“Dobre tehnološke pridobitve bi morali ohraniti”

V torek, 17. maja 2022, se je evropska poslanka Irena Joveva na povabilo točke Europe Direct iz Zasavja, v sklopu evropskega leta mladih, udeležila pogovora z mladimi o področju digitalizacije in šolanja na daljavo v času epidemije COVID-19. Posebej je poudarila, da si želi, da bi tako Evropski parlament kot slovenski šolski sistem ohranila dobre tehnološke pridobitve, ki so jih pridobili tekom zadnjih dveh let.

Uvodoma so sodelujoči mladi predstavili svoje izkušnje iz omenjenega obdobja in opisali, kako so se sami spopadali s šolanjem na daljavo. Med prednostmi šolanja na daljavo so izpostavili dejstvo, da ni bila potrebna vožnja v kraj šolanja ter da se v veliko primerih profesorji bolj potrudijo za predavanja kot v predavalnicah. Med drugim so mladi zaradi šolanja na daljavo odkrili nova spletna orodja in načine dela, ki jih prej niso poznali.

Kot največje slabosti šolanja na daljavo pa so na drugi strani izpostavili manko socializacije in druženja. Pristavili so tudi, da vsi profesorji niso znali uporabljati sodobne tehnologije, zato so bila nekatera predavanja slabše kakovosti in so bili posledično primoran veliko storiti sami.

Kot ključno za uspešno opravljanje šolanja na daljavo so izpostavili stabilno internetno povezavo. Poudarili so, da lahko manko sredstev za tehnološko opremo veliko dijakov ter študentov pahne v duševno stisko zaradi nezmožnosti, da bi si to opremo priskrbeli. S to oceno stanja se je strinjala tudi poslanka, ki je dodala, da je čas epidemije na splošno poslabšal duševno stanje mladih, slednje pa da šele od nedavnega prihaja v ospredje različnih razprav in obravnav v političnem smislu.

Tekom pogovora so mladi opozorili tudi, da je bilo kupljene veliko nove opreme za čas šolanja na daljavo, ki bi jo lahko šole in univerze uporabljale tudi v prihodnje. S tem je soglašala Joveva, ki je prepričana, da bi morali v največji možni meri obdržati prednosti tehnoloških pridobitev, ki smo jih razvili med epidemijo. Samo v Evropskem parlamentu je z elektronskim načinom glasovanja mogoče bolj podrobno spremljati poslance in njihova glasovanja, ki so bila le tako v popolnosti transparentna. To se ji zdi bolj demokratičen in pravičen pristop.

Zdi se ji tudi nesprejemljivo, da je tako veliko mladih danes še vedno brez dostopa do interneta, računalniške in druge, osnovne tehnološke opreme. Tu glavno vlogo igra država, ki ima pristojnosti na področju urejanja šolskega sistema.

”Želim si, da bi v letu 2022 vsi imeli dostop do tehnološke opreme in drugih elektronskih naprav.”

V nadaljevanju so se mladi dotaknili še želje po pretvorbi učnega gradiva v elektronske verzije, saj bi bila ta tako bolj dostopna vsem učencem, dijakom in študentom.

Poslanka Joveva se je ob koncu vsem lepo zahvalila za komentarje in poglede, predvsem pa je pozdravila koncept dogodka, ki je bil resnično osredotočen na mlade, ne pa zgolj na monologe političnih odločevalcev. Poudarila je, da se podobnih dogodkov z veseljem udeleži tudi v prihodnje, mladim pa je predstavila tudi spletno stran Ideje, ki presegajo meje.

/0 Comments/objavil/a
,

“Otroke in mlade je treba izobraževati o duševnem zdravju”

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 17. maja 2022, na odboru za kulturo in izobraževanje spregovorila o napredku poročila o vplivu zaprtja izobraževalnih, kulturnih, mladinskih in športnih dejavnosti v času epidemije COVID-19 na otroke in mladostnike v EU, pri katerem sodeluje kot poročevalka v imenu politične skupine Renew Europe. Med drugim je dejala, da je otroke in mlade treba izobraževati o duševnem zdravju. 

Uvodoma je Joveva pohvalila trenutno zastavljen osnutek poročila, ker med drugim vključuje pomen vidika vzgoje, okolja in medsebojnih odnosov na fizični in psihološki razvoj mladostnikov, kar se potem odraža skozi celo njihovo življenje, pa tudi pomen ustrezne finančne podpore izobraževalnim institucijam za ustrezno podporo učencev in učiteljev z vidika duševnega zdravja.

“Super je tudi, da je vključeno povezovanje in medsebojno sodelovanje med Unijo, državami članicami, lokalnimi oblastmi ter mladinskimi organizacijami za lajšanje vplivov posledic epidemije.“

V nadaljevanju pa je poslanka izpostavila, da v predlogu poročila pogreša aktivnosti v smeri dopolnitve izobraževalnih programov z vsebinami, ki bi otroke in mlade učile o duševnem zdravju. Obenem je opozorila še na negativni vidik uporabe digitalnega izobraževanja, kar je bilo pri mladih vidno tudi v zadnjih dveh letih. Kot je povedala, si sama želi predvsem, da bi se področje duševnega zdravja destigmatiziralo ter hkrati normaliziralo iskanje pomoči vseh tistih, ki jo potrebujejo. Joveva je napovedala, da bo prek amandmajev poročilo dopolnila tudi s pobudo za povečanje števila ustrezno izurjenega kadra, ki bo mladostnikom v stiski v oporo.

