Up YU Go!

Odjuga.

Vsi, ki me poznajo, vejo, da obožujem besedne igre. In tako sem takoj, ko sem videla njen naslov tako v angleščini kot v slovenščini, vedela, da bo ta razstava nekaj vrhunskega.

Ko me je zdaj že (žal) nekdanja direktorica Muzeja novejše zgodovine Kaja Širok vprašala, če bi sodelovala pri tem projektu, mi sploh ni bilo treba razmišljati, kaj odgovoriti. Bila sem počaščena, ker je pomislila tudi name. Da, počaščena sem, da so moji … od juga.

Osrednja tema razstave so namreč zgodbe ljudi, ki so se po drugi svetovni vojni preselili v Slovenijo iz držav nekdanje Jugoslavije, in njihovih potomcev. Odjuga v svojem bistvu počloveči procese pripadanja, samospoznavanja, spominjanja, izključevanja, stigmatizacije, drugačenja.

Etikete? Etikete so samo za na rakijo. Tako je sporočilo razstave strnila njena soustvarjalka Dragica Dobrila.

Identitete? Identitete so pa menda kot gate. Imaš jih več, ali pa ne, skratka, tvoja stvar, intimna stvar. Tako pa to razloži Magnifico. Tudi on je namreč del Odjuge.

Poleg še ogromno drugih, da se razumemo. Zgodbe o identitetah na prepihu so pravzaprav zasnovane na zgodbah 40 pričevalcev. Tudi na moji zgodbi, zgodbi mojih staršev. Na moji identiteti, mojih identitetah.

“Nastavimo ogledalo vsem tistim, ki na nas gledajo zviška in nam na družbeni lestvici – neupravičeno – dodeljujejo mesta nekje pri dnu. Nastavimo jim to ogledalo tako, da bodimo najboljša različica sebe.”

To sem sporočila vsem, ki nas zaznamuje več identitet. In ta zapis je en res mini delček začasne razstave. Zato … si jo pojdite pogledat! Do maja bo v prostorih Muzeja novejše zgodovine Slovenije.

Fotografija: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Evropska poslanka Irena Joveva je bila v nedeljo, 5. decembra 2021, govornica na Regionalni liberalni konferenci, ki je v organizaciji makedonskih liberalnih demokratov (LDP) in politične skupine ALDE v Skopju potekala pod naslovom “Prenovljena naracija za pospešeno integracijo v EU”. Joveva je bila kritična tako do Evropske unije kot do določenih držav članic, predvsem pa je poudarila pomen partnerstva in sodelovanja. Spregovorila je tudi o grožnji neliberalnega skrajno desnega populizma.

Uvodoma je ugotovila, da se v odnosih med Evropsko unijo in Zahodnim Balkanom v dveh in pol letih mandata aktualnega sklica Evropskega parlamenta žal ni kaj dosti spremenilo. Deloma je tako zaradi pandemije, ki je zasenčila druge teme, a države članice so se tudi na vrhu na Brdu, ki naj bi bil namenjen prav spodbujanju širitve, zelo zadrževale pri uporabi besede ‘širitev’. Spomnila je na več ovir, ki otežujejo širitev, na primer grški veto in nato še bolgarski za Severno Makedonijo, pa tudi francoski “ne”: “Poudarjam, da se dvostranski spori v skladu s pogodbami ne smejo uporabljati za onemogočanje države kandidatke pri začetku pogajanj. V tem primeru torej država članica EU tega ne spoštuje in očitno izkorišča položaj Severne Makedonije za svoje politične igre. Pravilo konsenza EU še enkrat kaže svojo slabost – da lahko ena država članica, od 27, ustavi napredek enega naroda.” Ob tem je izpostavila, da so v Evropskem parlamentu zaradi tega odkrito in glasno kritizirali najprej Komisijo in potem še Svet, saj je obljube treba držati, dobro delo pa mora biti nagrajeno.

“Države Zahodnega Balkana, naše neposredne evropske sosede, bi morale tekmovati med seboj, kdo bo izvedel največ reform, kdo bo ustvaril boljše življenje za svoje državljane ter ponuditi podporo in znanje ena drugi, da bo ta skupen proces lažji. S pomočjo Evropske unije pa bi morali drug drugega podpirati in spodbujati,” je povedala in hkrati ugotovila, da so žal številne države Zahodnega Balkana obtičale z reformami, nacionalizmom in etno-nacionalističnimi pripovedmi iz devetdesetih let, kar jim ne dopušča napredka. V širitvi EU bi države Zahodnega Balkana morale videti cilj, da se bodo vsi njihovi državljani, ne glede na to, kje živijo, in ne glede na njihovo etnično ali versko pripadnost, počutili cenjene, varne, slišane in spoštovane.

