Evropska poslanka Irena Joveva je bila danes, 26. novembra 2021, gostja na Radiu Kum. Ob skorajšnji polovici mandata se je ozrla na preteklo delo in na izzive, ki so še pred njo. Komentirala je družbene in politične spremembe, ki jih narekuje pandemija, evropske politike za upravljanje in sanacijo stanja po pandemiji, pa tudi politično dogajanje v Sloveniji.

Že zelo kmalu po njenem nastopu mandata je svet zajela pandemija. Joveva ne dvomi o vlogi Evropske unije pri reševanju krize: »Čeprav se zdi Bruselj velikokrat nepomemben, je vse prej kot to. Prav skupno ukrepanje na vseh področjih je in bo državam članicam omogočilo bistveno lažje spopadanje s pandemijo, kot bi nam to uspevalo samim.« Žalosti pa jo, da je čas pandemije pospešil tudi razmah raznih zelo nevarnih ideologij, na primer fašizma, različnih nestrpnosti in erozije demokracije, na kar ni imuna niti Slovenija. »To vidim kot nekaj, na kar je treba vsakič znova jasno in glasno opozarjati, ker to so res zelo grozeče zadeve, ki jih preprosto moramo ustaviti,« je poudarila.

Joveva, ki je članica štirih odborov, se je v preteklih dveh letih in pol aktivno posvečala številnim področjem. Na posebnem odboru proti raku so pripravili predlog resolucije Evropskega parlamenta o krepitvi Evrope v boju proti raku. »Pomemben cilj prve polovice mandata je bilo tudi oblikovanje in sprejetje mehanizmov za Naslednjo generacijo, mehanizma za okrevanje in odpornost,  ki je zdaj vključen tudi v dolgoročni proračun EU. Ta sredstva bodo državam članicam omogočila preboj in razvoj v obdobju po pandemiji,« je povedala, ob tem pa je zadovoljna, da je precej več sredstev namenjenih tudi mladim. Na odboru za kulturo pa so v zadnjem času na tapeti mediji, svoboda novinarstva in vladna vmešavanja na Poljskem, Madžarskem in, žal, tudi v Sloveniji. V pripravi je precej zakonodajnih rešitev – od Evropskega akta o svobodi medijev do aktov o digitalnih storitvah in digitalnih trgih in morda kmalu tudi tako imenovana AntiSlapp zakonodaja, ki bi preprečila zlorabe pravnega sistema za utišanje novinarjev, nevladnikov in civilne družbe.

Stanje v Sloveniji se ji zdi zaskrbljujoče: »STA je bila zadnje leto talka vlade Janeza Janše. Želeli so jo spraviti na kolena, si pridobiti moč uveljavljanja lastne uredniške politike. Enako poskušajo s kadrovskimi menjavami na nacionalni televiziji.« V Evropi niso neopaženo minili niti Twitter izpadi aktualne vladne ekipe, vse našteto pa je pripeljalo do točke, ko je delegacija odbora Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine v Sloveniji preverjala stanje demokracije.

»V poročilu jasno piše, da so globoko zaskrbljeni zaradi ozračja sovražnosti in globoke polarizacije v državi – zaradi točno tega, kar je sicer cilj Janeza Janše. In prišli smo celo do točke, ko bomo v Evropskem parlamentu – predvidoma decembra – dobili prvo resolucijo o Sloveniji glede razmer na področju temeljnih pravic in pravne države. In ne, to ni noben “izvoz” notranjepolitičnih tem, to je samo dokaz, da je vsem jasno, kaj se dogaja in kako nevarno je to.«

Joveva je bila kritična tudi do evropske ravni, ki po njenem mnenju ukrepa prepočasi in ima pretoge mehanizme. Evropska unija namreč tudi pri najhujših kršitvah evropskih temeljnih vrednot nikakor ne uporabijo mehanizma, ki omogoča sankcije – pogojevanje izplačila evropskih sredstev z vladavino prava.

