Evropska poslanka Irena Joveva, ki je bila izvoljena na listi LMŠ, v Bruslju že tretje leto odločno in uspešno sooblikuje politike prihodnosti, kot sta zeleni prehod in problematike mladih.

Živite v Ljubljani, vaše delo je v Bruslju in Strasbourgu, prihajate pa z Jesenic. Kako pogosto se vračate na Gorenjsko?

Vedno, ko lahko, grem domov. Res pa je, da tega več ni veliko, ker mi žal ob delu od doma in skrbi za dojenčico zmanjka časa. Toda Jesenice bodo vedno moje mesto, tam sem odraščala in ogromno lepih spominov me veže na Gorenjsko na splošno. Veliko ljudi za Jesenice reče, da so sive in grde, pa ne drži ne eno ne drugo. Lepe so … in rdeče (smeh). Šalo na stran, tudi na Jesenicah železarna ni več edina stvar, kjer se nekaj dogaja, domačini se zavedajo pomena čistega okolja in zelenih rešitev. Gorenjska je zame najlepši del Slovenije, ni prav, da se osredotočamo zgolj na – brez zamere – Kranjsko Goro, ali pa Bled in Bohinj … Tudi vse vmes je čudovito, le poskrbeti je treba za te kraje tako, kot si zaslužijo.

Zelena politika postaja vse pomembnejša tema v Evropskem parlamentu. Pandemija je zeleni prehod pravzaprav zelo pospešila.

Pravzaprav je zelena politika že najpomembnejša tema. Ravno sedaj imamo v odboru za okolje, katerega članica sem, na mizi 14 zakonodajnih dosjejev z daljnosežnimi učinki. Lani marca smo sprejeli zakon za znižanje emisij in ogljično nevtralnost do leta 2050. Ta ambiciozen načrt moramo doseči, saj sedanje stanje preprosto ni vzdržno. A takšen zeleni prehod ne bo poceni. Prav zato se držimo principa, da plačajo tisti, ki najbolj onesnažujejo in da ti ukrepi ne prizadenejo prebivalstva. Sredstev je že zdaj veliko in se bodo še povečevala, v Sloveniji pa jih moramo modro vložiti.

Mladim so v teh časih odprte vse poti, za njih ni več meja. Tudi vi se pri svojem delu veliko ukvarjate s politikami mladih. Kako naj perspektivne mlade zadržimo v Sloveniji?

To, da imajo mladi odprte vse poti, vidim kot prednost. Prav je, da izkoristijo svoj potencial in si ustvarijo življenje, kot si ga želijo. S tem seveda ne zanikam problematike izseljevanja mladih, s čimer se soočamo po vsej EU. Toda ključno je, da so tako nacionalne kot evropske politike usmerjene v ustvarjanje dobrih pogojev za mlade – tu ciljam predvsem na reševanje stanovanjske problematike, kakovostnih zaposlitev in dobrih pogojev za mlade družine, skratka na mehanizme, ki bodo na domačih tleh mladim nudili pogoje za doseganje svojih ciljev in želja.

Marjan Šarec: »Trajnostno postaja naš vsakdan«

Ni skrivnost, da je Zgornjesavska dolina ena vodilnih turističnih destinacij v Sloveniji. Ne dvomim, da boste vaše naravne danosti še naprej znali unovčiti v smer trajnostnega turizma in tako postali zgled ne samo nam, temveč tudi globalno. Za vse to je ključno sodelovanje vseh akterjev, pomembno pa bo tudi znati črpati evropska nepovratna sredstva. Beseda »trajnostno« postaja naš vsakdan. In tukaj imate Kranjskogorčani in okoličani veliko priložnost.

Tudi zaradi vsega omenjenega je nadvse pomembno s pomočjo države povečati kapacitete jeseniške bolnišnice. Tako kot smo v času naše vlade podpirali idejo o regijskih bolnišnicah in ohranitvi splošne bolnišnične dejavnosti na jeseniškem območju, jo tudi zdaj in jo bomo tudi v prihodnje. Ob tem ne pozabimo dejstva, da je bila jeseniška bolnišnica v času epidemije med najbolj obremenjenimi v državi, zato na tem mestu tudi iskrena zahvala vsem zaposlenim v javni bolnišnici Jesenice za njihovo požrtvovalno, nesebično in naporno delo.