Poslanka je obsodila tudi dejanja Evropske unije, ki na Zahodnem Balkanu izgublja verodostojnost s številnimi neizpolnjenimi obljubami. Po njenem mnenju je vključitev teh držav v EU geopolitična nuja, ki zagotavlja mir in trajnostni razvoj področja. EU in Zahodni Balkan lahko številna za prihodnost izjemno pomembna vprašanja naslavljata le skupaj.

“Ne želim zveneti pesimistično, vendar v bližnji prihodnosti ne vidim veliko radikalnih sprememb. Seveda je novi širitveni paket Komisije obetal, vendar predpostavka, da bi se vseh šest držav Zahodnega Balkana kmalu pridružilo EU, ni preveč realna, še posebej, ker se je zgodil avtoritarni preobrat nekaterih držav v EU, ki zdaj zagotovo ne bi šle skozi paket širitve. Zato mora biti EU strožja tudi do svojih držav članic. Vidimo poslabšanje medijske svobode, pravne države in državljanskih svoboščin v nekaterih državah članicah, zato so v EU zelo zelo potrebne globoke spremembe. Žal, to se vidi na Madžarskem, Poljskem in od nedavnega tudi v moji državi Sloveniji. Tako lahko vidimo, kako lahko ta neliberalni skrajno desni populizem v zelo kratkem času oslabi pravno državo, razgradi neodvisnost sodstva, javnih medijev, regulativnih agencij in neodvisnih institucij. To je trenutno največja grožnja, tako na Zahodnem Balkanu kot v državah članicah EU.”

Joveva je poudarila, da je ta ideologija tesno povezana z etno-nacionalističnimi težnjami in kot taka ni le ovira za pristop in grožnja miru, ampak tudi spodkopava samo strukturo Evropske unije. “Vendar moramo biti jasni, kaj se dogaja: umetno ustvarjeni ideološki spori so le kritje za avtoritarno vladavino, ta pa je le kritje za kleptokracijo. In vsi, tudi tisti, ki se pretvarjajo, da so liberalni ter da so del naše družine, a podpirajo takšne neliberalne voditelje, so del problema in ne rešitev,” je bila ostra in svoj nagovor sklenila z mislijo: “Skupaj se moramo boriti proti iliberalizmu po Evropi in krepiti naše skupne vrednote. Ne smemo pozabiti, da smo pri tem partnerji in da je proces naporen, dolg, a na koncu je zmaga. Mora biti zmaga za Evropsko unijo, za Zahodni Balkan, predvsem pa za državljane vseh držav Zahodnega Balkana, ki si zaslužijo boljše in varnejše življenje.”

V posnetku lahko prisluhnete nekoliko skrajšani različici nagovora:

Evropska poslanka Irena Joveva je danes, 29. novembra 2021, gostila okroglo mizo »Zdravstveni sistem po pandemiji: med strahom, vzajemnostjo in solidarnostjo«. Na okrogli mizi so poleg evropske poslanke Irene Joveve sodelovali še: Jani Möderndorfer, poslanec LMŠ, Sašo Rebolj, zdravnik splošne medicine in direktor zdravstvenega doma, dr. Nina Pirnat, epidemiologinja in nekdanja direktorica NIJZ ter Nataša Vidnar, diplomirana medicinska sestra in vodja Centra za krepitev zdravja. Na omizju so iskali odgovore na številna aktualna vprašanja o stanju v zdravstvu: javno, zasebno ali koncesionarsko zdravstvo, kako je s (pod)financiranjem zdravstva, primanjkljajem zdravstvenega kadra, zakaj moramo vlagati napore in sredstva v krepitev osnovnega zdravstva za razbremenitev sekundarnega, zakaj potrebujemo razvoj nujne medicinske pomoči, kakšen je pomen centrov za krepitev zdravja ter kakšne so trenutne evropske zdravstvene politike, pa tudi, kako naprej po koncu pandemije.