“Prav tako moramo v poročilu bolje nasloviti težave mladih umetnikov, ki so zaradi zaprtja ustanov in ustvarjene negotovosti opustili svoje umetniške projekte, nekateri celo svojo umetniško kariero.“

/0 Comments/objavil/a
,

“Duševno zdravje: Normalizirati moramo iskanje pomoči v naši družbi.”

Evropska poslanka Irena Joveva je v petek, 13. maja 2022, sodelovala na dogodku “Mental health in Europe: where do we stand? – Youth in the Spotlight” v organizaciji politične skupine Renew Europe, kjer so sodelujoči naslovili akutno problematiko duševnih stisk med mladimi ter predstavili nekatere ukrepe za zmanjšanje stigme na področju duševnega zdravja. Poslanka je med drugim poudarila, da je treba normalizirati iskanje pomoči v naši družbi.

Duševne bolezni, anksioznost in stiske so tako v Evropi kot po svetu že desetletja v porastu. Že pred epidemijo COVID-19 je bilo samo v EU 84 milijonov ljudi (to je kar eden od šestih) diagnosticiranih s težavami v duševnem zdravju. Po podatkih OECD bo vsaka druga oseba v svojem življenju doživela težave v duševnem zdravjem in mnogi med njimi ne bodo prejeli oskrbe, ki jo potrebujejo. Joveva je v svojem govoru izpostavila skrb glede naraščajočih negativnih trendov in pozvala k bolj odločnim korakom na tem področju:

“Čeprav je epidemija stanje na področju duševnega zdravja še dodatno poslabšala, je problem v naši sredini opazen že desetletja. Nadaljuje pa se prav zaradi ohranjanja stigme v zvezi s težavami v duševnem zdravju. Sprejeti moramo potrebne ukrepe za zmanjšanje stigme na področju duševnega zdravja ter normalizirati iskanje pomoči v naši družbi.”

Pojavnost težav z duševnim zdravjem pri ljudeh, starih od 15 do 24 let, se je med epidemijo v večini držav podvojila. Resnost situacije ponazarja tudi dejstvo, da je samomor drugi vzrok smrti mladih v Evropi.

Poslanka je dejala, da dokler bo področje duševnega zdravja tako stigmatizirano, si mladi ne bodo upali  poiskati pomoči, kar bo posledično vodilo k še večjemu porastu duševnih stisk. Joveva verjame, da sta za premagovanje stigme potrebna izobraževanje in zagotavljanje pravih informacij ljudem, začenši z vključevanjem pomena duševnega zdravja v šolske sisteme. Iskren pogovor o duševnem zdravju pa je treba nadaljevati z vsemi člani naše družbe (vrstniki, starši, zdravniki, učitelji, vplivneži …).

Sama bo kot poročevalka v imenu skupine Renew Europe sodelovala pri poročilu o vplivu zaprtja izobraževalnih, kulturnih, mladinskih in športnih dejavnosti v času epidemije COVID-19 na otroke in mladostnike v EU, kjer bo po njenih besedah glavna prioriteta strmenje k dostopni, brezplačni in pravočasni pomoči za vse mlade z duševnimi stiskami, da bi se slednji lahko uspešno spopadli s svojimi težavami ter jih odpravili.

“Poročilo se bo osredotočilo na posledice epidemije in zaprtja družbe, zaradi katerega so mlajše generacije zamudile pomeben čas socializacije, navezovanja stikov in druženja z vrstniki. Težave bomo obravnavali z vidika dejstva, da je mladostništvo edinstven čas oblikovanja posameznika ter z vidika, da svet okoli nas močno vpliva na naše duševno zdravje.”

Joveva je v nadaljevanju pojasnila še, da na duševno zdravje otrok in mladostnikov močno vplivajo okoliščine njihovega življenja – njihove izkušnje s starši in skrbniki, njihovi odnosi s prijatelji ter njihove možnosti za igro, učenje in rast.

Ob koncu je poslanka pozvala k sklenitvi vseevropskega načrta za boj proti težavam z duševnim zdravjem v vsej EU. “Omogočiti moramo dialog in dobro sodelovanje med vsemi državami članicami, lokalnimi predstavniki, mladinskimi organizacijami, izobraževalnim sistemom in zasebnim sektorjem, da ustvarimo celovito strategijo, ki bo prinesla želene rezultate.”

