvarjalni sektor. Gre za sektor, ki je zaradi ukrepov prvi zaprl svoja vrata in bo med zadnjimi, ki se bo vrnil v “normalo”. Medtem ko so nekatere kulturne ustanove lahko izkoristile internet in virtualni svet za nadaljevanje svojega dela, je bil to le začasen ukrep. Digitalna orodja so morda pomagala ljudem, da se bolje spopadejo v teh kriznih razmerah, toda nesrečna resnica je, da tovrstne predsteve pogosto ne prinesejo dovolj prihodkov kulturnim ustvarjalcem.

Evropska poslanka Irena Joveva je uvodoma izpostavila pomembnost tovrstnih razprav o kulturno-ustvarjalnem sektoru, saj se velika večina javnosti ne zaveda njegove pomembnosti. “Kultura je velikokrat podcenjena in podhranjena. Ta sektor je pogosto neupravičeno zadnja stvar, na katero pomislimo, kar na žalost velja tudi za politiko, če govorim z vidika držav članic EU. Vsa druga področja se zdijo bolj pomembna, ker kultura pač obstaja in je to to. Pa ni.”

Kulturno-ustvarjalni sektor je bil med prvimi, ki je občutil posledice in bo verjetno zadnji, “ki bo spet prišel na stara pota“, je dodala poslanka. Zaradi posledic pandemije bo med drugim treba posodobiti trenutni delovni načrt za kulturo (2019 – 2022) ter prilagoditi razporeditev sredstev znotraj večletnega finančnega načrta, meni Joveva. “Na zmanjšavanje sredstev na področju kulture na račun reševanja drugih področij ne smemo pristati. Prepričana sem, da bomo v prihodnjih tednih in mesecih v Parlamentu namenili veliko pozornosti  pomenu fleksibilnosti znotraj predvidenih evropskih ukrepov,  torej znotraj mehanizma SURE, Evropskega jamstvenega sklada, različnih platform, znotraj programa Creative Europe … da zagotovimo preživetje in obuditev umetnosti.”

Na kratko bom opisala tudi trenutno stanje na tem področju v Sloveniji. Ko sem se pripravljala na današnjo razpravo, sem hkrati iskala tudi korake slovenskega ministrstva za kulturo na evropski ravni. Torej, kakšni so bili dodatni ukrepi v povezavi z mehanizmi in programi EU, ki bi pomagali kulturnem ustvarjalcem, kako so (u)porabili sredstva iz različnih programov ali mehanizmov za kulturni ustvarjalni sektor, ali so, ne vem, vsaj govorili s slovenskimi deležniki … Na moje veliko razočaranje odgovorov nisem našla. Slovenskega ministra za kulturo ni nikjer videti in slišati, kulturni delavke in delavci pa medtem vsak teden protestirajo pred ministrstvom. Že samo ta podatek vam da vedeti, da so razmere v kulturi pri nas res slabe.

“Na evropski ravni pa delamo in vlagamo vse napore v to, da se ne bi pozabilo na položaj ustvarjalcev.  Skupaj s kolegi poslanci smo na Komisijo naslovili več različnih dopisov in vprašanj, tudi peticij. Predlagali smo različne ukrepe,,” je še dejala Joveva.

Sogovornice so se strinjale, da so trenutne razmere tudi priložnost. Priložnost za uporabo digitalnih sredstev, kako področje umetnosti in kulture približati mlajši publiki. Vendar digitalizacija kljub temu ne bo mogla nadomestiti tradicionalnih metod zaradi pomanjkanja interakcije s publiko. Vsekakor je čas tudi za razmislek o enotnem pristopu k ustvarjalnem sektorju na ravni EU, pomembnosti evropske kulture in ohranjanja naše skupne kulturne dediščine. Po mnenju sogovornic je v tem obdobju ključno zagotavljanje ustreznih pogojev za delo kulturnih ustvarjalcev.

