Pomembno je, da dobiš izkušnje. Potrebuješ izkušnje. Kdo te bo pa vzel v službo brez izkušenj? Izkušnje, izkušnje, izkušnje… Dragocene delovne izkušnje. Seveda so lahko dragocene, toda dobesedno dragoceni so lahko tudi računi. In izkušnje jih ne plačajo.

Evropska komisija je letošnje leto posvetila mladim. Imejmo Evropsko leto mladih, so rekli. Super! Prav je, da so mladi postavljeni v osrčje oblikovanja politik na evropski ravni. Že brez pandemije, ki jih je oropala številnih priložnosti, bi morali biti.

O mladih se v Evropskem parlamentu precej pogovarjamo. Tudi precej dokumentov, resolucij, poročil, aktov, zakonodaj v zvezi s tem sprejemamo. Na tokratnem plenarnem zasedanju smo glasovali o poročilu z naslovom Krepitev vloge mladih v Evropi: zaposlovanje po pandemiji in socialno okrevanje. Nastalo je ravno zaradi imenovanja letošnjega leta za Evropsko leto mladih.

V osnovi je dokument zelo dobro izhodišče za mlade. Obravnava pomen krepitve evropske mladine, naložbe vanje, oblikovanja konkretnih programov za odpravljanje brezposelnosti mladih  in spodbujanja novih rešitev za njihovo socialno vključenost. Mladim ponuja priložnosti za lažje vključevanje na trg dela, ustvarjanje spretnosti za prihodnost ter vključevanje in spodbujanje dostopa do izobraževanja.

Super! Toda v poročilu se žal skriva ogromna črna pika. Opravljanje neplačanih (!!!) pripravništev. O tem sem govorila v prvem odstavku tega zapisa.

Problematika reševanja neplačanega pripravništva se v EU rešuje že vrsto let, a se nikoli zares ne reši. Veliko vlogo pri tem igrajo zagovorniki principa laissez-faire ali  ekonomskega (neo)liberalizma, češ da država ne more in ne sme posegati v gospodarstvo. Zagovorniki neplačanega pripravništva svoje stališče utemeljujejo z argumentom – pazite to –, da se mladi za takšno obliko dela odločijo sami. 🤨

Takšni ljudje navidezno smatrajo vsako posameznico in posameznika na trgu kot enakopravnega, ampak hkrati pa namensko pozabijo na očitne neenakosti med njimi.

Dejstvo je, da so mladi so v času izobraževanja – in pozneje, v času iskanja prvih zaposlitev – postavljeni v zelo neprijeten položaj. Primorani so opravljati neplačano pripravništvo prek oblik mehke prisile. Bodisi zato, ker njihov izobraževalni program od njih zahteva opravljanje prakse za uspešen zaključek, bodisi zato, ker ob vstopu na trg delovne sile potencialni delodajalci od njih zahtevajo delovne izkušnje, še preden uspejo priti do svoje prve zaposlitve. Paradoks v vsem svojem sijaju.

Pripravništvo ni izbira. Med vsemi mladimi v EU je kar 50 odstotkov takih, ki opravljajo neplačano pripravništvo. In ker vemo, da opravljanje pripravništva v resnici pomeni opravljanje dela redno zaposlenega delavca, so tej polovici mladim kratene pravice, saj jih delodajalci izkoriščajo.

Še več, neplačana pripravništva ohranjajo krog »privilegij privilegiranim«. Zakaj? Ker si opravljanje neplačanega pripravništva običajno lahko privoščijo samo ljudje srednjega in višjega sloja, ki jim ni treba skrbeti za kritje najemnin, hrane, prevoza in vseh ostalih življenjskih stroškov. Če pa si študent ne more privoščiti brezplačnega dela, je avtomatsko prikrajšan za pridobivanje spretnosti, ki bi mu omogočile boljšo zaposlitev v prihodnosti. To ga torej že v osnovi postavi v neenakovreden položaj. Toliko o argumentu enakosti posameznikov na trgu dela.

Mladi MORAJO imeti enake možnosti. In korak v pravo smer je PLAČANO pripravništvo.
V tem mandatu smo že naredili pomemben korak v smeri odprave neplačanih pripravništev oktobra 2020, ko smo o tem glasovali v okviru Resolucije o jamstvu za mlade. Takrat sem bila ponosna, da smo s kar 574 glasovi podprli odpravo neplačanega pripravništva. Danes pa sem globoko razočarana. Najprej zato, ker je poročilo v osnovi sploh dovoljevalo opravljanje neplačanih pripravništev, še bolj pa zato, ker dopolnilo, s katerim smo pozivali k njegovi prepovedi, včeraj ni bilo izglasovano.

Res neverjetno. Res je sramotno, da smo ravno v času trenutnih razmer stopili tak korak nazaj.

Če se že mladim posvečajo leta, potem moramo še toliko bolj dokaz(ov)ati, da nam je mar. Tokrat nam ni uspelo. Toda verjamem, da nam – tistim, ki nam je RES mar – nekoč bo.

– Irena

Časnik Večer je danes, na dan razglasitve sodbe Sodišča EU o tožbah Madžarske in Poljske proti zakonodaji Unije o pogojevanju evropskega denarja s spoštovanjem vladavine prava, objavil kolumno evropske poslanke Irene Joveve. Poslanka piše o iliberalni paranoidni politiki in določeni nemoči EU, pa tudi o možnih vzvodih pritiska na države članice, ki ne spoštujejo temeljev EU. V nadaljevanju si preberite kratek povzetek kolumne.

Poslanka Joveva začne s citatom iz prispevka poljske javne televizije, ki Netflixovo švedsko serijo uporabi za manipuliranje z migrantsko problematiko. V nadaljevanju pojasnjuje delovanje iliberalnih populističnih, avtoritarnih vlad, zaradi katerih se mora EU pogosto odzvati z zakonodajnimi predlogi. Eden takih je prihajajoči akt o medijski svobodi, toda politična podreditev medijev ni edini segment, ki razkraja v državah s populističnim avtoritarizmom: “Podobno se dogaja v sodstvu, tožilstvu, regulatornih agencijah, kulturnih ustanovah … Vse za ohranitev koruptivnega režima. S tem, da so avtoritarni elementi le sredstvo za doseg ciljev: običajno kleptokracije in klientelizma.”