Irena Joveva je povedala, da tudi v Evropski uniji zdravstveni sistemi niso imuni na politične in lobistične pritiske, ki želijo ustvariti privatizacijsko okolje. »V Renew Europe velike upe polagamo v Evropsko zdravstveno unijo, za katero upam, da se bo sčasoma preoblikovala iz trenutno zastavljene oblike v nekakšen enotni model zdravstva v vseh državah članicah, ki bi vsem prebivalcem Unije omogočal dostop do enakih oblik zdravljenja pod enakimi pogoji,« je poudarila in izpostavila  primer Lombardije, kjer k dobičkom usmerjene zasebne bolnišnice kovidnih bolnikov niso obravnavale. »Tako so imeli na eni strani prazne postelje v zasebnih bolnišnicah in prepolne javne bolnišnice. Gre za jasen primer, ki nakazuje na naravni zaključek zdravstvenega sistema, ki temelji na profitu,« je povzela.

Tudi Sašo Rebolj je podobnega mnenja: »Javno zdravstvo ne more postati odlagališče nekih zdravstvenih uslug, ki so ovrednotene slabo, vse ostalo pa bi opravljali zasebni zavodi, saj bi to pomenilo bistveno slabšo dostopnost storitev za vse.« Nina Pirnat vidi odločilno težavo v trenutno zastarelem sistemu financiranja zdravstva: »Treba je na novo določiti, kako se bo javni zdravstveni sistem dofinanciral iz proračuna, v kolikor zmanjka sredstev iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje, hkrati pa je treba temeljito poseči tudi v vodenje in upravljanje javnih zavodov, pa tudi v plače v javnem sektorju.« Najboljši način financiranja se ji zdi t.i.  »pay for performance«, torej plačilo za izplen zdravljenja ali za komplet zdravstvenih storitev, ki jih posameznik dobi za zdravljenje njegovega stanja. Nataša Vidnar je izpostavila številna področja zdravstvene nege, kjer bi bile nujne zakonske spremembe in regulacije, s čimer bi bili bližje drugim reguliranih poklicem v Sloveniji. »Medicinske sestre si želijo izvedbene naloge in tudi vidno mesto pri odločanju,« je dodala in to ponazorila na primeru cepljenja, kjer medicinska sestra prevzema vse faze, a je njena vloga še vedno samo izvedbena.

Sašo Rebolj je poudaril, da odhodi iz zdravstvenega sistema niso vezani samo na plačo, ampak tudi na delovne pogoje: »Zavarovalnica je tista, ki diktira, koliko in celo s kakšnim kadrom morajo zdravstveni zavodi narediti, da dobijo plačan določen progam.« Vidnarjeva se je z njim strinjala in dodala, da je največji primanjkljaj medicinskih sester pri zagotavljanju zahtevnejših delovnih procesov. Izdelava kadrovskih standardov bi omogočila, da se razporedi prave ljudi na prava delovna mesta.  Jani Möderndorfer pa vidi težavo tudi pri strukturi  osebja: »Kar 75 odstotkov je medicinskih tehnic in tehnikov, ostalo pa so diplomirane medicinske sestre, ki pa opravijo večino dela, medtem ko se zdravstvenim tehnikom jemljejo pristojnosti z upanjem, da bo sčasoma vedno več diplomiranih. Vprašanje je, če nam bo uspelo to strukturo obrniti.« Pirnatova pa je še dejala, da tudi enotni plačni sistem ni najboljša rešitev, če ne bi bil bistveno spremenjen z možnostmi dodatnega nagrajevanja, kar pa pomeni tudi korenito spremembo zakonodaje.

PreviousNext

Glede pandemije je Joveva poudarila, da je Evropska unija pri spoprijemanju z njo odreagirala zelo hitro. Ne le s finančnimi mehanizmi, ki bodo omogočili okrevanje po njej, pokazalo se je, da so javni zdravstveni sistemi absolutna prioriteta, hkrati pa so se razkrile tudi številne pomanjkljivosti. »Če bomo z neko politično voljo stremeli k izboljšanju, potem lahko pričakujemo konkretne in dobre premike na bolje. Upam pa, da se ne bo na vse skupaj prehitro pozabilo in se krize ne bi izkoristilo za izboljšanje zdravstvenih sistemov na evropski ravni.« Pirnatova je pri spoprijemanju s pandemijo izpostavila tudi uspešnost držav, ki so gradile na dnevnem komuniciranju smiselnih ukrepov in na zaupanju prebivalstva: »Vsi so poudarjali, da je ključno, da ukrepi temeljijo na razumevanju prebivalstva, da so pravočasni in da so izvedljivi – napovedani dovolj hitro, da se lahko prebivalstvo pripravi, mora pa se upoštevati tudi vse kategorije prebivalstva.«