/0 Comments/objavil/a

“Politika bi morala biti del vzgoje tudi doma in v šoli”

Evropska poslanka Irena Joveva se je v torek, 10. maja 2022, že tretjič v svojem mandatu srečala z dijaki Gimnazije Novo mesto. Ob robu tedna Evrope ter leta mladih je spregovorila o mladinskih temah, pa tudi o aktualnih dogajanjih doma in širše. Pogovori z mladimi se ji zdijo pomembni zaradi širjenja zavesti o pomenu participacije mladih v politikah, ki zadevajo njihovo prihodnost, česar bi se morali zavedati tudi doma in v šolah.

Najprej je pojasnila, kako v zadnjem letu manevrira med delom evropske poslanke in materinstvom, saj ni ostalo spregledano, da ji je v dvorani Evropskega parlamenta med glasovanjem družbo delala takrat devetmesečna hči Mila: “Malo se je zamotila s papirji, malo z igračkami, malo z vodo in je šlo. Nihče je ni gledal postrani, vsi so bili zelo veseli in vse skupaj je bilo samo dobro – izboljšalo je počutje.” Opisala je tudi, kako je videti njeno delo: “To je poslanstvo 24/7, tako materinstvo kot tudi delo evropske poslanke. Tudi, če ne delaš v tistem trenutku, si miselno vedno in ves čas vpet.”

Po mnenju poslanke je politični diskurz v Sloveniji ta hip na najnižji točki. Kultura dialoga v Evropskem parlamentu je boljša, a tudi tam obstajajo nekatere poslanke in poslanci, ki so zelo skrajni, manipulativni in nevarno populistični. So pa precej bolj potisnjeni na obrobje.

“S poslankami in poslanci iz skrajnih političnih skupin z grozljivimi stališči v Evropskem parlamentu sploh nihče ne sodeluje, tam je jasno, kdo je v redu in kdo ni, medtem ko je v državnem zboru to žal precej bolj razpuščeno. Ne predstavljam si, da bi predsednica Evropskega parlamenta ali predsednik Sveta komuniciral na način, kot to pri nas počnejo najvišji politiki.”

Povedala je, da se njenim kolegom v Bruslju zdi nepredstavljivo, da se kaj takega lahko dogaja v Sloveniji.

Ob tem je izpostavila tudi izrazito sovražno komunikacijo na družbenih omrežjih, kjer je tudi sama deležna očitkov na račun videza, porekla in v zadnjem času celo na račun materinstva ter sočasne kariere. “Prepričana sem, da bi bilo tega manj, če bi bila moški. Z moškimi kolegi, ki so tudi očetje majhnim otrokom, se nihče ne ukvarja v tem kontekstu,” je dodala. Kritizirana je tudi na račun svoje mladosti in domnevne neizkušenosti. A del politike je tudi zato, ker je prav, da o prihodnosti mladih odločajo ljudje, ki niso obremenjeni s preteklostjo, aferami, skrajnimi stališči ali pa so že v poznih letih življenja. “Tudi v EU politikah so mladi vse pomembnejši. Borba za mlade je zelo jasno izpostavljena z vidika okoljskih tematik in zaposlovanja,” je povedala in pristavila, da bi politika morala biti del vzgoje doma in v šoli, zato se vedno z veseljem in zadovoljstvom odzove na povabila srečanj z mladimi. Ob tem jim je zaželela, da bi izkoristili vse programe, ki so jim v sklopu projektov EU na voljo, še posebej Erasmus izmenjave. Pomembno se ji zdi, da pri sebi negujejo radovednost in uvidevnost: “To je ključno, uvidevnosti je premalo v politiki in tudi na splošno. Uvideven bolj vidiš in čutiš druge ljudi in kaj je dobro in kaj ni.”

Velik del  pogovora je bil namenjen aktualnemu dogajanju doma in v Evropi. Joveva je pojasnila, da so volitve v Franciji in Sloveniji pokazale, da si ljudje ne želijo skrajnih politik in razdvojevanja. Znova je opozorila tudi na pomembnost uveljavljanja volilne pravice, saj si le tako lahko upravičeno kritičen do  izvoljenih predstavnikov ljudstva.  Nezadovoljna je tudi s potekom kampanje ter političnimi sporočili, ki so bila med kampanjo namenjena mladim: “Mislim, da ni bilo dovolj fokusa na mladih, razen ponavljanja nekaj ključnih floskul, ki jih vedno znova poslušamo. Konkretnega je bilo premalo.”

Vojna v srcu Evrope jo skrbi: “Zelo težko to komentiram drugače kot z obsojanjem – kar se dogaja, je grozljivo, pa tudi zelo zelo nevarno. Vsi upamo, da se bo situacija kmalu umirila, a moramo biti realni – ni videti, da bo tako. V Evropskem parlamentu delamo vse, da ljudem situacijo vsaj olajšamo, če je že rešiti ne moremo.” Vojna prinaša tudi nov val beguncev, pri čemer je poudarila, da je treba enako pomagati vsem beguncem in ljudem, ki bežijo z nevarnih področij. Kritična je bila do Poljske in Madžarske, ki v Svetu EU že več let med drugim blokirata sprejetje zakonodajnega svežnja, ki ureja migrantsko politiko EU.