Nato se poslanka osredotoči na iliberalno paranoidno politiko, ki po njenih besedah nikoli ne more biti združljiva z demokracijo. Izpostavi regulacijo o pogojevanju z vladavino prava, ki lahko državam zamrzne evropska sredstva. Sodišče EU je prav danes sporočilo, da je omenjena regulacija v skladu z evropskim pravnim redom, kar pomeni, da sta tožbi Poljske in Madžarske padli.

Joveva izrazi prepričanje, da se bo po sodbi pritisk parlamenta na komisijo stopnjeval, ker poslanci enostavno ne morejo sprejeti financiranja iliberalnih režimov z evropskimi sredstvi za spodkopavanje temeljev EU. Hkrati zapiše, da so zamrznitve sredstev skrajni ukrep.

Kolumno zaključi s kritiko paradoksalnega delovanja postkomunističnih držav, a tudi z zavedanjem, da morajo liberalci (v širšem pomenu) popraviti nezmožnost naslavljanja trenj.

Kolumno v celoti si lahko preberete v današnji tiskani ali spletni izdaji časnika Večer.

Evropska poslanka Irena Joveva, se je danes, 15. februarja 2022, udeležila dogodka Pomisli in povej na glas!, ki je naslovil problematiko nizke stopnje aktivnega državljanstva med mladimi, kar predstavlja eno izmed največjih težav sodobnih demokracij. Pogovarjala se je z gimnazijci z Raven na Koroškem, projekt pa je potekal v organizaciji IPM akademije in v sodelovanju s slovenskimi srednjimi šolami.

Poslanka Joveva je tekom razprave prisluhnila idejam mladih, ki so se postavili v vlogo odločevalcev in predstavili svoje predloge ukrepov na področju mladinskih politik s ciljem uresničevanja Strategije EU za mlade v letih 2021-2027. Na dogodku je sodeloval tudi župan občine Ravne na Koroškem Tomaž Rožen.

Dijaki so predstavili ideje in rešitve v treh sklopih: področje trajnostne zelene Evrope in razvoja podeželja, področje kakovostnih zaposlitev in kakovostnega učenja ter področje enakosti vseh spolov in duševnega zdravja.

V prvem sklopu so se dijaki dotaknili izzivov okrog energetike, investicij v javni promet ter potrebo po višjih davkih za onesnaževalce. Na področju razvojnih korakov za podeželsko mladino pa so med drugim izpostavili željo po boljši prometni infrastrukturi, modernizaciji šol in aktivni pomoči države lokalnim kmetom.

V odgovoru na podane predloge je poslanka ukrepe dijakov označila kot zelo realne in omenila, da se večina ukrepov že izvaja. Dijakom je uvodoma predstavila Evropski zeleni dogovor in cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050. Pojasnila jim je tudi pomen taksonomije oziroma klasifikacije zelenih naložb, kjer je poudarila, da je kljub uvrstitvi jedrske energije v taksonomijo prihodnost v zares zelenih naložbah, kot sta vetrna in sončna energija. Spregovorila je tudi o čezmejnem ogljičnem mehanizmu, s pomočjo katerega bi za onesnaževanje plačevali tudi tisti, ki proizvajajo izven EU, dotaknila pa se je tudi sklada za okrevanje in odpornost ter skupne kmetijske politike in pomena digitalizacije.

V drugem vsebinskem sklopu so se mladi dotaknili področja kakovostnih zaposlitev in kakovostnega učenja. Na lokalni ravni bi ustanovili skupnosti za učenjene formalnih vsebin. V nadaljevanju so izpostavili še pomembnost zagotovitve več delovnih mest za mlade ter potrebo po pravičnem plačilu in plačilu nadur.

Poslanka je komentirala, da se področje izobraževanja in zaposlitev najbolj učinkovito ureja na lokalni in nacionalni ravni, saj je slednje v pristojnosti držav članic. Podpira idejo mladih, da bi se lahko tudi počitniška dela in pripravništva štela v delovno dobo. Od aktualnih zadev v zvezi s tem je izpostavila, da se bo ta teden na plenarnem zasedanju sprejemal amandma pri strategiji mladih, ki bi prepovedal neplačana pripravništva. Izpostavila je tudi področje minimalne plače in problem prekarstva ter poudarila, da je ključna rešitev v zvezi s tem v rokah delodajalcev.

V zadnjem vsebinskem sklopu so se dijaki osredotočili na področje enakosti spolov ter mentalnega zdravja in dobrega počutja. Večina se jih je strinjala, da je velik problem še vedno vseprisotna stigmatizacija področja ter stereotipi, ki tej temi pritičejo.

»Pomembna je sprememba v glavah. To pa prihaja z naslednjimi generacijami.«

V zaključni misli je poslanka mladim položila na srce, da razume, da jim gredo politiki velikokrat na živce, kar pa ni vedno upravičeno, saj da niso vsi isti, zato ne odobrava posploševanja. Udeležencem se je zahvalila za njihove predloge ter ponujene rešitve ter jih spodbudila, da ostanejo aktivni ter radovedni še naprej.

Evropska poslanka Irena Joveva (Renew Europe/LMŠ) je danes gostila virtualno okroglo mizo z naslovom “Duševno zdravje – problemi in izzivi, s katerimi se soočajo mladostniki”.