Izpostavili so tudi pomembnost dostopnosti nujne medicinske pomoči vsem prebivalcem ter centrov za krepitev zdravja. Študije kažejo, da lahko s spremembo življenjskega sloga za 30 odstotkov zmanjšamo možnost, da za covidom sploh zbolimo, za 30 odstotkov je boljši izid cepljenja, pa tudi rehabilitacija po prebolelem covidu je za 40 do 50 odstotkov boljša. Ob tem je v zdravstvu in pri zdravljenju nujno odprto komunicirati s prebivalstvom, ponovno oceniti, kakšno je stanje kronično bolnih, ter posebno skrb posvetiti otrokom, ki so jih v času epidemije kovida ukrepi močno prizadeli.

Sogovorniki so se strinjali, da mora biti zdravstveni sistem dostopen vsem ter da je zdaj pravi čas za njegovo preoblikovanje z mislijo na to, kaj je najboljše za bolnike in bolnice. »Slovenski zdravstveni sistem je boljši, kot je splošno javno mnenje o njem, kar dokazuje z vrhunskimi dosežki, je tudi široko dostopen, potrebuje pa res še veliko izboljšav. To je zdaj priložnost, da se zaznajo in popravijo šibke točke. Kraj rojstva ne sme vplivati na to, kako dobro bomo zdravljeni. Naj se ne začne in končuje pri denarju,« je ob koncu še povedala Joveva.

Evropska poslanka Irena Joveva je bila danes, 26. novembra 2021, gostja na Radiu Kum. Ob skorajšnji polovici mandata se je ozrla na preteklo delo in na izzive, ki so še pred njo. Komentirala je družbene in politične spremembe, ki jih narekuje pandemija, evropske politike za upravljanje in sanacijo stanja po pandemiji, pa tudi politično dogajanje v Sloveniji.

Že zelo kmalu po njenem nastopu mandata je svet zajela pandemija. Joveva ne dvomi o vlogi Evropske unije pri reševanju krize: »Čeprav se zdi Bruselj velikokrat nepomemben, je vse prej kot to. Prav skupno ukrepanje na vseh področjih je in bo državam članicam omogočilo bistveno lažje spopadanje s pandemijo, kot bi nam to uspevalo samim.« Žalosti pa jo, da je čas pandemije pospešil tudi razmah raznih zelo nevarnih ideologij, na primer fašizma, različnih nestrpnosti in erozije demokracije, na kar ni imuna niti Slovenija. »To vidim kot nekaj, na kar je treba vsakič znova jasno in glasno opozarjati, ker to so res zelo grozeče zadeve, ki jih preprosto moramo ustaviti,« je poudarila.

Joveva, ki je članica štirih odborov, se je v preteklih dveh letih in pol aktivno posvečala številnim področjem. Na posebnem odboru proti raku so pripravili predlog resolucije Evropskega parlamenta o krepitvi Evrope v boju proti raku. »Pomemben cilj prve polovice mandata je bilo tudi oblikovanje in sprejetje mehanizmov za Naslednjo generacijo, mehanizma za okrevanje in odpornost,  ki je zdaj vključen tudi v dolgoročni proračun EU. Ta sredstva bodo državam članicam omogočila preboj in razvoj v obdobju po pandemiji,« je povedala, ob tem pa je zadovoljna, da je precej več sredstev namenjenih tudi mladim. Na odboru za kulturo pa so v zadnjem času na tapeti mediji, svoboda novinarstva in vladna vmešavanja na Poljskem, Madžarskem in, žal, tudi v Sloveniji. V pripravi je precej zakonodajnih rešitev – od Evropskega akta o svobodi medijev do aktov o digitalnih storitvah in digitalnih trgih in morda kmalu tudi tako imenovana AntiSlapp zakonodaja, ki bi preprečila zlorabe pravnega sistema za utišanje novinarjev, nevladnikov in civilne družbe.