Intervju si lahko preberete tudi v glasilu občine Kranjska gora, Zgornjesav’c, s klikom TUKAJ.

Evropska poslanka Irena Joveva je v ponedeljek, 28. februarja 2022, na povabilo zavezništva evropskih liberalnih strank ALDE sodelovala na panelu o medijski svobodi v EU. Svoj prispevek k debati je osnovala na trenutni situaciji v Ukrajini, kar je povezala z nekaterimi državami v EU, opisala pa je tudi nekatere prihajajoče zakonodajne predloge na tem področju.

Osnovna teza poslanke Joveve je bila, da je napad Rusije na Ukrajino mogoč predvsem zato, ker so javni in zasebni mediji oziroma njihova uredniška politka podaljšek vlade iz Kremlja, saj sledijo njihovim napotkom in prilagajajo svoje poročanje tako, da ustreza narativu vlade, četudi je sledenje temu narativu absurdno:

“Ruska propaganda namreč svojemu ljudstvu sporoča, da ima Rusija zgolj vojaško operacijo v Ukrajini, ker poskuša z oblasti vreči naciste, ki kratijo svobodo ukrajinskemu ljudstvu.”

Po besedah Joveve prav na tem primeru lahko vidimo, kako je svoboda medijev pomembna in nujna, predvsem pa ni samoumevna. Ob tem je dejala, da v informacijski dobi družbenih omrežij takšno prikazovanje alternativnih dejstev ne bo dolgo možno, izpostavila pa je tudi pogum vseh novinarjev in dopisnikov, ki so pripravljeni tvegati zato, da nam posredujejo vse informacije s terena.

V Rusiji vidimo te elemente v svoji skrajnosti, vendar se v blažji obliki kažejo tudi na območju nekaterih držav EU, je med drugim povedala poslanka, pri čemer je pojasnila, da meri predvsem na Poljsko in Madžarsko, ki si je – kot poskuša vlada Janeza Janše – javne medije že popolnoma podredila.

V skrajnih primerih se takšne populistične in avtoritarne tendence žal izražajo v umorih preiskovalnih novinarjev, tudi na tleh EU, in to samo zato, ker preiskujejo in poročajo o korupciji. Kot je dejala Joveva, so druge metode sicer manj agresivne, a za svobodo medijev vseeno izjemno škodljive, denimo znižanje proračunov, ustavitev financiranja, diskreditacije novinarjev, strateške tožbe, prodaja zasebnih medijev oligarhom, naklonjenim oblasti …

Nato je poslanka orisala nekatere zakonodajne predloge: “Najbolj pomemben je Akt o medijski svobodi, ki bi medijski sektor moral izločiti iz trenutnega konkurenčnega prava in mu dati posebno mesto, ki si ga zasluži. Tako bi lahko Evropska komisija blokirala sporne prevzeme nekaterih medijskih hiš, denimo poljski poskus nasilne prodaje TVN24 državni naftni družbi, ali pa koncentracijo madžarskega kapitala blizu Orbana v Sloveniji, kar je v zadnjih letih še bolj izrazito.”

Naslednji ukrep bi, tako poslanka, moral biti harmonizacija nacionalne zakonodaje na področju javnih medijev, kar bi preprečilo vpliv vladajoče politike na javne servise. Še ena pomembna zakonodaja pa je t.i. Anti-SLAPP direktiva, ki bi omogočila sodni mehanizem za predčasno razrešitev sodnih postopkov za tiste primere, ki bi jih identificirali kot strateške tožbe proti javni participaciji. Te prakse so namreč vedno bolj pogoste, gre pa zgolj in samo za poskus utišanja novinarjev, saj jih s takšnimi tožbami poskušajo izčrpati, da ne bi več poročali o korupciji ali zlorabi javnih položajev.

Vse to bi moralo – poleg implementacije direktive za avtorske pravice in direktve o avdiovizualnih medijskih storitvah – koristiti medijem v Evropi. Toda nekateri izzivi ostajajo, je opozorila Joveva, ki je svoj nagovor sklenila z besedami:

“Pomembno pa je vedeti to, na kar nas izkušnja v Rusiji ponovno opominja … da so svobodni in kritični mediji nujni za odgovornost oblasti ljudstvu, za demokracijo in navsezadnje tudi za mir.” 

Posnetek dogodka si lahko ogledate na povezavi TUKAJ.