V zanimivi diskusiji so ob Jovevi o tej pereči težavi sodobne družbe spregovorili: Maria Soraya Rodríguez Ramos, evropska poslanka in sopredsedujoča koaliciji za mentalno zdravje in dobro počutje v Evropskem parlamentu ter članica medskupine EP za pravice LGBT; doc. dr. Andreja Poljanec, psihologinja in psihoterapevtka, vodja študija psihologije na Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj, podružnica Ljubljana; izr. prof. dr. Andrej Naterer, profesor antropologije na Filozofski fakulteti UM ter soavtor raziskave Mladina 2020; Klemen Selaković, avtor slovenskega podcasta Aidea, ki se v svojih podcastih veliko srečuje in komunicira z mladimi; Marjan Šarec, poslanec in predsednik stranke LMŠ ter Aljaž Kovačič, poslanec LMŠ, ki je dogodek tudi moderiral.

Marjan Šarec je uvodoma izpostavil pomen duševnega zdravja mladih, ki so bili že pred epidemijo podvrženi številnim pritiskom: »V LMŠ zagotovo nismo zaprtih oči, kar se tega tiče, ampak smo tudi v program zapisali, da želimo sistemsko ureditev področja duševnega zdravja. To pomeni, da je to področje treba zakonsko umestiti in na pristojnem ministrstvu ustanoviti službo ali urad za duševno zdravje.«

Tudi Irena Joveva pri svojem delu največ pozornosti posveča mladim, saj so po njenih besedah enakopraven, enakovreden in nujen član razvite in moderne družbe ter si zaslužijo tudi takšno obravnavo. »Vedno več je mladih, ki redno občutijo osamljenost in stres. Strokovnjaki poudarjajo predvsem stresne motnje, kot sta tesnobnost in depresija, pa tudi motnje prehranjevanja, anksiozne motnje ter motnje vedenja in čustvovanja. S pandemijo in ukrepi zaradi nje je teh motenj samo še več,« je povedala, hkrati pa izpostavila tudi vpliv in pritiske staršev ter družbenih omrežij. Kot poročevalka v senci bo v imenu skupine Renew Europe sodelovala pri nastajanju Poročila o vplivu zaprtja izobraževalnih, kulturnih, mladinskih in športnih dejavnosti zaradi pandemije COVID-19 na otroke in mlade v EU ter vanj vključila nujnost zagotavljanja pravočasne pomoči mladim v duševni stiski in povečanje informiranja družbe o duševnem zdravju.

Soraya Rodríguez Ramos je med drugim izpostavila najbolj ekstremno manifestacijo motenj duševnega zdravja, ki smo jo opazili v zadnjih mesecih – samomor med mladimi. »Srce parajoče je, da si v Evropi vsako leto vzame življenje 1200 otrok in mladostnikov med desetim in devetnajstim letom, kar je enakovredno trem mladim vsak dan. Nujno je, da se s področjem duševnega zdravja mladih ukvarjamo že od njihovih najzgodnejših let in v tistih okoljih, kjer preživijo največ časa. Šole so lahko platforme, ki pomagajo pri ozaveščanju o določenih boleznih in se borijo proti stigmi in ustrahovanju, ki jih še naprej obkrožata,« je dejala in nanizala nabor ukrepov, ki ga v Renew Europe pripravljajo za obravnavo duševnega zdravja najmlajših, med drugim tudi digitalne rešitve in spletna svetovanja.

Andrej Naterer je predstavil izsledke raziskave Mladina 2020, ki so pokazali zaskrbljujoče trende: »Stres med mladimi se je povečal za več kot dvakrat, povedali so, da ga občutijo večino dni v tednu. Potrojil se je delež mladih, ki so osamljeni. Covid je prispeval k osamljenosti, a ne bistveno, osamljenost se je namreč povečevala že pred njim in ko bo minil, bo ostala in se še povečevala. Med mladimi pa se veča tudi prisotnost strahov.«

Andreja Poljanec je omenila izkrivljeno pričakovanje in doživljanje zrelosti, saj so osemnajstletniki fizično videti bolj odrasli, kot pa so dejansko psihološko zreli: »Odrasli prevečkrat zanemarjamo potrebe pri mladih, ker jih sami doživljamo kot premajhne, da bi se z njimi ukvarjali, v resnici pa je pri mladih nevrološki stresni odziv večji zaradi te neke celostne nezrelosti.« Pomembno je, da odrasli mladim prisluhnejo in si pridobijo njihovo zaupanje. »Da je toliko depresije, pomeni, da mladi izgubljajo upanje za prihodnost,« je dodala. S poslancem Aljažem Kovačičem sta izpostavila sodobne trende visokih pričakovanj staršev, ki se pri otrocih kasneje odrazijo kot tesnobe.

Klemen Selakovič  je spregovoril o tem, da je v današnjem svetu nivo sprememb večji in hitrejši. Ključ do pomoči vidi v  razumevanju: »Odraslim je vedno težje razumeti mlade in mladi to čutijo. Strinjal bi se – svet veliko pričakuje od nas, v resnici pa sami veliko pričakujemo od sebe, to čutim tudi pri sebi. Ves čas dobivam signale, kakšen bi moral biti in kaj bi moral imeti.« Rešitev vidi v spremembi vrednot družbe, ki vplivajo na mlade. »Odmakniti se moramo od metrik uspešnosti in se vprašati, če so to res pravi cilji v življenju,« je povzel.

Andreja Poljanec se je dotaknila tudi vidika okolja in vrstnikov, saj je ravno povezanost z družino in prijatelji eden od pogojev, da pri mladostnikih ne vzniknejo duševne motnje. Želi si sprememb učnih načrtov na vseh nivojih šolanja, ki bi te, ki se strokovno ukvarjajo z mladino,  opremili s sodobnimi znanji in veščinami dela z mladimi. Naterer je omenil tudi raziskave, ki so pokazale, da se je naša senzibilnost do stresa povečala, hkrati pa se povečujejo pritiski družbe.  Aktivnosti, ki so v preteklosti delovale proti stresu, ga zdaj še povečujejo: »Tudi to ima namreč v zdajšnjem času element kompetitivnosti. Če se ukvarjaš s športom, je vedno nekdo boljši, če se ukvarjaš z jogo, vedno nekdo naredi več asan.« Ugotovitve so pokazale, da  so prva obrambna linija dobri odnosi v družini, sledijo odnosi v razširjeni družini ter dobri odnosi v soseski in s prijatelji. Prav porast egoističnih vedenj, ki smo jim priča v zadnjih letih, pa nas ločuje in povečuje stres. Rešitev je v izboljšanju odnosov ter v zavestnem umiku impulzov, ki povzročajo stres, med drugim tudi nenehne prisotnosti na spletu. Da je depresija bolezen neurejenih bližnjih odnosov, je povedal tudi Selaković, a poudaril tudi pomen lastne angažiranosti: »Treba se je vprašati, če je res vsa krivda v starših, v materi, kapitalizmu? Če misliš tako, potem ne sprejemaš odgovornosti za lastno življenje.«