“Se mi pa zdi malo ironično, da sta zdaj ravno Poljska in Madžarska, ki ustavljata sprejem migracijske zakonodaje, deležni največjega bremena beguncev iz Ukrajine.”

Ena izmed najpomembnejših evropskih vrednot je prav multikulturnost, saj se moto EU glasi ‘Združeni v različnosti’. Poslanka, ki izhaja iz večkulturne družine, vidi to kot svojo prednost. “Vedno sem govorila, da sem ponosna na svoje poreklo in tudi na svojo domovino, ki pa je Slovenija. Tu sem rojena, oče je Bolgar in mama Makedonka. To se prezrcali tudi na vse ostalo – če vse življenje živiš z ljudmi različnih ver, porekel in konec koncev političnih prepričanj, se to zrcali ne samo osebnostno, ampak tudi strokovno v poklicu, kjer delaš – sploh v mojem primeru.” je zaključila.

/0 Comments/objavil/a

“Če bi bila zadovoljna s tistimi na položajih, ne bi kandidirala, ker ne bi bilo treba”

Evropska poslanka Irena Joveva se je v ponedeljek, 9. 5. 2022, na Dan Evrope, udeležila pogovora z dijaki Gimnazije Bežigrad, s katerimi je spregovorila o problematiki in izzivih mladih v Evropski Uniji. Poleg stanovanjske in zaposlitvene problematike so govorili tudi o perspektivi mladih, migracijah ter pomenu vključevanja mladih v politiko. Na vprašanje o kandidaturi jim je dejala, da se zanjo ne bi odločila, če bi bila zadovoljna s tistimi, ki so bili takrat na položajih.

Uvodoma je poslanka pojasnila pristojnosti Evropskega parlamenta v zakonodajnem postopku: “Vse odločitve sprejemamo kot sozakonodajalec, skupaj s Svetom, kjer sedijo voditelji vseh držav članic EU. Mi sprejemamo zakone z večino, v Svetu pa s soglasjem – in če je ena država proti, se zadeve blokirajo.” Opozorila je, da se Evropski parlament že več let intenzivno ukvarja z migracijsko politiko in ves čas opozarja države na nujnost zakonske ureditve tega področja: “Ker voditelji določenih članic raje sejejo strah pred begunci namesto pomoči, nimamo primerne krovne zakonodaje, pa bi jo morali imeti že zdavnaj!” Pri tem so, po njenem, nedopustne delitve na prave in neprave begunce na podlagi na primer barve njihove kože ali veroizpovedi. Omenila je, da kot otrok ekonomskih migrantov ve, kako je, če gredo starši s trebuhom za kruhom: “Pomembno je, da se migranti integrirajo, a se ne morejo, če jim družba ne da priložnosti.”

📸 Foto: Nikola Pavlović 📸 Foto: Nikola Pavlović 📸 Foto: Nikola Pavlović 📸 Foto: Nikola Pavlović

Joveva večino svojih parlamentarnih aktivnosti posveča temam in politikam mladih, zato  je dobro seznanjena s stanovanjsko problematiko ter problematiko zaposlovanja mladih. Pri tem se ji zdi pomembno, da se tudi v vseh ostalih državah članicah EU zakonsko uredi višina minimalne plače, ki pa bi morala zagotavljati spodobno življenje. “Priložnosti za mlade je v tujini precej in nič narobe, če gre kdo drugam iskat boljšo službo, je pa prav, da se v domovini ustvarijo dobri temelji, da bi mladi šli v svet po izkušnje, na koncu pa se vrnili domov. Ali bodo pogoji dobri ali ne, pa je odvisno od držav, ne toliko od mene ali od Evropskega parlamenta,” je pojasnila. Tudi stanovanjska problematika ni direktno v pristojnosti parlamenta, pač pa se z njo spopadajo države na nacionalnih ravneh. “Tudi v Skandinaviji imajo problem s pomanjkanjem stanovanj. Nekega krovnega evropskega zakona, ki bi to urejal, ni in ga najbrž ne bo,” je pripomnila in kot dober primer regulacije stanovanjskega trga ter neprofitnih cen najema in nakupa nepremičnin navedla Dunaj.

Ob koncu je z dijaki spregovorila še o participaciji mladih v politiki.

“Bistveno je, da politiko spremljate, ker se to tiče predvsem vas in vašega življenja za naprej. Sami pri sebi morate razčistiti, da je to res pomembno in da morate biti del tega – za to vam ni treba biti del političnih strank, če ne želite, aktivni ste lahko tudi drugače” jih je vzpodbudila in nadaljevala, da “če bi bila zadovoljna s tistimi, ki so bili takrat na položajih, ne bi kandidirala, ker mi ne bi bilo treba.”

/0 Comments/objavil/a

“To ni nič drugega kot model avtoritarne, strankarske, iliberalne ugrabitve države in popolne podreditve medijskega prostora.”