Spregovorila je tudi o materinstvu: »Zelo sem si želela postati mama, ampak ni bilo tako lahko in samoumevno. To je bila moja tretja nosečnost in moj četrti otrok, prvi donošen … In zato je bila sreča ob njenem rojstvu toliko večja. Je pa res, da je to kar velik zalogaj. Na to te nihče ne more pripraviti – ne na vso to ljubezen in brezpogojno predanost, ne na to, kako zelo naporno je lahko.« Poslanka kljub nekaj mesecev stari hčerki namreč polno dela, saj porodniški dopust za poslance sploh ni predviden. Trenutno ima zaradi pandemije sicer možnost dela od doma, a je okrcala nepremišljene in nenadne odločitve predsednika parlamenta Sasollija, ki je pretekli mesec na vrat na nos delo na daljavo ukinil, potem pa ga je zaradi pritiskov mladih poslank in poslancev znova omogočil. Joveva se bo decembra sicer prvič na plenarno zasedanje v Strasbourg odpravila tudi s hčerko.

Ob koncu je pozvala k zaupanju v znanost, napredek in razvoj. »Bodimo prijazni, razumevajoči, strpni in predvsem – odgovorni. In, ja. Pojdimo na volitve. To ni le pravica vsakega izmed nas, to je naša skupna odgovornost. Zato, da se ne bodo na koncu drugi odločali namesto vas,« je zaključila.

Posnetek intervjuja je dostopen TUKAJ.

Evropska poslanka Irena Joveva je bila v četrtek, 18. novembra, govornica in gostja spletne okrogle mize o človekovih pravicah in svobodi medijev, ki sta jo organizirala Evropski liberalni forum in Inštitut Novum. Spoštovanje človekovih pravic je neločljivi del demokracije, ki temelji na svobodnem izražanju različnih mnenj. Mediji pri tem odigrajo ključno vlogo, saj zagotavljajo pretok raznolikih in točnih informacij, ki dosegajo širok krog ljudi. V zadnjih letih upadata tako demokracija kot svoboda izražanja, mediji pa se vse pogosteje soočajo s pritiski na njihovo neodvisno delo. Ob tem razrast uporabe družbenih medijev omogoča tudi širjenje lažnih novic, napačnih informacij in manipulacij, kar je pandemija covid-19 žal še poslabšala. Razprava je tekla o pobudah za jasen in odločen odgovor demokratične skupnosti, ki so bile sprožene in obravnavane na ravni EU ter na mednarodni ravni, in o preučitvi predlogov ukrepov, ki bi jih bilo treba izvesti.

Irena Joveva se je uvodoma odzvala na zaskrbljenost glede stanja svobode medijev v Sloveniji in v EU. Ostro je obsodila politične in druge pritiske na novinarje in medije z željo po zatiranju neodvisnega poročanja. »Vse večji pritisk, pod katerim so novinarji danes, lahko na koncu pripelje do skrajnih primerov, kot so umori preiskovalnih novinarjev na Malti, Slovaškem, v Grčiji in drugod,« je poudarila. Verjame, da lahko le z neodvisnimi in objektivnimi informacijami najdemo prave rešitve za izzive, ki se pojavljajo. Meni, da tisk in novinarstvo nasploh ogrožajo tudi širši dejavniki, kot je padanje naklad klasičnih tiskanih medijev in prehod na digitalne platforme. Lokalnim medijem na globalnem trgu konkurirajo največje medijske hiše, uporabniki pričakujejo brezplačne informacije, stabilnih modelov financiranja digitalnih medijev pa še nismo izoblikovali. Na tem področju je izpostavila rešitev: »Vsaj v omejenem smislu to področje ureja direktiva o avtorskih pravicah, ki izdajateljem daje nekaj pogajalskih pravic, a za zdaj so napredek dosegle le velike države. Pripravljene in v delu imamo že veliko zakonodaje, vsa pa poskuša obravnavati različna vprašanja, da bi ustvarili celovit in horizontalen zakonodajni okvir z izvedljivo rešitvijo.«

Ob naštetih širših dejavnikih pa zaradi iliberalnih populistov, ki poskušajo uničiti svobodo medijev, ali komercialnih interesov lastnikov, ki pritiskajo na uredniško neodvisnost, prihaja tudi do upada medijske svobode.