Stanje v Sloveniji se ji zdi zaskrbljujoče: »STA je bila zadnje leto talka vlade Janeza Janše. Želeli so jo spraviti na kolena, si pridobiti moč uveljavljanja lastne uredniške politike. Enako poskušajo s kadrovskimi menjavami na nacionalni televiziji.« V Evropi niso neopaženo minili niti Twitter izpadi aktualne vladne ekipe, vse našteto pa je pripeljalo do točke, ko je delegacija odbora Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine v Sloveniji preverjala stanje demokracije.

»V poročilu jasno piše, da so globoko zaskrbljeni zaradi ozračja sovražnosti in globoke polarizacije v državi – zaradi točno tega, kar je sicer cilj Janeza Janše. In prišli smo celo do točke, ko bomo v Evropskem parlamentu – predvidoma decembra – dobili prvo resolucijo o Sloveniji glede razmer na področju temeljnih pravic in pravne države. In ne, to ni noben “izvoz” notranjepolitičnih tem, to je samo dokaz, da je vsem jasno, kaj se dogaja in kako nevarno je to.«

Joveva je bila kritična tudi do evropske ravni, ki po njenem mnenju ukrepa prepočasi in ima pretoge mehanizme. Evropska unija namreč tudi pri najhujših kršitvah evropskih temeljnih vrednot nikakor ne uporabijo mehanizma, ki omogoča sankcije – pogojevanje izplačila evropskih sredstev z vladavino prava.

Spregovorila je tudi o materinstvu: »Zelo sem si želela postati mama, ampak ni bilo tako lahko in samoumevno. To je bila moja tretja nosečnost in moj četrti otrok, prvi donošen … In zato je bila sreča ob njenem rojstvu toliko večja. Je pa res, da je to kar velik zalogaj. Na to te nihče ne more pripraviti – ne na vso to ljubezen in brezpogojno predanost, ne na to, kako zelo naporno je lahko.« Poslanka kljub nekaj mesecev stari hčerki namreč polno dela, saj porodniški dopust za poslance sploh ni predviden. Trenutno ima zaradi pandemije sicer možnost dela od doma, a je okrcala nepremišljene in nenadne odločitve predsednika parlamenta Sasollija, ki je pretekli mesec na vrat na nos delo na daljavo ukinil, potem pa ga je zaradi pritiskov mladih poslank in poslancev znova omogočil. Joveva se bo decembra sicer prvič na plenarno zasedanje v Strasbourg odpravila tudi s hčerko.

Ob koncu je pozvala k zaupanju v znanost, napredek in razvoj. »Bodimo prijazni, razumevajoči, strpni in predvsem – odgovorni. In, ja. Pojdimo na volitve. To ni le pravica vsakega izmed nas, to je naša skupna odgovornost. Zato, da se ne bodo na koncu drugi odločali namesto vas,« je zaključila.

Posnetek intervjuja je dostopen TUKAJ.

Evropska poslanka Irena Joveva je bila v četrtek, 18. novembra, govornica in gostja spletne okrogle mize o človekovih pravicah in svobodi medijev, ki sta jo organizirala Evropski liberalni forum in Inštitut Novum. Spoštovanje človekovih pravic je neločljivi del demokracije, ki temelji na svobodnem izražanju različnih mnenj. Mediji pri tem odigrajo ključno vlogo, saj zagotavljajo pretok raznolikih in točnih informacij, ki dosegajo širok krog ljudi. V zadnjih letih upadata tako demokracija kot svoboda izražanja, mediji pa se vse pogosteje soočajo s pritiski na njihovo neodvisno delo. Ob tem razrast uporabe družbenih medijev omogoča tudi širjenje lažnih novic, napačnih informacij in manipulacij, kar je pandemija covid-19 žal še poslabšala. Razprava je tekla o pobudah za jasen in odločen odgovor demokratične skupnosti, ki so bile sprožene in obravnavane na ravni EU ter na mednarodni ravni, in o preučitvi predlogov ukrepov, ki bi jih bilo treba izvesti.