Famozna fotografija takrat še novinarke Irene Joveve. S pručko pred sedežem SDS. Noro! Groza, sramota, čigave interese zastopa, je s pručko prišla do položaja … in podobne neumnosti, ki sem jih lahko brala o sebi. Pa ne takrat, ko je nastala fotografija – na dan parlamentarnih volitev 2018 – takrat ta uboga pručka nikogar ni motila. Razen mene, ker ni bilo najbolj enostavno stati na njej. 😁 Motiti jih je začelo pozneje, ko sem bila izvoljena za evropsko poslanko. Ker so pač nekaj morali najti, pa so privlekli to. Češ, haha, kako zelo smešno je to, da Irena Joveva stoji na pručki.
Prav, pa naj bo smešno. Nimam težav s tem. Imam jih pa s tem, da se norčujejo tudi iz precej bolj resnih stvari.
O čem govorim?
Govorim o tem, da dolgoletni, legendarni voditelj Studia City Marcel Štefančič odhaja. Ker so se tako odločili vodilni. Sploh ne bom napisala, kdo prihaja namesto njega, ker … ker bom citirala Marcela: “To, kar se dogaja, je cona somraka. Jaz si ne znam predstavljati, v kakšnih glavah zrastejo takšne ideje.”
… in dodala, da jaz pa vem, v kakšnih glavah zrastejo takšne ideje. V pokvarjenih, brezvestnih, sprevrženih, podlih glavah enoumja, propagande, diskreditacije ter želje po opustošenju vsega in vseh, ki si drznejo kritično ovrednotiti njih oziroma dogajanje v zvezi z njimi.
Govorim o tem, da je danes svetovni dan svobode medijev. In o tem, da je na indeksu medijske svobode Slovenija zdrsnila za 18 mest, na 54. mesto. Najslabše v naši zgodovini. In o tem, da se je prav na današnji dan – kako ironično – spet “izkazal” model, ki nam ga ponuja aktualna vlada. Ki sicer na srečo odhaja, toda nastavljenih somišljenikov ima na žalost še marsikje dovolj za to, da še vedno lahko dela škodo.
Da v zadnjih izdihljajih vse to še vedno lahko zapakira v “skrb” za “pluralnost medijev” in v izmišljotine, da so kritični mediji oziroma novinarji/novinarke povezani s komunističnimi silami ali kakšnimi drugimi duhovi preteklosti. Da je to politična bitka, desna napram levi, leva napram desni.
Ne, ni. Zelo preprosto je. To ni nič drugega kot model avtoritarne, strankarske, iliberalne ugrabitve države in popolne podreditve medijskega prostora. Gre za poskus uničenja RTV in kritičnega poročanja.
Če pade svoboda medijev, pade demokracija. Žal mi je, da moram na današnji dan pisati o tem. In srčno upam, da bom na današnji dan čez eno leto vendarle lahko pisala o boljših časih za novinarstvo v Sloveniji. Ne le zaradi menjave oblasti, pač pa tudi zato, ker iskreno računam na evropsko zakonodajo. Na prihajajoči Akt o svobodi medijev, s pomočjo katerega v EU ob takšnih dogajanjih ne bomo več samo “zelo zaskrbljeni”, ampak bomo imeli v rokah močnejše orodje za boj proti oblastnim strukturam, ki mislijo, da lahko počnejo vse, kar se jim zahoče. Ne morejo. Ne bodo. Nikoli več!
– Irena
/0 Comments/objavil/a

Odziv evroposlanke Joveve na sprožitev RoL in direktivo Anti-SLAPP

Spoštovani,

v nadaljevanju si preberite izjavo evropske poslanke Irene Joveve (RE/LMŠ) glede predloga t. i. Anti-SLAPP direktive ter glede sprožitve mehanizma pogojevanja evropskih sredstev z vladavino prava proti Madžarski:

“V skladu z napovedmi predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen na aprilskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta je kolegij komisarjev danes tudi uradno podprl začetek formalnega postopka sprožitve mehanizma splošnega režima pogojenosti zaradi kršitev načel pravne države in zlorabe sredstev EU proti Madžarski. A dejanska sprožitev zamrznitve sredstev mora biti potrjena tudi s kvalificirano večino predsednikov vlad držav članic v Svetu. Težko pričakovane sankcije, h katerim v Evropskem parlamentu pozivamo že od začetka leta 2021, ko je mehanizem formalno stopil v veljavo, pa ne bodo zajemale vsega, kar bi si želeli. Sankcije bodo osredotočene zgolj na korupcijo ter z njo povezano problematično porabo evropskih sredstev skozi javne natečaje, pri čemer je Viktor Orban – za ceno javnih svoboščin in popolne podreditve demokratičnih institucij – evropska sredstva usmerjal k svojim prijateljem in družini. Boj proti korupciji je vsekakor izrednega pomena, toda enako pomembno je tudi varovanje načel pravne države, človekovih pravic in neodvisnosti sodstva, zato je nesprejemljivo, da napovedane sankcije tega ne bodo vključevale. Vztrajali bomo pri tem, da Evropska komisija ne odobri nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost Madžarske in Poljske, dokler državi ne zagotovita neodvisnosti sodstva, svobode medijev in neodvisnosti regulatornih agencij. Brez vrednot EU ne sme biti prejemanja EU sredstev.