Evropska poslanka Irena Joveva je v pismu evropski komisarki za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade, Mariji Gabriel, pozvala k ukrepom zaradi zaskrbljujočega stanja na področju slovenskega kulturnega sektorja.

Pismo je nastalo kot odgovor na zavrnitev financiranja nevladnih umetniških ustanov s strani Ministrstva za kulturo RS, ki naše umetnike in nevladne organizacije tako potiska na rob preživetja. S pismom poslanka izraža globoko zaskrbljenost nad situacijo in poziva komisarko k sprejetju ukrepov, ki bi lahko pripomogli k izboljšanju stanja na tem področju.

V nadaljevanju si lahko preberete prevod pisma.

Zadeva: Zaskrbljujoče dogajanje na področju slovenskega kulturnega sektorja

Spoštovana gospa komisarka,

obračam se na Vas, ker želim izraziti svojo zaskrbljenost in morebiti predlagati ukrepe za ohranitev naših dragocenih nevladnih umetniških ustanov, ki so zaradi nesprejetega financiranja njihovega dela od Ministrstva za kulturo Republike Slovenije na robu preživetja in obstoja.

Slovenski sodobni umetniki so v sodobnem evropskem prostoru zelo pomembni. Izpostavljajo mednarodno priznane talente in predstavljajo Slovenijo kot državo s samozavestno, živahno in reflektivno umetniško sceno, ki jo večinoma ohranjajo živo prav nevladne in neprofitne organizacije. Njihovo delo, ki ga spremlja delo posameznih umetnikov, ima izjemno vrednost za mednarodno umetniško sceno in je neposreden znak razvite in demokratično uokvirjene družbe.

Takšne kulturne ustanove v Sloveniji so Gledališče Glej, Maska, Nomad Dance Academy Slovenija, Mesto žensk, Gledališče Ane Monro in Zavod Delak. Pomen njihove vloge v naši družbi je nesporen, saj so s svojim aktivnim udejstvovanjem na evropski kulturni ter politični ravni pripomogle k oblikovanju in profesionalizaciji sodobne kulturne scene tako v Sloveniji kot v mednarodnem prostoru. Gledališče Glej je eno redkih slovenskih sodobnih gledališč, ki je bilo ustanovljeno leta 1970 in ima več kot 50 let delovnih izkušenj. Je najbolj izkušena ustanova za to kulturno področje, ki utira pot mladim umetniškim ustvarjalcem in občinstvu ter jim zagotavlja sredstva za dvig in razvoj kulturnih vsebin ter umetniškega znanja.

Januarja letos je ministrstvo za kulturo objavilo rezultate javnega razpisa za štiriletno financiranje tovrstnih kulturnih ustanov, na katerem pa so bile vse omenjene ustanove izločene iz financiranja. Ker je Gledališče Glej najstarejše neodvisno gledališče, ki predstavlja mednarodne povezave za prepoznavnost in preboj slovenskih umetnikov ter njihovih gledaliških dosežkov doma in v tujini, nenadno zmanjšanje njihovega financiranja postavlja pod vprašaj prihodnost dela več sto umetnikov in strokovnih sodelavcev pri različnih projektih.

Tako drastični proračunski rezi, na katere so bile kulturne ustanove povsem nepripravljene, v kombinaciji z odsotnostjo dialoga z akterji s scene povzročajo nepopravljivo škodo tej živahni in mednarodno visoko priznani kulturni sferi, hkrati pa diskreditirajo njene dosežke in ogrožajo vsak nadaljnji razvoj. Ukinitev financiranja, zlasti v kontekstu dolgoročnega zmanjševanja prostora za razvoj profesionalnih nevladnih organizacij, je prepoznana kot neposreden napad na te ustanove.

Razmere, s katerimi se sooča kulturni sektor kot celota, so neposredna posledica ignorance sedanje vlade ter njene popolne apatije pri zaščiti naših najdragocenejših kulturnih institucij in ustvarjalcev. Ministrstvo za kulturo že od začetka mandata sedanje vlade popolnoma ignorira potrebe kulturnega sektorja, saj je praviloma povsem neaktivno in nepovezano, ukrepi, ki jih sprejme, pa so večinoma škodljivi.