“V Sloveniji je ta trend že viden. Janševa vlada pritiska na naše javne medije, kolikor le more, državni tiskovni agenciji je zadrževala financiranje, na javno radiotelevizijo namešča ustrežljive urednike in direktorja, usmerja prihodke od oglaševanja v lastne strankarske propagandne medije, hkrati pa ob vsaki priložnosti blati in diskreditira neodvisne kritične novinarje,”

je še povedala in izrazila zaskrbljenost tudi glede stanja na Madžarskem in Poljskem, kjer so javni mediji že globoko podrejeni. Računa, da bo na ravni EU sprejet pravni okvir z dovolj zaščitnimi ukrepi, ki bodo novinarjem in urednikom omogočili pogoje ter moč, da se prosto branijo in svoje delo opravljajo brez vmešavanja politike ali lastnikov njihovega medija.

»Ozračje v Sloveniji postaja vse bolj radikalno, kar zastruplja tudi odnose med ljudmi. Čutim stisko ljudi v težkih časih, zlasti med pandemijo covid-19. Pristojni odločevalci v civilni sferi bi morali reševati probleme in ukrepati čim hitreje, jasneje in odločneje,« je poudarila v odgovoru na vprašanje o ksenofobičnih napadih, nadlegovanju in ustrahovanju, katerih tarča je pogosto tudi sama. Takšne situacije in fiktivno ustvarjanje konfrontacije lahko namreč posamezniki ali mediji izkoristijo za osebna obračunavanja, ki napajajo njihovo volilno bazo in krepijo njihovo prepoznavnost. Ko ni več vsebinskih argumentov, gredo ljudje na osebno raven, kar pove veliko o njih samih.

Glede vprašanja o upadanju svobode tiska in medijev v nekaterih državah članicah EU je povedala, da se tega dobro zavedajo tako v Parlamentu kot v Komisiji. Ob direktivi o avtorskih pravicah je izpostavila še direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki daje več uredniške neodvisnosti, obe pa bo treba v celoti prenesti v nacionalne zakonodaje držav članic. »Parlament si trenutno prizadeva za tako imenovano direktivo Anti-SLAPP za vzpostavitev pravnih varoval in zaščite novinarjev pred strateškimi tožbami, ko se zakonodaja zlorablja za utišanje novinarjev in drugih javnih nadzornikov,« je dodala poslanka, pri čemer je pomembno, da se sodnikom zagotovi mehanizem za hitro razrešitev takih pravnih zadev. »Drugi pomemben zakonodajni akt, ki bo predstavljen prihodnje leto, bo Akt o svobodi medijev, ki bo najbolj celovita zakonodaja za medije za zaščito neodvisnosti tako v zasebnih kot v javnih medijih. Tukaj konkretne rešitve še niso artikulirane, ustvaril pa naj bi popolno transparentnost oglaševanja medijev – zlasti državnih podjetij ter transparentnost lastništva,« je o zakonu, pri katerem želi sodelovati tudi sama, povedala poslanka. »Čas je, da medijski sektor obravnavamo tako, kot si zasluži, saj ima velik, če ne celo največji vpliv na samo demokracijo,« je zaključila.

V petek, 12. novembra 2021, se je evropska poslanka Irena Joveva virtualno udeležila dogodka Young Changemakers Academy 2021, ki ga organizirata Evropski liberalni forum (ELF) in Evropska liberalna mladina (LYMEC). Otvorila je omizje, kjer so mladi izmenjali mnenja z evropskimi poslanci iz skupine Renew Europe ter spregovorili o aktualnih izzivih Unije in Konferenci o prihodnosti Evrope.

Evropska poslanka Irena Joveva je v svojem nagovoru uvodoma razložila, zakaj se je kot mlada oseba odločila stopiti na politični parket. Poudarila je, da jo je marsikaj v politiki zmotilo. Predvsem dejstvo, da glasovi mladih niso bili slišani oziroma so politiki govorili o mladih, vendar ne z mladimi. “V tem mandatu je veliko več mlajših poslancev kot prej, ki poskušamo skupaj pognati spremembe in prinesti nove, sveže ideje v politični svet. Pokazati, da v politiki nismo vsi isti.”