 

Foto: Matej Špehar

Foto: Nebojša Tejić/STA

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 2. februarja 2022, na svojem Instagram profilu @ijoveva v “live” pogovoru gostila predsednika stranke LMŠ, Marjana Šarca. V sproščenem vzdušju sta brez filtra in cenzure odgovarjala na vprašanja, ki so jih zastavili sledilci.

Uvodoma sta odgovorila na vprašanje o stvareh, ki jih najbolj pogrešata še iz življenja pred politiko. »Marsikaj … bilo je bolj sproščeno, lahko sem si več dovolil, pa pogrešam vse tiste ljudi, s katerimi sem delal, preden sem vstopil v politiko,« je dejal Marjan Šarec, Irena Joveva pa mu je glede ljudi, ki jih pogreša, lahko le pritrdila. Dodala je, da ji s profesionalnega vidika manjka tudi terensko delo v tistem novinarskem smislu, ko je lahko raziskovala, izpraševala in delala prispevke. Poklepetala sta še o Ireninem vstopu na politični parket in Šarec je bil iskren: »Ni kaj tajiti, jaz sem bil pobudnik. Poklical sem, vprašal, če bi bila nosilka liste za evropske volitve. Ko je odgovorila, sem vedel, da je to to, da je to prava zgodba in odločitev. Zagotovo tega ne bom nikoli obžaloval.« Ugotavljala sta še, da jima izkušnje iz preteklosti velikokrat pridejo prav. Jovevi s poznavanjem širših političnih tem, pa tudi retoričnimi veščinami: »V Evropskem parlamentu imamo približno minuto časa za nagovor ali razpravo. Imam izkušnje z javljanji v živo, ki so bila enako dolga, zato veliko lažje kot kolegi v tisto minuto strnem bistvo.«

Obema, odkar sta v politiki, največ zadovoljstva prinaša odziv ljudi na delo. Joveva se drži predvolilne obljube, da je tu za ljudi, ki so jo poslali v Bruselj: »Ko veš, da si nekomu pomagal, odgovoril na vprašanje ali da si pomagal še bolj konkretno, poslal vprašanje komisiji, kaj vprašal druge kolege politike, da si na zasedanju odprl temo, da si z dopolnili lahko konkretno posegel v zakonodajo.« Šarec pa je pristavil: »Oba z Ireno izhajava iz delavsko kmečkega okolja, ni nama bilo z rožicami postlano in veva, da se je treba za vsako stvar potruditi. Nič nama ni bilo dano. Zato v politiki delava na enak način. Ne maram snobizma, »hohštapleraja«, vedno sem bil najbolj vesel, ko sem lahko z ljudmi imel neposreden stik.« Po njegovih besedah politika razgali to, kar tudi v resnici si.

Sledili so odgovori na zastavljena vprašanja. Čeprav gre pri Instagramu za »omrežje mladih«, so jih zanimala vsebinska in zelo konkretna področja. Najprej je beseda tekla o trenutnem in morebitnem novem volilnem sistemu, ki je tudi za stranko LMŠ že od nekdaj eno izmed najpomembnejših vprašanj. Že v času Šarčeve vlade je bil pripravljen predlog zakona, ki je uvajal večinski sistem, preferenčni glas in ukinjal okraje, a žal zaradi povsem osebnih interesov nekaterih poslancev ni bil sprejet. “Dokler volilnega sistema ne spremenimo in bo še naprej zapleten, ljudem oddaljen in jim bo preprečeval, da bi imeli pri izbiri poslancev odločilno vlogo, v Sloveniji ne bo političnih  sprememb. Z volilnim sistemom, kot ga zagovarjamo mi, pa bi se lahko reševalo tudi vprašanje odpoklica poslanca, ki se ga zdaj ne da izvesti,” je pojasnil Šarec.

Reševanje stanovanjske problematike predvsem mladih je še ena izmed tem, ki je ni več mogoče pometati pod preprogo. Marjan Šarec je opisal dosedanja prizadevanja LMŠ v tej smeri:

»Že v času naše vlade smo pripravili poroštveni zakon za stanovanjske kredite. Na slabo banko smo želeli prenesti tudi zemljišča, na katerih bi DUTB gradil stanovanja. In tudi v programu stranke predlagamo ustanovitev stanovanjskih zadrug po tujih vzorih, ker se je to izkazalo za dobro, regulacijo kratkoročnih najemov, možnost odkupa prvega lastniškega stanovanja z odplačilom prek najemnine, okrepitev fonda javnih stanovanj. Mladim pa moramo omogočiti tudi čim hitrejši vstop na trg dela, saj le tako lahko dobijo kredite.«

S poslanko Jovevo sta se dotaknila tudi »madžarizacije Slovenije«. Oba vidita rešitev v udeležbi na volitvah, 24. aprila 2022. Ob tem je pomembno vedeti, da popoln kandidat ne obstaja. »Nekomu bo treba dati glas in potem od njega terjati odgovornost,« je povedal Šarec.  Meni, da je aktualni predsednik vlade postal hlapec Budimpešte, Slovenija pa vazalna provinca. LMŠ je v tem mandatu ustanovila dve preiskovalni komisiji, ki raziskujeta nezakonita imenovanja v policiji ter sumljive nabave zaščitne opreme. Če bo potrebno, pa bo v prihodnjem mandatu ustanovila tudi kakšno novo, ki bo raziskala prodaje hotelov:

»Revidirati bo treba vse te posle in razveljaviti vse škodljive zakone. Kot LMŠ smo neizprosni, kar se tiče korupcije in razčiščevanja. Zagotovo bomo zahtevali revizije, to pa lahko storimo zato, ker nismo nikomur nič dolžni.«

Joveva in Šarec se zavedata tudi težav v javnem zdravstvu. Marjan Šarec meni, da dvigovanje plač le eni plačni skupini prinaša velike težave in kaos. Sistem plač je, po njegovem prepričanju, treba na novo urediti sistemsko in v celoti: »Naslednjo vlado bo pričakalo, tako kot je mene leta 2018, najprej pogajanje s sindikati.« Pomanjkanje družinskih zdravnikov je težava, ki jo bomo lahko reševali le dolgoročno. Poleg korupcije vidi Šarec težavo tudi pri organizaciji dela in »dvoživkarstvu«, ki nekaterim zdravnikom omogoča, da v javnem sistemu ne dajo tolikšnega prispevka, kot bi ga lahko, ga pa zato dajo ob popoldnevih v svojih zasebnih samoplačniških ambulantah. Ukiniti je treba tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje, saj je za koriščenje polne košarice zdravstvenih storitev že zdavnaj postalo obvezno.

Epidemija covid-19 medtem ni razgalila le težav v zdravstvu, pač pa tudi zmedo v ukrepih, ki jih je narekovala vlada. Z Jovevo sta se strinjala, da je v pandemiji klecnila predvsem komunikacija oblasti z državljani. Šarec pri obvladovanju epidemije zagovarja predvsem mehkejše ukrepe, kot so razdalja, maske, higiena rok in kašlja, samotestiranje vseh, tudi cepljenih, in dosledno spoštovanje karanten.  Obveznega cepljenja pa ne podpira. Dodal je še, da zato s strankami, ki so proti vsem covid ukrepom, v LMŠ ne bi mogli sodelovati, četudi bi se komu zdelo všečno.

Dotaknila sta se še nuje po prehodu v družbo znanja, po razvoju in digitalizaciji družbe. »V programu LMŠ smo digitalizaciji posvetili veliko ukrepov in tudi novo ministrstvo za znanost, raziskave in digitalno preobrazbo je predvideno.« Ob tem sta pohvalila nekatere sisteme, ki že delujejo, in opozorila na številna področja, kjer je nujno potrebna prenova in nadgradnja sistema, predvsem v storitvah za državljane.  »Pri nas so še vedno otroci, ki nimajo dostopa do interneta in dokler je tako, težko govorimo o digitalni družbi,« je poudaril Šarec, ki dodaja, da je LMŠ v svojem  programu predvidela povečanje sredstev za znanost, raziskave in razvoj. Cilj je, da se jim do leta 2026 nameni do 1,5% bruto družbenega proizvoda.

Ob koncu sta pozvala k prebiranju programa stranke LMŠ, ki je dostopen na spletni strani stranke. Ker se vprašanja hitro nabirajo, sta sklenila, da klepet v bližnji prihodnosti ponovita. Do takrat pa vas vabimo k ogledu posnetka na Instagram profilu Irene Joveve.

Evropska poslanka Irena Joveva je bila v četrtek, 27. januarja 2022, gostja spletnega dialoga z mladimi, ki je potekal v okviru projekta rEUral Europe. Govorili so o delu v Evropskem parlamentu, enakopravnosti žensk v politiki, angažiranosti mladih in drugih aktualnih temah.

Mladi so ji zastavili številna zanimiva vprašanja, a uvodoma ni šlo brez tistega o razlogih za pot v politiko. Poslanka je dejala, da je že od malega z očetom spremljala politiko. Kot novinarka je veliko doživela, videla in slišala ter bila ob tem pogosto jezna in razočarana. Ko je dobila povabilo za vstop v politiko, ni mogla reči ne, saj je bila to priložnost, da poskusi stvari narediti tako, kot sama misli, da je prav. Najbolj se osredotoča na mlade ter na razmere v medijih in novinarstvu, kjer se v zadnjih mesecih stopnjujejo pritisk: »Kar se dogaja, je alarmantno. Institucije žal nimajo dovolj primernih orodij za reagiranje, po navadi je odgovor vedno, da je to v pristojnosti držav članic, ker večinoma tako tudi je v resnici.« Prav zato meni, da bo akt o svobodi medijev ključen, ker gre za prvo zakonodajo na tem področju.

Po besedah Joveve pri delu v Evropskem parlamentu ni čutiti neenakosti ali slabše obravnave na podlagi spola, je pa to izrazitejše na družbenih omrežjih: »Ljudje te sodijo na podlagi spola, porekla, prejšnjega poklica, mladosti. Je kar precej takšnih in drugačnih komentarjev, za katere mislim, da jih ne bi bilo toliko, če bi bila moški,« je povedala in dodala: »Tega je ogromno, največ na Twitterju, tam je greznica vsega možnega. Tudi pokroviteljstva je ogromno.« Na družbenih omrežjih dobiva tudi grožnje, predvsem od anonimnežev, se ji pa zdi, da je v zadnjih mesecih tega več kot nekoč. To pripisuje spremembam v splošni družbeni klimi, saj si del politike, ki je na oblasti, privošči komentarje, ki ne spadajo v javni diskurz, posledično pa si tudi ljudje upajo več. Joveva je prepričana, da so za slabšo zastopanost žensk v politiki krivi predvsem stereotipi in vzgoja: »Politika je eden takih poklicev, za katerega se predvideva, da gre za moški svet in zato se precej manj žensk odloča za vstop v politiko. Pa tudi zato, ker v politiki niso najbolj prijazni pogoji za družinsko življenje, sploh če imaš male otroke ali jih nameravaš imeti. Ne razume se dovolj dobro, da se spoli prepletajo med seboj in ne ločujejo.« Spolne kvote podpira, saj bi bilo brez njih žensk v politiki še manj, a rešitev v prihodnosti vidi predvsem v nevtralnih kvotah ter vzgoji.