Ministrstvo je denimo uvedlo pomembne spremembe pravilnika o strokovnih komisijah za kulturne ustanove in javne razpise. Medtem ko so bile v preteklem mandatu komisije imenovane s preglednim javnim postopkom, pa to žal ne velja za sedanje strokovne komisije. S spremembami so zmanjšali število članov v komisijah in jih iz izključno strokovnjakov s posameznih področij prenesli na to, da v njih lahko sedijo uslužbenci ministrstva in imajo večino. To pa pomeni, da ne predstavljajo več strokovne komisije, temveč politično voden nadzorni organ, ki kreira usodo kulturnih ustanov in umetniških programov.

V tem primeru je prav takšna strokovna komisija odločala o tem, kateri program dobi sredstva na javnem razpisu za javne kulturne programe na področju umetnosti, ki jih za naslednja štiri leta (2022-2025) sofinancira država, ministrstvo pa trdi, da so bila sredstva dodeljena najbolje ocenjenim projektom po mnenju strokovne komisije, kar predstavlja velik problem. Še posebej, če upoštevamo dejstvo, da je Gledališče Glej dobilo dovolj točk za pridobitev sredstev, a je izpadlo, ker v proračunu ni dovolj sredstev.

Kljub temu to ni osamljen primer. Posledice sporne spremembe poslovnika in posledično netransparentnega imenovanja komisij so se pokazale tudi ob rezultatih javnega medijskega razpisa za leto 2021 in se še dodatno potrdile, ko je bilo iz financiranja izločenih več lokalnih radijskih postaj (npr. Koroški radio, Radio Triglav itd.) ter specializiranih medijev, pomembnih za kulturo, kot so revija Kino, Razpotja, Literatura ali pa na primer najstarejša študentska radijska postaja Radio Študent.

Žal pa se proračunski rezi s tem ne končajo. Kot sem Vas že obvestila v pismu oktobra 2021, so tudi v sprejetju veljavnega rebalansa proračuna za leto 2022 predlagana bistveno zmanjšana sredstva za Spodbujanje kulturne ustvarjalnosti, ki je ključni vir financiranja nevladnih kulturnih organizacij, kar pa jih bo postavilo v izrazito težji položaj pri vključevanju v evropske projekte, saj preprosto ne bodo imele podlage iz nacionalnih sredstev.

Očitno je, da namerava sedanja vlada disciplinirati kulturne organizacije, ki sledijo predvsem družbenemu dobremu in lastni uredniški politiki. Zdaj je to še toliko bolj očitno, ko se zmanjšuje proračun za nevladne umetniške strukture, ki so znane po politično usmerjeni satiri, kritiki vsake vlade, po pogumnih, drznih in izjemnih umetniških prizadevanjih. Vlada pomanjkanje financiranja uporablja kot mehanizem za uravnavanje izrekanja in ustvarjalnosti kulturnega sektorja – torej tistega, kar naj bi varovali.

Ker si po svojih najboljših močeh prizadevamo, da se takšni dogodki ne bi več dogajali, in skušamo od ministra za kulturo Vaska Simonitija zahtevati odgovornost za njegova dejanja, vendar zaradi dosledne ignorance naših opozoril, prošenj in neuspešnih pozivov računam na Vas, spoštovana komisarka, da nam pomagate zagotoviti, da takšna grozljiva dejanja vlade ne bodo ostala spregledana. Zagotoviti moramo obstoj kulturnih ustanov, ki omogočajo kulturno izražanje ter spodbujanje evropskih idej in vrednot. To so bistveni deli kulture v evropskih državah in si zaslužijo, da jih kot take tudi obravnavamo. Zagotoviti moramo njihovo zadostno financiranje, da bodo lahko še naprej služile svojemu namenu bogatenja naše skupne evropske kulture.

S spoštovanjem,

Irena Joveva (poslanka Evropskega parlamenta)

 

 

V branje pa pripenjamo tudi originalno pismo v angleščini.

Written letter on Worrying development in Slovenian cultural sector

Evropska poslanka Irena Joveva je danes, 23. februarja 2022, gostila virtualno okroglo mizo z naslovom “Vizija za pREnovo Evropske unije”, s katero se je zaključil dvodnevni delovni obisk Stephana Sejourneja, predsednika politične skupine Renew Europe v Evropskem parlamentu, evropskega poslanca ter tesnega sodelavca francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Ob gostiteljih, evropskih poslancih Ireni Jovevi in Klemnu Grošlju, je na omizju sodeloval tudi Marjan Šarec, predsednik LMŠ.