Ob koncu pogovora so si bile sogovornice še enotne, da je zdaj najbolj primeren čas, da spoznamo pomen in dojamemo multiplikativne učinke kulture, ki jih ima tudi na področju turizma in gospodarstva.

Celoten pogovor, ki je potekal v anglškem jeziku, si lahko ogledate TUKAJ.

Evropski liberalni forum (ELF) je uradni liberalni ‘think-thank’. Skupaj s 46 organizacijami delujejo po vsej Evropi, da bi v politično razpravo vnesli nove ideje. Forum služi kot prostor za odprto in informirano izmenjavo mnenj med najrazličnejšimi akterji.

/0 Comments/objavil/a

“Potreben je bil le 45-minutni pogovor z osebo, ki je odločna, energična, stoji za svojimi dejanji in jo skrbi za naš svet”

Evropska poslanka Irena Joveva se je v sredo, 3. junija, odzvala na prošnjo dijakov Gimnazije Novo mesto, da skupaj izvedejo spletni pogovor o življenju in delu evropskih poslancev. Pogovor je potekal z dijaki 3.d razreda, ki so  sodelovali v projektu Evrošola pod mentorstvom profesoric Nine Arnuš in Suzane Krvavica.

Irena Joveva je dijakom predstavila svoj običajni delovnik v Bruslju in drugačne oblike dela na daljavo, t. i. “teleworking” v obdobju pandemije. Predvsem je bilo dijakom zanimivo, da je velika večina poslancev v dobi digitalizacije še vedno primorana natisniti glasovalni list, ga podpisati in skeniranega poslati nazaj v Evropski parlament. Dijake je predvsem zanimalo še poslankino dosedanje življenje, vse od študija do prve zaposlitve, poklicne poti v novinarskih vodah in odločitve za kandidaturo ter aktivno vključitev v politiko. Tekom pogovora so se dotaknili tudi vloge mladih v družbi, sovražnega govora na družbenih omrežjih, lažnih novic, diskriminacije zaradi mladosti in spola ter aktualne politične situacije v Sloveniji kot tudi razmer zaradi pandemije.

Svoje vtise sta po koncu pogovora strnili dve dijakinji:

  • Menim, da je bila okrogla miza s poslanko odlična izkušnja in ena izmed redkih priložnosti za tako neposreden stik z osebo, ki je del tako velike institucije, kot je Evropski parlament. Dobili smo veliko novih informacij o delovanju parlamenta, poleg tega pa smo spoznali, kako pomembno je, da se mladi politično udejstvujemo. (Ada)
  • 18 let, starost, ki predstavlja nekakšen mejnik med mladostjo in odraslostjo, velikokrat sprva povežemo z vožnjo avta, uživanjem alkohola in volilno pravico. Upam si trditi, da prav na volitve nihče od nas še ni pripravljen. Najpogostejši izgovor, da bi se izognili spremljanju politike, je zagotovo, da je ta »dolgočasna« in da smo še premladi za tako resne teme. Pogovor s poslanko nam je odprl drugačen pogled na to. Potreben je bil torej le 45-minutni pogovor z osebo, ki je odločna, energična, stoji za svojimi dejanji in jo skrbi za naš svet. S svojim govorom je privabila prav vsakega od nas, da za začetek le kdaj pa kdaj odpremo novice in spremljamo, kaj se dogaja v naši državi in izven nje. (Ekaterina)

Celoten pogovor si lahko ogledate TUKAJ.

/0 Comments/objavil/a

“Ne glede na to, kam vas pelje in vas še bo peljalo življenje, ostanite zvesti sami sebi.”

Evropska poslanka Irena Joveva se je odzvala na prošnjo dijakov Ekonomske in trgovske šole Brežice. Ob Dnevu Evrope 2020 so dijaki poslali smernice z vprašanji za predstavitev evropske poslanke. Gre za neke vrste zaključni projekt dijakov, ki so sodelovali v projektu Šola ambasadorka Evropskega parlamenta in Evrošola.

Intervju po elektronski pošti.