PreviousNext

Joveva je izpostavila pomembno tematiko, ki jo kot članica odbora za izobraževanje in kulturo skrbno spremlja – ureditev področja družbenih omrežij in zaščita medijev na splošno. Kot nekdanja novinarka je zelo zaskrbljena zaradi situacije v medijih v Evropi. “Soočamo se z vse bolj agresivnimi poskusi vlad, da utišajo svobodne medije na Poljskem, Madžarskem in žal tudi v moji domovini, Sloveniji, ki je zaradi političnega pritiska na medije in novinarje že pod drobnogledom evropskih institucij,” je dejala ter nadaljevala, da razpravam z obeh strani ni videti konca. “Nekateri neskončno poskušajo zaščititi svobodo medijev, drugi pa jo neskončno napadajo. Iskreno mislim, da je pritisk na tisk danes brez primere.” Dobre novice so, da se pripravlja nova evropska zakonodaja, akt o svobodi medijev. Nova zakonodaja bo naslovila številne vidike – od izzivov digitalizacije in sprememb v dostopu do informacij do ločitve javnih in zasebnih medijev ter ureditve medijskega trga. Akt o svobodi medijev pa je po mnenju Joveve ključen za naše demokracije.

Poslanka je nagovor sklenila s pozivom mladim k aktivnemu vključevanju v razprave o prihodnosti Evrope, tako z nacionalnimi kot evropskimi poslanci, saj imajo (mladi) veliko dobrih idej, mnenj in predlogov.

Akademija Young Changemakers je program, katerega cilj je pripraviti mlade, da aktivno sodelujejo v svojih skupnostih tako, da oblikujejo svojo prihodnost na določenih političnih področjih s projekti zagovorništva s tremi seminarji ter mrežno podporo z drugimi mladimi in visokimi političnimi osebnostmi z vsega sveta.

Evropska poslanka Irena Joveva je na evropsko komisarko za inovacije, kulturo, izobraževanje in mladino Marijo Gabriel naslovila odprto pismo, v katerem jo je seznanila z zmanjšanjem financiranja kulturnega sektorja v Sloveniji. V nadaljevanju si lahko preberete pismo v celoti:

“Na vas se obračam z namenom, da vas obvestim o dogajanju na področju kulture v Sloveniji. Vsi se zavedamo, da je kultura eden izmed pomembnejših vidikov Evropske unije, saj nas zgodovinski razvoj posameznih držav članic – in kontinenta kot takega – povezuje v celoto. Kulturne razlike, ki so se oblikovale, so prerasle v del posameznikove identitete evropskih državljanov, preko katere se razlikujemo, a nas v enaki meri preko kolektivnega razvoja tudi združuje. Področje kulture je znotraj Unije finančno podhranjeno že vrsto let, pandemija koronavirusa pa je finančno vrzel še dodatno poglobila. Medtem ko je Unija po svoji moči prek mehanizmov finančne podpore za kulturni sektor namenila dodatni dve milijardi evrov sredstev za podporo pri obnovi, odpornosti ter raznovrstnosti kulturnega in ustvarjalnega sektorja, ki jih brez krize najbrž ne bi, pa je v posameznih državah članicah moč opaziti reze v financiranje kulturnega sektorja v državnih proračunih. Tako je, na žalost, tudi v Sloveniji. Zavedam se, da je postavitev državnih proračunov v pristojnosti držav članic, a vendar je dodatno finančno izčrpavanje kulturnega sektorja izredno pomembna tematika, zato vas želim obvestiti o prihajajočih finančnih rezih v kulturnem sektorju v Sloveniji.