Irena Joveva se je uvodoma odzvala na zaskrbljenost glede stanja svobode medijev v Sloveniji in v EU. Ostro je obsodila politične in druge pritiske na novinarje in medije z željo po zatiranju neodvisnega poročanja. »Vse večji pritisk, pod katerim so novinarji danes, lahko na koncu pripelje do skrajnih primerov, kot so umori preiskovalnih novinarjev na Malti, Slovaškem, v Grčiji in drugod,« je poudarila. Verjame, da lahko le z neodvisnimi in objektivnimi informacijami najdemo prave rešitve za izzive, ki se pojavljajo. Meni, da tisk in novinarstvo nasploh ogrožajo tudi širši dejavniki, kot je padanje naklad klasičnih tiskanih medijev in prehod na digitalne platforme. Lokalnim medijem na globalnem trgu konkurirajo največje medijske hiše, uporabniki pričakujejo brezplačne informacije, stabilnih modelov financiranja digitalnih medijev pa še nismo izoblikovali. Na tem področju je izpostavila rešitev: »Vsaj v omejenem smislu to področje ureja direktiva o avtorskih pravicah, ki izdajateljem daje nekaj pogajalskih pravic, a za zdaj so napredek dosegle le velike države. Pripravljene in v delu imamo že veliko zakonodaje, vsa pa poskuša obravnavati različna vprašanja, da bi ustvarili celovit in horizontalen zakonodajni okvir z izvedljivo rešitvijo.«

Ob naštetih širših dejavnikih pa zaradi iliberalnih populistov, ki poskušajo uničiti svobodo medijev, ali komercialnih interesov lastnikov, ki pritiskajo na uredniško neodvisnost, prihaja tudi do upada medijske svobode.

“V Sloveniji je ta trend že viden. Janševa vlada pritiska na naše javne medije, kolikor le more, državni tiskovni agenciji je zadrževala financiranje, na javno radiotelevizijo namešča ustrežljive urednike in direktorja, usmerja prihodke od oglaševanja v lastne strankarske propagandne medije, hkrati pa ob vsaki priložnosti blati in diskreditira neodvisne kritične novinarje,”

je še povedala in izrazila zaskrbljenost tudi glede stanja na Madžarskem in Poljskem, kjer so javni mediji že globoko podrejeni. Računa, da bo na ravni EU sprejet pravni okvir z dovolj zaščitnimi ukrepi, ki bodo novinarjem in urednikom omogočili pogoje ter moč, da se prosto branijo in svoje delo opravljajo brez vmešavanja politike ali lastnikov njihovega medija.

»Ozračje v Sloveniji postaja vse bolj radikalno, kar zastruplja tudi odnose med ljudmi. Čutim stisko ljudi v težkih časih, zlasti med pandemijo covid-19. Pristojni odločevalci v civilni sferi bi morali reševati probleme in ukrepati čim hitreje, jasneje in odločneje,« je poudarila v odgovoru na vprašanje o ksenofobičnih napadih, nadlegovanju in ustrahovanju, katerih tarča je pogosto tudi sama. Takšne situacije in fiktivno ustvarjanje konfrontacije lahko namreč posamezniki ali mediji izkoristijo za osebna obračunavanja, ki napajajo njihovo volilno bazo in krepijo njihovo prepoznavnost. Ko ni več vsebinskih argumentov, gredo ljudje na osebno raven, kar pove veliko o njih samih.

Glede vprašanja o upadanju svobode tiska in medijev v nekaterih državah članicah EU je povedala, da se tega dobro zavedajo tako v Parlamentu kot v Komisiji. Ob direktivi o avtorskih pravicah je izpostavila še direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki daje več uredniške neodvisnosti, obe pa bo treba v celoti prenesti v nacionalne zakonodaje držav članic. »Parlament si trenutno prizadeva za tako imenovano direktivo Anti-SLAPP za vzpostavitev pravnih varoval in zaščite novinarjev pred strateškimi tožbami, ko se zakonodaja zlorablja za utišanje novinarjev in drugih javnih nadzornikov,« je dodala poslanka, pri čemer je pomembno, da se sodnikom zagotovi mehanizem za hitro razrešitev takih pravnih zadev. »Drugi pomemben zakonodajni akt, ki bo predstavljen prihodnje leto, bo Akt o svobodi medijev, ki bo najbolj celovita zakonodaja za medije za zaščito neodvisnosti tako v zasebnih kot v javnih medijih. Tukaj konkretne rešitve še niso artikulirane, ustvaril pa naj bi popolno transparentnost oglaševanja medijev – zlasti državnih podjetij ter transparentnost lastništva,« je o zakonu, pri katerem želi sodelovati tudi sama, povedala poslanka. »Čas je, da medijski sektor obravnavamo tako, kot si zasluži, saj ima velik, če ne celo največji vpliv na samo demokracijo,« je zaključila.