Evropska poslanka je spregovorila tudi o negativnih plateh Bruslja: »Najbolj me moti, ker veliko mojih kolegov nima stika z realnostjo.« Parlament je ogromen sistem in tudi neke vrste balonček, kjer je težko vzdrževati ta stik, a sama, kot pravi, zelo pazi, da ne bi dobila »višinske bolezni«. Ena največjih neumnosti se ji zdita dva sedeža Evropskega parlamenta, v Bruslju in Strasbourgu. Žal na to nima vpliva, jo pa veseli, da lahko pri čem drugem naredi res veliko: »Z amandmaji, poročili, z lobiranji in tkanji prijateljstev lahko veliko dosežeš in dobiš. Nisem zaman šla v to. Določena pričakovanja so se mi porušila, določena pa utrdila.«

Med prioritete drugega dela mandata je uvrstila dva ključna cilja. V evropskem letu mladih vidi priložnost, da se intenzivneje izpostavlja njihove probleme, pripravlja pa tudi projekte, ki so povezani s Slovenijo: »Nameravam postaviti spletno stran, kamor bodo mladi zapisovali svoje ideje, na podlagi tega pa se bom odločila, kaj se da iz tega narediti – ali se postavi vprašanje Komisiji, ali se pošlje pismo oblastem, ali se lahko naredi poročilo, ali pa se da dopolnilo h kakšnemu zakonodajnemu predlogu.« Prav tako se želi aktivno vključiti v pripravo akta o svobodi medijev. Ob tem pa je povezana še v manjšo skupino poslank in poslancev, ki si prizadevajo, da bi Evropski parlament v določenih segmentih obdržal možnost dela na daljavo, kar je še posebej pomembno za poslanke, ki so ali še bodo mlade mamice, saj poslanska funkcija ne predvideva porodniške odsotnosti: »Želimo si, da bi se ženske lažje odločile za otroke, ker bodo zanje pogoji prijaznejši, če ohranimo sedanji način dela na daljavo.«

Joveva tudi meni, da se mladih ne jemlje dovolj resno, ko se vključujejo v javno debato. »Vsi govorimo o prihodnosti Evrope in izpostavljamo naslednjo generacijo, imamo o tem konferenco, kjer naj bi imeli glavno besedo mladi, potem pa v odboru tam sedijo ljudje, ki niso niti moje starosti, pač pa konkretno starejši. In ko imamo v Sloveniji konference na temo mladih, tam predavajo sedemdesetletniki,« je še dodala in znova opozorila na pokroviteljstvo, ki ga je v politiki veliko. Po njenem bi politika v očeh mladih izgubila negativen predznak, če bi večina politikov predstavljala dober zgled. To, da oblast misli, da si lahko privošči vse, se namreč preslika na mlade, ki potem mislijo, da so vsi politiki enaki.

»Kaj narediti? Narediti se da veliko, ampak del politike se nikoli ne bo spremenil, zato morajo biti ljudje tisti, ki bodo take politike odstranili s funkcij. To pa se naredi na volitvah.«

Odgovorila je tudi na vprašanje o absurdni situaciji razmerij moči med Evropskim parlamentom in Svetom: »To je res ogromen problem, mi je žal, da se o tem skoraj nič ne govori, niti naredi. Svet in Parlament sta sozakonodajalca. Mi sprejemamo zakone z večino. V Svetu je pa običajno soglasje in to je ključna težava, ker morajo biti čisto vse države za.« Izpostavila je nekatere zakonodajne rešitve, kot je pakt o migracijah, ki so žrtve parcialnih političnih interesov posameznih držav članic, ki se že dolgo ne obnašajo več v skladu z evropskimi vrednotami. »Mislim, da vsaj dve državi sploh ne bi smeli biti več članici EU, ampak mi v Parlamentu nismo tisti, ki lahko sami to spremenimo,« je sklenila.

Danes, 27. januarja 2022, je na Odboru za kulturo in izobraževanje Evropskega parlamenta potekala razprava o poročilu, ki ga člani odbora pripravljajo na temo vpliva zaprtja izobraževalnih, kulturnih, mladinskih in športnih dejavnosti zaradi pandemije COVID-19 na otroke in mlade v EU. Evropska poslanka Irena Joveva, ki bo v imenu Renew Europe sodelovala pri pripravi poročila, je zaskrbljena zaradi naraščanja duševnih stisk med mladimi ter povečanja socialnih razlik, ki se odražajo tudi pri neenakih možnostih dostopa do izobraževanja na daljavo. Po njenih besedah smo med prebijanjem skozi zdravstveni vidiik pandemije ogrožali duševno zdravje in o tem, kako ironično, molčali.

Poslanka je uvodoma poudarila, da se bo odstotek otrok, ki imajo težave z duševnimi boleznimi, zaradi pandemije zvišal iz sedanjih 10 do 20 % na 20 do 25 %. Izolacija, negotovost in pomanjkanje varnosti so doprinesli k višji ravni stresa, tesnobe in depresije. Zapiranje izobraževalnih ustanov, športnih in kulturnih centrov pa je za nekatere mlade pomenilo tudi izgubo dostopa do vsakodnevnih toplih obrokov, neželeno vrnitev v prenatrpane domove in tudi večjo izpostavljenost nasilju v družini. »Mladi s podeželja ali tisti iz ranljivih skupin velikokrat niso imeli dostopa do spletnega izobraževanja, kar je še dodatno obremenilo njihove že tako preobremenjene družine. Pandemija je enostavno še poslabšala položaj tistih, ki so bili v družbi že prej zapostavljeni ali marginalizirani, to je bistvo, ki ga želim povedati« je dejala in izpostavila številna bremena mladih, ki jih je pandemija dodatno obtežila: »Zaskrbljenost je naraščala, medtem ko so se šport, izobraževanje in kultura, torej stebri moderne družbe, počasi rušili. Mladi so se počutili zapuščene in pozabljene. In v času, ko smo se poskušali prebiti skozi zdravstveni vidik pandemije, smo, kako ironično, ogrožali duševno zdravje in o tem molčali!«