Uvodoma so vsi prisotni poudarili pomen aprilskih volitev v Sloveniji, na Madžarskem in tudi v Franciji: »To so ključni trenutki za Evropo, kajti nacionalne volitve so tudi evropske volitve, česar se moramo zavedati tako mi kot volivci. Francoske volitve so sicer nekoliko drugačne, ker skušamo znova izvoliti istega predsednika, vi pa želite najti alternativo obstoječi vladi. Vseeno pa vidim podobnosti predvsem glede tega, kakšne družbe si želimo, odprte ali zaprte,« je povedal Stephane Sejourne in ob tem omenil še pomen liberalizma, moči civilne družbe ter pomembnost prostega trga. Marjan Šarec meni, da volitve vsake posamezne države članice vplivajo na stabilnost cele Evropske unije: »Če je v tej zvezi en člen problematičen, vpliva na vse. Ta hip je med tremi problematičnimi državami tudi Slovenija, zato so volitve tako zelo pomembne.« Dodal je, da bo 24. aprila pravzaprav potekal referendum o tem, v kakšni državi si želimo v bodoče živeti. Meni, da je pomembno, da ljudje svojo volilno pravico izkoristijo, saj šteje vsak glas. Tudi Ireni Jovevi se zdijo za prihodnost ključne evropske vrednote, katere trdno zagovarja tudi Renew Europe:

»Naša politična skupina je zelo heterogena. Marsikdaj imamo različne poglede, a v glavnih zadevah smo res enotni. To so naše vrednote. Naša načela. Dejstvo, da ne odstopamo od obrambe in krepitve evropskih vrednot, vladavine prava, državljanskih svoboščin, temeljnih pravic, da se borimo proti nepravičnosti in diskriminaciji, za svobodo medijev … V Evropskem parlamentu praktično vedno odigramo vlogo odločevalca.«

Sejourne je dodal še, da v Renew Europe obravnavajo prednostne naloge, ki so v srčiki politične razprave o demokraciji in obnovi gospodarstva. Po zdravstveni krizi bo namreč treba pripraviti nov model razvoja, ki bo Evropi omogočil konkurenčnost v prihodnjih petnajstih letih. Tudi ZDA in Kitajska namreč ogromno vlagata v razvoj. Ob tem pa se v Renew Europe trudijo še za ohranjanje vladavine prava, socialnih in demokratičnih vprašanj. Tudi po mnenju Šarca je skupina Renew Europe pred veliko odgovornostjo, saj EU potrebuje liberalno sredino na širšem območju, hkrati pa je izrazil zadovoljstvo nad delom ter mednarodno prepoznavnostjo evropskih poslancev Joveve in Grošlja.

Med glavnimi prioritetami Renew Europe sta tudi zelena politika in trajnostne rešitve. Sejourne je povedal, da si želijo doseči radikalno razogljičenje ter najti pravo ravnovesje med sočasnim sprejemanjem ukrepov za gospodarstvo. Klemen Grošelj vidi največji izziv v ogljični nevtralnosti do leta 2050 v vlaganju v raziskave in razvoj, kar je tudi eno od sider programa LMŠ: »Izsledke razvoja je treba prevesti v nove tehnologije, ki bodo omogočile nove ideje, nova kakovostna delovna mesta, visoke osebne dohodke , ki bodo trajnostni, pa tudi javno šolstvo, javno zdravstvo. Tukaj bo Evropski parlament odigral izredno pomembno vlogo, postavil bo skupni pravni okvir in to bo gonilo nadaljnjega razvoja in progresivne napredne politike.«

Govorci so se dotaknili še vladavine prava. Grošelj meni, da je ta temelj Evropske unije, vendar pa jo nekateri voditelji rušijo, zato morajo zakonodajalci izumljati vedno nove regulacije. Sejourne je ob tem izpostavil delovanje neodvisnih medijev in sodstva:

»Če mediji niso svobodni in če sodniki niso svobodni, a prav oni odločajo o pritožbah glede volitev, potem te volitve niso poštene.«

Po njegovem mnenju mora mehanizem vladavine prava delovati predvsem  kot odvračilni ukrep, da pred nespametnimi dejanji odvrne še nekatere voditelje evropskih držav. Grošelj je ob tem izpostavil nujo po neodvisnosti državnih in regulatornih institucij, ki preverjajo delo oblasti: »Če ni načel pravne države, potem ta ne more delovati, je pa izbira vsakega posameznega politika, kaj bo naredil.«