Stanje na področju kulture v Sloveniji je zaskrbljujoče. Evropski komisiji je že dobro poznano dogajanje okoli Slovenske tiskovne agencije, vzporedno pa se dogajajo tudi drugi procesi, ki so usmerjeni bodisi k spremembi medijske krajine bodisi k destabilizaciji nevladnega sektorja. Eden teh vzporednih procesov je bil sprejemanje Pravilnika o strokovnih komisijah, ki je potekal sredi epidemije (oktober 2020) in v nasprotju s stališčem Odbora za kulturo v Državnem zboru RS ter proti sklepu Nacionalnega sveta za kulturo. Edino za vlado pomembno določilo v pravilniku je bilo končno določilo o menjavi strokovnih komisij. Če so bile komisije v preteklem mandatu imenovane s transparentnim javnim postopkom, potem tega za aktualne strokovne komisije žal ne moremo reči. Posledice sporne spremembe pravilnika in nadaljnjega netransparentnega imenovanja komisij so bile kmalu jasne, in sicer že ob rezultatih medijskega razpisa za leto 2021, ko so iz financiranja izpadle številne lokalne radijske postaje (npr. Koroški radio, Radio Triglav itd.), pa tudi za kulturo pomembni specializirani mediji (revije Kino, Razpotja, Literatura itd.) ali na primer najstarejša študentska radijska postaja Radio Študent.

Namera aktualne vlade, da disciplinira kulturne organizacije, ki sledijo predvsem družbenemu dobru in lastnim uredniškim politikam, se kaže tudi ob sprejemanju aktualnega rebalansa proračuna za leto 2022. Z rebalansom se sicer povečujejo splošna sredstva za kulturo, a hkrati se bistveno znižujejo sredstva na postavki Spodbujanje kulturne ustvarjalnosti, ki je ključni vir financiranja nevladnih kulturnih organizacij (predvsem na področju uprizoritvene, vizualne, intermedijske in glasbene umetnosti). Sredstva se na omenjeni postavki razpolavljajo iz 6,4 na 3,6 milijonov evrov, kar poleg rezov v številne projekte na področju kulture pomeni tudi veliko težje vključevanje nevladnih organizacij v evropske projekte, saj preprosto ne bodo imele osnove v nacionalnem financiranju. Ogroža se tudi cel nabor vzporednih procesov, vse od skrbi za strokovnost področij (financiranje stanovskih organizacij), do negativnega vpliva na razvoj kadrov in publike.

Podobno se dogaja tudi na področju ljubiteljske kulture, kjer se proračun prav tako zmanjšuje za dobrega pol milijona evrov. Četudi vlada pojasnjuje, da je to zavoljo pravočasno, v letu 2021 izvedenega projekta, za katerega so bila rezervirana sredstva tudi v letu 2022, pa bi bilo treba ta sredstva razumeti kot končno, dolgo pričakovano normalizacijo na področju. Sredstva za ljubiteljsko kulturo namreč že vrsto let stagnirajo, kar se pozna tudi že na samem področju. Če je ljubiteljska kultura včasih predstavljala eno od ključnih osnov poklicnega NVO sektorja v kulturi, se sedaj bori zlasti za ohranjanje svojih projektov, kar ni vzdržno, predvsem pa ni razvojno.

Slovenija bi kot manjša članica EU toliko več pozornosti morala posvečati ravno nevladnemu sektorju v kulturi, ki bistveno prispeva tako k ohranjanju tradicije kot snovanju prebojnih umetniških praks. Aktualno znižanje naposled ni v soglasju niti z Novo evropsko agendo za kulturo (Bruselj, 22. maj 2018 COM(2018) 267 final), ki ima med drugim kot ključen cilj »izkoristiti ves potencial kulture za pomoč pri vzpostavitvi bolj vključujoče in pravične Unije, ki podpira inovacije, ustvarjalnost ter trajnostna delovna mesta in rast«. S krčenjem nevladnega sektorja iz naslova nacionalnega financiranja se ogroža tudi evropske cilje na področju kulture. Evropske smernice so del soglasja članic EU o skupni prihodnosti, vsakršno odstopanje brez zadostne utemeljitve pa pomeni odklon, ki ne prispeva k skupnim prizadevanjem EU.”

Izvirnik v angleškem jeziku je dostopen TUKAJ.