Joveva je povedala, da mora poročilo v evropskem letu mladih jasno pokazati, da nam je resnično mar za vse mlade in da ne puščamo niti enega mladega človeka za sabo: »Pogovarjati se moramo o duševnem zdravju in delati na odporni vključujoči družbi, ki bo zagotavljala oporo in varnost za vse. Odpornosti se je mogoče naučiti in ravno to bi morale naše izobraževalne, kulturne in športne ustanove učiti, preden mladi naletijo na neke resne težave,« je dodala in zaključila: »Upam, da v prihodnjih mesecih nobena ustanova ne bo več prisiljena zapirati svojih vrat in da bomo našli način, kako mladim zagotoviti funkcionalne in dostopne ustanove, ki so odporne, dobro financirane, mladim pa nudijo možnost za razvoj fizičnega in duševnega zdravja.«

Posnetek celotne razprave:

Priznam. Bila sem zelo skeptična. Instagram ‘lajv’? Pa kje imam čas še za to, sem vsakič rekla. Vedno sem imela neke izgovore, niti ne nujno upravičene, če sem čisto iskrena. No … zdaj sem se pa odločila: #brezizgovorov začenjam z Instagram ‘lajvi’.

 

Z vami sicer komuniciram tudi drugače, vas obveščam o dogajanju in aktualijah, ampak to ni tista prava komunikacija, v polnem pomenu te besede. Ko samo jaz govorim. Želim si sprotno komunikacijo #brezfiltra, neposredno komunikacijo, z neposrednimi vprašanji, neposrednimi idejami, komentarji, tudi kritikami, zakaj pa ne. Če ti nekdo ne pove, težko ugotoviš sam od sebe, jaz pa zagotovo nisem med tistimi politiki, ki vse vejo in jim je vse jasno. Samozadostnost NI čednost, četudi je pogosta.

Seveda mi je pa jasno, da s tem odpiram pot tudi tako ali drugače neprimernim komentarjem. A to bo razgalilo predvsem tiste, ki jih bodo pisali.

S prvim ‘lajvom’ začnem predvidoma ta konec tedna, imela bi jih na tedenski ravni, v nadaljevanju bom imela zraven tudi sogovornika ali sogovornico. Torej … če imate idejo za gosta ali gostjo, idejo za tematiko ali pa že zdaj kakršnokoli vprašanje v zvezi z mojim delom ali EU na splošno, mi pošljite sporočilo! Naj vam ne bo nerodno. To, da sem evropska poslanka, ne pomeni, da sem kaj več od vas. Pomeni samo, da sem na položaju, na katerega ste me izvolili vi, zaradi vas sem tu, kjer sem in ZA VAS sem tu, kjer sem.

#zJovevonaTi #brezfiltra #brezizgovorov

– Irena.

Skupen odziv evropskih poslancev Irene Joveve in Klemna Grošlja po izvolitvi nove predsednice Evropskega parlamenta:

“Izvolitev nove predsednice Evropskega parlamenta Roberte Metsola je rezultat političnega dogovora treh največjih proevropskih političnih skupin o sodelovanju do zaključka mandata aktualnega sklica parlamenta.

Vsekakor naju veseli, da je za krmilom parlamenta po dolgih letih ponovno ženska, kar bo med drugim zagotovo dalo dodaten zagon zavzemanju za višjo raven enakopravnosti v EU. Hkrati pa v tej luči izpostavljava jasno pričakovanje, da bo nova predsednica premogla osebno in politično voljo kredibilnega ter odločnega zastopanja stališč Evropskega parlamenta, zlasti glede vprašanj, o katerih ima različna osebna ali ideološka stališča. Tukaj opozarjava zlasti na področje pravic žensk, še posebej pravice do odločanja o lastnem telesu oziroma pravice do splava, o kateri je Evropski parlament že sprejel zelo jasno stališče, glede te pravice pa ima nova predsednica lastno odklonilno stališče, česar – poudarjava – ne odobravava.

Tu je še vprašanje vladavine prava, ki seveda ostaja pomembno ne le v okviru varstva temeljnih vrednot EU in državljanskih pravic, pač pa postaja ključno vprašanje nadaljnjega razvoja EU. To izpostavljava v prvi vrsti zaradi dejstva, da politična skupina nove predsednice, Evropska ljudska stranka, pri tem večkrat zagovarja politična stališča, ki so za naju popolnoma nesprejemljiva. Zato pričakujeva, da bo predsednica Metsola nadaljevala po poti pokojnega predsednika Davida Sassolija.

Glede na njene dosedanje javne nastope se nadejava tudi, da bo pospešila že začete organizacijske spremembe v delovanju parlamenta, predvsem v smeri bolj vsebinskih razprav na plenarnih zasedanjih. Prav tako pomemben del njenih nalog bo zagovarjanje in krepitev položaja Evropskega parlamenta, predvsem v odnosu do Sveta EU kot sozakonodajalca, ter v odnosu do Evropske komisije, zlasti z vidika nadzorstvene funkcije parlamenta.”

V sredo, 12. januarja 2022, se je evropska poslanka Irena Joveva udeležila spletne razprave Prihodnost novinarstva v Evropski uniji, ki jo je organizirala slovenska pisarna Evropskega parlamenta v sodelovanju z Društvom študentov novinarstva FEJS. Dogodek je potekal v sklopu razprav Moje mnenje šteje, ki je sestavni del kampanje ozaveščanja o EU in spodbujanja aktivnega državljanstva skupajsmo.eu. V razpravi so naslovili številne problematike pri opravljanju poklica novinarstva, kot so zaposlitvena negotovost, prekarstvo, ekonomski in politični pritiski, pa tudi pomen neodvisnega in kakovostnega novinarstva v družbi.