IZZIVI ZA EU, ZA SLOVENIJO V OKVIRU ČLANSTVA EU

Kriza zaradi pandemije spreminja nekatere prioritete in hkrati tudi izpostavlja nekatere pomanjkljivosti EU. Z vsem spoštovanjem do razmer in žrtev te krize menim, da jo moramo (tudi) izkoristiti kot priložnost za potrebne spremembe, da spremenimo naše razmišljanje in gledamo na širšo raven skupnosti. Ključen prihodnji izziv Unije bo zagotovo evropski proračun, a tudi uresničevanje tako imenovanega Zelenega dogovora. Hkrati bodo prioritete morale temeljiti na solidarnosti med državami kot temeljni vrednoti EU, več pozornosti bo treba usmeriti tudi v digitalizacijo, ‘zeleno’ obnovo gospodarstva, socialno Evropo, post-brexitska dogajanja in prihodnost Evrope, pri čemer namenoma nisem zapisala EU. Upam tudi, da bomo sedaj oziroma po pandemiji začeli bolj ceniti enostavne, določene vsakdanje stvari, ki so se nam prej zdele samoumevne.

EU medtem mora postati globalni igralec v pravem pomenu te besedne zveze. Govorim zlasti o dogovoru o skupni zunanji, varnostni in migracijski politiki. Kjer so torej skupne evropske politike potrebne in nujne, kakor je in bo nujno tudi skupno in solidarno odzivanje na izredne dogodke, kot smo jim bili priča ob tej pandemiji.

Pomemben vidik tako doseganja naštetih politik kot tudi nadaljnjega razvoja EU pa temelji na percepciji EU; tako v pogledu politikov kot tudi vseh državljanov in držav članic Unije, torej tudi Slovenije. Prej našteti izzivi so izzivi nas vseh. Ponotranjiti zavedanje, da je EU enotna skupnost, znotraj katere živimo, ter doseganje mentalnega preskoka v ponotranjanje evropskega državljanstva kot našega, lastnega, bo v prihodnosti imelo veliko vlogo. Evropsko državljanstvo ne pomeni zavračanja nacionalnih zavesti ali poizkusa poenotenja kultur, temveč zgolj zavedanje, da delujemo enotno v skupno dobro; brez prevlade interesov posameznikov oziroma posameznih držav članic. Pod črto: Cilj je Unija, kjer velikost ozemlja države članice ali številčnost prebivalstva nista ključno merilo.

VAŠE ŽIVLJENJSKO VODILO

V bistvu imam (zaenkrat) tri najljubša vodila, ki so se mi “nabrala” skozi življenjska obdobja. Prvi je “uživaj življenje”, drugi je “nikoli ne odnehaj”, tretji, vendar hkrati tudi glavni življenjski moto (vsaj v tem trenutku) pa je: “If you act the same way they did, then… What’s the difference?” Namensko sem ga zapisala v angleščini, ker ne želim, da se ‘izgubi v prevodu’.

VAŠE NAJPOMEMBNEJŠE VREDNOTE

Omejila se bom na pet vrednot. Od nekdaj sem sovražila neuvidevnost pri ljudeh, zato je meni osebno najpomembnejša vrednota zagotovo uvidevnost. Seveda pa ni edina. Med meni najpomembnejšimi vrednotami so še iskrenost, dobronamernost, enako(pravno)st in pravičnost.

VAŠ NAJLJUBŠI GLASBENIK

A veste, da ga nimam… Da bi rekla, da je prav eden, ki bi izstopal. Moj okus za glasbo je zelo raznolik, ampak, če se recimo omejim na Slovenijo in na primer na štiri glasbenike oziroma skupine, vas najbrž ne bo presenetilo, da sta mi med ljubšimi Magnifico in Vasko Atanasovski, prav tako absolutno ne smem izpustiti Iztoka Mlakarja. Vas pa morda preseneti, da obožujem tudi Koala Voice. Čisto zares. 🙂

Več si lahko preberete TUKAJ.