Ob tem pa pozdravljam predlog t.i. Anti-SLAPP direktive oziroma zavezujoče zakonodaje na celotnem področju Unije proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti. Direktiva bo sistematično zaščitila novinarje, civilno družbo in nevladne organizacije pred zlorabami pravnih sredstev akterjev, ki na ta način poskušajo utišati kritike. Veseli me, da predlog Evropske komisije vključuje vse glavne poudarke, ki smo jih zahtevali v Evropskem parlamentu v resoluciji, pri oblikovanju katere sem kot del pogajalske skupine v sklopu pristojnosti odbora za kulturo sodelovala tudi sama. Najbolj pomemben bo pravni mehanizem, ki bo sodni veji oblasti omogočal vnaprejšnjo zavrnitev tožb, ki bodo jasno prepoznane kot SLAPP tožbe. Pozdravljam tudi določbe, da bi za očitne zlorabe pravnih sredstev s SLAPP tožbami stroške sojenja moral poravnati tožnik. V Evropskem parlamentu bomo omenjeno direktivo v naslednjih korakih še zaostrili in razširili nekatere določbe. Predvsem bi si želela tudi korenito omejitev tako imenovanega “forum shoppinga”, s katerim tožniki vzpostavijo še večji psihični in finančni pritisk na kritike. Naslednji potreben korak bi bil, da bi bila priporočila za države članice, kot so določbe za zbiranje podatkov o primerih SLAPP, izobraževanje sodnikov in dodatna varovala, zavezujoča že znotraj same direktive. Na tem mestu naj še spomnim, da imamo SLAPP primere tudi v Sloveniji, ko neformalni sodelavci odhajajočega predsednika vlade poskušajo na tak način utišati kritične novinarje. Slovenija bi morala obrekovanje kazensko-pravno reformirati v skladu s standardi EU. Skrajni čas je, da klofut (ang. SLAPP) preiskovalnemu novinarstvu in pravnemu sistemu v EU ne dopuščamo več.”

/0 Comments/objavil/a

Raje ta vaša puška v koruzi kot glava v pesku

Vau. Po včerajšnjem razpadu sistema na nacionalki človek težko ubesedi nekaj, kar bi lahko bolje orisalo trenutno stanje v državi. Kljub temu bom poskusila.

Zanima me …

Vam je OK, da se poziva k neizključevanju z izključevanjem? K strpnosti z nestrpnostjo?

Kaj pa to, da se domoljubje dokazuje s sovraštvom do drugih?

In to, da se poziva k povezovanju z napadanjem vseh, ki kritizirajo? K sodelovanju z uničenjem vseh, ki se ne podredijo?

Zanima me …

A veste, kaj je kazen za nesodelovanje v političnem odločanju? Prosto po Platonu: to, da vam na koncu zaradi tega vladajo slabši ljudje.

Take imamo zdaj na oblasti. Tudi zato, ker je bila volilna udeležba zadnje čase tako nizka. Seveda vem, kaj si zdaj marsikdo od vas misli. “Kaj pa zato, ker je Marjan Šarec ‘vrgel puško v koruzo’, a tega pa ne boš problematizirala?” 🙄

Ne, ne bom. Ker je bilo to eno od zadnjih demokratičnih, moralnih, načelnih vladnih dejanj v slovenskem političnem prostoru. Več od tega ne bom razlagala, ker je popolnoma jasno, zakaj je storil, kar je storil. Kot je popolnoma jasno, kaj se je potem zgodilo z določenimi posamezniki, strankami, ki se obračajo po vetru (berite položaju in interesih). Verjeli ali ne, ampak imam – če že – raje to vašo puško v koruzi kot glavo v pesku.

Da ne bo nesporazuma. Veste, da ne znam drugače kot iskreno, zato ne morem reči, da nikoli nisem bila razočarana. Veste, vsi bi najraje glasovali za popolno ali popolnega. Toda tak(a) ne obstaja.

Obstajajo pa taki, ki bi jim, če bi jim dal v upravljanje Saharo, v štirih letih – no, očitno že v dveh – zmanjkalo peska. Bi ga sicer dokupili iz Gobija, a bi jim tudi tega zmanjkalo. Razdelili bi ga z bombončki. Se opravičujem, bombonjerami. Vmes bi pa zavajali, manipulirali, lagali, se sprenevedali, bili arogantni, pokroviteljski, vsevedni, samozadostni. Škodljivi.

Te dni sem se večkrat spomnila na kampanjo pred evropskimi volitvami 2019. Spodnje fotografije so od takrat. In že takrat sem na soočenjih stala ob ljudeh, ki so me vsakič znova opomnili, kaj ne želim nikoli postati. Ali pozabiti, kdo sem. Pozabiti na svoje vrednote in načela. Se pretvarjati. Potvarjati.