Poslanka je že v uvodu izpostavila pomen kvalitetnega novinarstva za obstoj demokracije, ko je dejala, da slednja brez tega ne more obstajati. Še več, poudarila je, da novinarji igrajo izredno pomembno vlogo, česar se morajo ves čas zavedati, zaradi česar trdno verjame, da »dober novinar ne more biti nihče, ki tega poklica nima zares rad«. Uvodoma je izpostavila tudi ključen del zakonodaje na evropskem področju, ki bo urejal in naslavljal položaj novinarstva. Gre za Akt o svobodi medijev, ki ga pričakujemo jeseni letos.

Pereče vprašanje v novinarstvu je vse pogosteje njihova zaposljivost, saj poklic zadnjih nekaj desetletij slovi po nekonvencionalnih oblikah zaposlovanja, predvsem po prekarnem delu. Joveva je prepričana, da tudi zato veliko dobrih novinarjev zapušča delovna mesta in menjuje poklice. Kot je pojasnila, je poleg soočanja z vedno več negotovostmi težava tudi v tem, da so razmere vedno slabše. Na povečano stanje stresa, s katerim se soočajo novinarji, pa vpliva tudi prenovljena oblika poklica, ki jo je prinesla digitalna revolucija.

Povsod po svetu se države soočajo z reševanjem problematike prekarnih oblik zaposlitve v novinarstvu, pri čemer je evropska poslanka dejala, da kljub temu, da zakonodaja, ki bi rešila obstoječi problem, še ne obstaja, »imamo osnove za možne rešitve v Akcijskem načrtu za evropsko demokracijo, Evropski akcijski načrt za medije in avdiovizualno področje ter Direktivo o avdiovizualnih in medijskih storitvah, ki jo nekatere države članice še morajo prenesti v svojo zakonodajo«. A na področju oblike zaposlovanja novinarjev največjo vlogo igrajo delodajalci, je dodala, na kar v veliki meri vpliva tudi lastniška struktura medijske hiše.

»Sama se res zelo zavzemam za transparentnost financiranja in lastništva medijev, ki ima velik vpliv na celotno delo, tudi na oblike zaposlitve. Zato veliko pričakujem od Akta o svobodi medijev, ki bo naslavljal tudi transparentnost oglaševanja in lastništva, saj je ravno to predlog parlamenta. Ne vidim razloga, zakaj tega Komisija ne bi vključila v svoj predlog.« 

V razpravi so se dotaknili tudi vprašanja finančne pomoči in spodbude medijskim hišam v času pandemije. Poslanka je pojasnila, da takšni ukrepi ostajajo v pristojnosti posameznih držav članic, da pa deluje »v interesni skupini poslancev, ki se ukvarjamo s področjem medijev, v sklopu katere smo napisali številne pozive in pisma,  a rezultat teh pisem je odvisen od držav – ene so poslušale in izkoristile sredstva za pomoč novinarjem, medtem ko so druge negotov položaj dodatno izkoristile v svojo korist, ga zlorabile«.

Na pritiske, ki se izvajajo na novinarje in medijske hiše v Sloveniji, nista imuna niti javna RTV Slovenija in STA. Poslanka je pri tem izpostavila, da sama ni »del politike, ki ima do javne RTV mačehovski odnos, in tudi moja stranka LMŠ mednje ne sodi«. Pritiski na novinarje se pojavljajo v številnih državah, ne samo politični in ekonomski, temveč tudi fizični, včasih celo usodni. Da stanje v Sloveniji ni tako zelo skrajno, še ne pomeni, da ni zaskrbljujoče. »Da pri nas še ni tako zelo slabo … to je slaba tolažba. Primerjati se moramo z boljšimi.« Joveva je povedala tudi, da se slabljenje medijske krajine in podrejanje medijev eni stran(k)i zgodi počasi in pogosto potiho, toda ko našteješ vse za nazaj, hitro postane zaskrbljujoče.

Sodelujoči so spregovorili še o pomembnosti kakovostnega novinarstva in izobrazbe, ki jo nekatere države urejajo tudi s podeljevanjem novinarskih licenc, ki so za opravljanje poklica ključnega pomena. S tem se novinarjem doda še en nivo odgovornosti za kvalitetno opravljanje poklica. Poslanka je dejala, da bi lahko takšno podeljevanje licenc morda pripomoglo k dvigu ravni poročanja in onemogočilo kar vsakemu možnost opravljanja tega dela, kar nekateri zaradi razširjenosti družbenih omrežij počnejo.

V zaključku razprave so se dotaknili še naslavljanja vprašanja o razmerah STA na ravni Unije, pri čemer je poslanka poudarila, da je bilo o tem opravljenih kar nekaj razprav. Ovrgla je očitke o težnjah levosredinskih strank po blatenju lastne države in menila, da je »podcenjujoče reči, da ostali evropski poslanci ne vedo, kaj se v državah članicah dogaja«.  V nadaljevanju je poudarila, da se je problematika financiranja STA zaenkrat rešila, a zgolj za leto 2021. Na vprašanje o potencialnih sankcijah, ki bi jih evropske institucije lahko sprožile v primeru neplačila, je poslanka kot najbolj skrajno možnost izpostavila možnost zamrznitev sredstev zaradi kršitve vladavine prava. K sreči do tega ni prišlo, je pa nefinanciranje imelo številne negativne vplive na delovanje STA, saj je ta med drugim izgubila vrsto dobrih novinarjev.

V sklepni misli je poslanka izpostavila, da je kredibilno novinarstvo vedno ključno, a še poseben pomen nosi v času kriz in soočanju z njimi. »V Sloveniji imamo številne dobre, kredibilne novinarje, za primer že znotraj RTV in STA. Veste, v marsikateri državi se trudijo utišati kritične medije, čemur mediji ne smejo podleči nikoli, tudi, ko je težko, predvsem z vidika neustreznih delovnih pogojev. A ravno zaradi teh pritiskov verjamem, da moramo v evropskih institucijah narediti vse za zaščito novinarjev ter jim nuditi vso pomoč za razrešitve razmer in izboljšanje pogojev dela«.

Celoten pogovor si lahko ogledate TUKAJ.