/0 Comments/objavil/a

Pismo predsednici von der Leyen o neupoštevanje priporočil EK za ponovno odprtje meja

Evropski poslanci Valter Flego, Irena Joveva in Klemen Grošelj (Renew Europe) so danes, 29. maja 2020, na predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen naslovili pismo o odpiranju meja po pandemiji Covid-19. Medtem ko večina evropskih držav odpira svoje meje v skladu s priporočili Komisije, so se nekatere odločile, da jih bodo zaobšle.

Spoštovana predsednica von der Leyen,

Pred dvema tednoma je Evropska komisija državam članicam predstavila sveženj smernic in priporočil, s katerimi se bodo postopoma odpravile omejitve potovanja in se bo turističnim podjetjem omogočilo, da se ponovno odprejo, z upoštevanjem vseh potrebnih zdravstvenih ukrepov.

Smernice in priporočila za države članice niso pravno zavezujoče, a vendar evropske ustanove temeljijoi na solidarnosti, strpnosti, vključenosti, pravičnosti in nediskriminaciji.

Na podlagi teh temeljnih načel je v predstavljenih dokumentih jasno zapisano, da je “potrebno zagotoviti postopno odpravljanje omejitev prostega pretoka ter notranjih meja, sorazmernosti in nediskriminacije med državljani EU”.

Prosti pretok in čezmejna potovanja so ključnega pomena za turistični sektor, zato vladna priporočila, kot je odlog počitnic zunaj matične države, lahko bistveno škodijo evropskim gospodarstvom, kjer turizem predstavlja znaten delež BDP.

Mlajše članice Unije, na primer Hrvaška in Slovenija, so pokazale, da so ravnale odgovorno med pandemijo COVID-19, s čimer so sprejele potrebne ukrepe za zaščito javnega zdravja in preprečevanje širjenja virusa. Posledično so tako na Hrvaškem kot v Sloveniji epidemiološke razmere med boljšimi v Evropi.

Medtem ko večina evropskih držav odpira svoje meje v skladu s priporočili Komisije, so se nekatere odločile, da jih bodo zaobšle. Tako je avstrijska vlada izjavila, da ne bo odprla svojih meja državam, ki še ne nadzorujejo koronavirusne situacije, in dodala, da bodo meje za nekatere evropske države odprli v sredini junija. Kljub izpostavljenemu merilu epidemiološke slike na tem seznamu ni niti Hrvaške niti Slovenije.

To ni prva kriza, s katero se spopada Evropa – migrantska kriza, teroristični napadi, velika gospodarska kriza in danes COVID-19 – vse to so veliki izzivi za EU, ki preizkušajo našo enotnost in moč. A nobena kriza doslej ni uspela spodkopati stabilnosti in varnosti držav članic.

Zato iskreno upamo, da se bo Komisija odzvala na te napovedi, ki niso v skladu z evropskim Načrtom
za okrevanje po pandemiji COVID-19 in s temeljnimi vrednotami EU.

Ukrepi nekaterih evropskih voditeljev tako spodkopavajo našo solidarnost, slabijo zaupanje državljanov v institucije EU in omogočajo enostranske odločitve v škodo stabilnosti Unije. Istočasno pa spodbujajo nacionalistične napetosti in del evropskih držav potiskajo v izolacijo.

Zato vas še enkrat pozivamo, da ohranite solidarnost Evropske unije, na kateri temelji.
COVID-19 bo imel dolgoročne posledice za EU in svet, toda ne bomo dovolili dejanj, ki lahko nepotrebno povečajo negativne posledice ter tako utirajo pot kršitvam evropske ideje solidarnosti in enotnosti.

Lep pozdrav,

Poslanci v Evropskem parlamentu
Valter FLEGO (RE)

Irena JOVEVA (RE)

Klemen GROŠELJ (RE)

Pismo predsednici Evropske komisije von der Leyen_odpiranje meja

Letter to President von der Leyen_reopening of borders

 

/0 Comments/objavil/a