Trudim se po najboljših močeh in kažem svoj pravi obraz. Nisem edina! To je LMŠ. Glas za LMŠ je glas za demokracijo. Standarde. Kulturo. Načelnost. Sposobnost. Pokončnost. Delavnost. Normalnost. Za rešitve. In razvoj.

Tega ne pišem zato, ker moram. To pišem zato, ker čisto zares tako mislim. Posnosna sem, da lahko sem del LMŠ. Del skupine, ki se trudi po najboljših močeh za javno dobro. Proti korupciji in rušenju demokracije. Poslanska skupina LMŠ je daleč najboljša in si zasluži delati dalje. In to zato, ker si to zaslužite vi, dragi ljudje. Je pa odločitev seveda v vaših rokah.

Želim si, da greste na volišča. Želim si, da se po nedelji Slovenija vrne v normalnost s skupnimi močmi LMŠ in še štirih strank (Gibanje Svoboda, SD, Levica, SAB).

Ponovila bom samo še to, da sem prepričana, da je odločitev v nedeljo dokaj enostavna.

Povedala bom samo še to, da se nimate pravice pritoževati, če ne boste šli volit.

Zaključila bom samo še s tem, da IMA V SLOVENIJI OBLAST LJUDSTVO.

Imate to. Imate moč. Izkoristite jo.

Imamo to! Je*** več nas je! #pejtevolt

– Irena

/0 Comments/objavil/a

“Kul si, če si dober človek”

Evropska poslanka Irena Joveva se je v sredo, 20. aprila 2022, udeležila spletne razprave z dijaki ambasadorji Evropskega parlamenta z naslovom Če bi jaz odločal(a) o preprečevanju odvisnosti med mladimi.  Odvisnost žal ni redek pojav, zato so mladi v razpravi predstavili svoje poglede nanjo in s poslanko Jovevo iskali rešitve, ki jih lahko ponudi politika. Strinjali so se, da je najpomembneje, da do zasvojenosti niti ne pride. Mladi namreč droge največkrat poskusijo iz radovednosti in medvrstniškega dokazovanja, a zavedati se morajo, da bodo res “kul” samo, če bodo dobri ljudje, je poudarila poslanka.

Joveva je uvodoma nanizala nekaj dejstev o zasvojenosti, ki so jih pokazale evropske raziskave. Mladi pogosto in že v rosnih letih posegajo po cigaretah in alkoholu, ker jim je oboje relativno lahko dostopno. Tudi uporaba mehkih in trdih drog je razmeroma visoka. Poslanka sicer zagovarja legalizacijo marihuane tako v medicinske kot osebne namene po vzoru nekaterih ostalih evropskih držav. Pri tem pa se ji zdi pomembna regulacija dovoljenih količin pridelovanja in posedovanja, starostne omejitve ter omejevanje zlorabe. Do trdih drog ima radikalnejše stališče, saj si želi njihovega popolnega izkoreninjenja. Zaskrbljujoče so tudi nekemične odvisnosti, pri tem so še posebej v porastu odvisnosti od elektronskih naprav. Pandemija je težave na vseh področjih odvisnosti samo še poglobila.

Sledile so predstavitve, ki so jih srednješolci pripravili na osnovi delavnic, organiziranih na šolah. Glavna ugotovitev je bila, da se vse začne v domačem okolju. To mora zagotavljati zdrav razvoj mladostnikov s pozitivno samopodobo. Zelo pomembni se jim zdijo tudi medvrstniški odnosi ter ostalo podporno okolje – od sorodnikov, znancev, sosedov, do učiteljev. Povedali so, da pogrešajo več ozaveščanja in izobraževanja, tako za mlade kot tudi za starejše. Evropska poslanka je izpostavila tudi vse večje pritiske okolice:

“Zakaj se toliko mladih bori z odvisnostjo? Mladi iščejo nekaj, da lahko pozabijo na težave, ki jih imajo in te težave so ponavadi vzrok odvisnosti. Epidemija je vse še poslabšala in podali ste odličen predlog, da bi se mladi morali učiti, kako se tem skušnjavam zoperstaviti. Predvsem v obdobju mladostništva, ko so skušnjave, da se dokažejo, še večje. Kot družba mladim ustvarjamo ogromen pritisk. Živimo v svetu tekmovanj in potrošništva, ker mislimo, da nas bo to osrečilo.”

Po mnenju poslanke mladi droge poskusijo iz radovednosti, pri tistih, ki se jim zgodi zasvojenost, pa so vedno tudi globlji vzroki. Pridobivanje občutka lastne vrednosti je projekt skupnosti, zato moramo kot družba prevetriti vrednote, je dejala. V različnih skladih, ki so na voljo v okviru Evropske unije, so na voljo zajetna sredstva za izvajanje programov preventive na področju zasvojenosti. Ob tem je pomemben tudi poostren nadzor nad razpečevalci drog ter preiskave, ki morajo pripeljati do epilogov, to je do razkritij kriminalnih mrež, ki obvladujejo trg s prepovedanimi substancami.

Eden od predlogov je bil tudi višanje starostne meje za nakup alkohola in tobačnih izdelkov. Poslanka je bila kritična do slovenskega odnosa do alkohola:

“Vsak večji dogodek je priložnost za zdravico, zato je ključno toliko bolj odgovorno obnašanje starejših, da bi mlade izključili iz popivanja in jim onemogočili stik z alkoholom. Višanje starostne meje verjetno ne bo pomagalo.”

Govora je bilo tudi o nevladnih organizacijah in centrih za pomoč. Joveva je povedala, da ti že obstajajo, potrebno pa je boljše obveščanje in ozaveščanje, na koga se lahko mladostniki in njihovi starši obrnejo. Sodelovanje med odgovornimi institucijami na državni, regijski in lokalni ravni namreč ni dovolj učinkovito. Poseben poudarek razprave pa je bil, v duhu časa, namenjen nekemični zasvojenosti. Ta je vse pogostejša, z njo se soočajo mladi in starejši. “Danes živimo v svetu, kjer se ogromno stvari odvija digitalno in je pomembno, da se dovolj zgodaj naučimo digitalne pismenosti. Ampak ključno je, da znamo tehnologijo pravilno uporabljati,” je menila poslanka. Tehnološka abstinenca se ji ne zdi realna, saj je ogromno funkcij vezanih prav na tehnologijo: “Bi pa morali zmanjšati njeno uporabo, uporabljati bolj mehke prijeme ali ponuditi alternative, se pa ne strinjam z načinom palice in kaznovanja. Mladostniki se morajo sami zavedati, da je problem, da so tako veliko na internetu. Na dolgi rok je to edino efektivno.” Ob tem je še enkrat opozorila na nujno spremembo vrednostnega sistema pri mladih : “Nisi kul, če kadiš in piješ, kul si, če si dober človek!”

 

Posnetek celotne razprave:

/0 Comments/objavil/a

IG live z Mirjam Noč: “Jesenice niso samo železarna”

Evropska poslanka Irena Joveva je v četrtek, 14. aprila 2022, na Instagram live pogovoru gostila Mirjam Noč, kandidatko stranke LMŠ na prihajajočih državnozborskih volitvah. Poleg debate o volilni kampanji sta pogovor namenili zlasti občini Jesenice, od koder obe prihajata. Po njunem mnenju Jesenice niso samo železarna, pač pa kraj izjemnih priložnosti.

Uvodoma je Mirjam Noč spregovorila o odločitvi za vstop v politiko, pri čemer je poudarila, da je odločitev zorela nekaj časa, za kandidaturo pa da so jo prepričali prav posamezniki v stranki LMŠ, saj so ti dosledni, spoštljivi, sama pa čuti izredno pozitivno energijo v ekipi. V primeru, da bo izvoljena kot poslanka državnega zbora, se vidi aktivno na področjih ščitenja človekovih pravic in zaščite avtorskih in intelektualnih pravic, s čimer se tudi sicer že leta poklicno ukvarja. 

Tako Nočeva kot Joveva sta Jeseničanki, zato je bila glavnina pogovora namenjena njunemu domačemu mestu. Nočeva je menila, da bi bilo prav, da bi Jesenice postale gospodarsko in storitveno središče: “Imajo izredno strateško lego, blizu so avtocesta, železniška proga in predor Karavanke,” je naštevala. Pomemben del razvoja Jesenic bi moral postati tudi turizem, denimo razvoj storitvene infrastrukture ob kolesarski poti med Jesenicami in Kranjsko Goro. Turistom privlačna pa bi lahko postala tudi industrijska zgodovina kraja:

“Jesenice kot železarsko mesto že zdavnaj niso več mesto rdečega prahu. Je pa železarstvo stvar, na katero moramo biti ponosni in je del naše identitete.”

Tudi multikulturnost je nekaj, na kar so lahko Jeseničani ponosni. “Vsi prišleki so naši, s tem nimamo težav, več težav imamo s tem, ko pride Ljubljančan k nam, še posebej, če je oblečen v zeleno,” se je pošalila in nadaljevala, da “ljudje na Jesenicah niso tujci, so naši ljudje, so Jeseničani.”

Na Jesenicah pa so se v minuli zimi soočili tudi z visokimi položnicami za ogrevanje. Kot je povedala Nočeva, eno izmed inovativnih in kvalitetnih rešitev vidi v izrabi odvečne toplote, ki jo oddaja podjetje Acroni in bi jo lahko uporabljali za ogrevanje celotnega mesta.

Na koncu je pojasnila tudi, zakaj nosi točno določene rdeče in bele uhane tekom pogovora. Dejala je, da gre za uhane, imenovane “Janezova pošta”, ki so sestavljeni iz nabiralnika in pisemca. Slednje so ji podarili v Inštitutu 8. marec, ko so se tekom terenskih obiskov po Sloveniji ustavili na Jesenicah. Namen teh uhanov je množična aktivacija ljudi ter udeležba na volitvah 24. aprila 2022, k čemur sta gledalce pozvali tudi Joveva in Nočeva. 

Pogovor si v celoti lahko ogledate na povezavi TUKAJ.

/0 Comments/objavil/a