Joveva je omenila tudi razdeljenost političnega in civilnega prostora v Sloveniji: »Govorijo o tem, da ne smeš izključevati nikogar, medtem ko sami počnejo točno to s tistimi, ki jih kritizirajo. Govorijo o tem, da so komunisti krivi za vse na tem svetu, kaj šele v naši državi, medtem ko sami uporabljajo točno te iste metode.« Šarec je prepričan, da Slovenija ni razdeljena na dva enaka dela: »75 odstotkov ljudi razmišlja sredinsko in popolnoma v skladu z EU vrednotami. Politika jih ne zanima do te mere, da bi jih lahko sprla. Do tega lahko pride samo, če nekdo to generira.« Ob tem pa vsi menijo, da je pomembno predvsem imeti pogled, uperjen v prihodnost.

Sejourne je komentiral tudi aktualno dogajanje v Ukrajini: »Diplomacija je naredila vse, da bi se izognili dogodkom, ki bi se v prihodnjih dneh lahko zgodili v Ukrajini. Pogovori morajo teči dalje, a je treba tudi sprejeti resne sankcije, o katerih v tem trenutku na ravni EU tečejo pogovori.« Povedal je, da javno mnenje v Rusiji, kljub vladnemu nadzoru medijev, ni naklonjeno dogodkom v Ukrajini:

»Predsednik Putin je človek 20. stoletja, je nostalgičen in pogreša rusko veličino. Uporablja prijeme starih diktatur, ki pa so že propadli, na primer manipulacijo z javnim mnenjem in volitvami.«

Meni, da gre pri ukrajinski krizi za meje Evropske unije in da branimo tudi ukrajinsko ljudstvo ter njihovo možnost do suverenosti in samoodločanja. Zaskrbljenost je upravičena tudi zaradi Baltskih držav, ki mejijo na Rusijo.

Stephane Sejourne je ob koncu okrogle mize pozval: »V tem trenutku imamo dve različni viziji družbe. Želimo se izogniti zdrsu v iliberalizem ali propadu določenih držav. Ne želim dramatizirati, a gre res za referendum. Volitve imajo evropski zagon. Moramo se mobilizirati in spodbuditi mlade, ki jih danes težko premaknemo, kajti obstaja določeno relativiziranje demokracije. Rojeni smo v njej in ne vemo, kako je, če živiš brez demokracije. Moramo povedati, da je to, kar smo dosegli, posledica nacionalnih bojev, revolucij in boja za neodvisnost držav. Vse to lahko zelo hitro izgubimo – vidimo nestabilnost v Rusiji in Ukrajini in vidimo, kako se lahko družbe povsem spremenijo. Vedno je lažje rušiti kot graditi.«

Pomembno je, da dobiš izkušnje. Potrebuješ izkušnje. Kdo te bo pa vzel v službo brez izkušenj? Izkušnje, izkušnje, izkušnje… Dragocene delovne izkušnje. Seveda so lahko dragocene, toda dobesedno dragoceni so lahko tudi računi. In izkušnje jih ne plačajo.

Evropska komisija je letošnje leto posvetila mladim. Imejmo Evropsko leto mladih, so rekli. Super! Prav je, da so mladi postavljeni v osrčje oblikovanja politik na evropski ravni. Že brez pandemije, ki jih je oropala številnih priložnosti, bi morali biti.

O mladih se v Evropskem parlamentu precej pogovarjamo. Tudi precej dokumentov, resolucij, poročil, aktov, zakonodaj v zvezi s tem sprejemamo. Na tokratnem plenarnem zasedanju smo glasovali o poročilu z naslovom Krepitev vloge mladih v Evropi: zaposlovanje po pandemiji in socialno okrevanje. Nastalo je ravno zaradi imenovanja letošnjega leta za Evropsko leto mladih.

V osnovi je dokument zelo dobro izhodišče za mlade. Obravnava pomen krepitve evropske mladine, naložbe vanje, oblikovanja konkretnih programov za odpravljanje brezposelnosti mladih  in spodbujanja novih rešitev za njihovo socialno vključenost. Mladim ponuja priložnosti za lažje vključevanje na trg dela, ustvarjanje spretnosti za prihodnost ter vključevanje in spodbujanje dostopa do izobraževanja.

Super! Toda v poročilu se žal skriva ogromna črna pika. Opravljanje neplačanih (!!!) pripravništev. O tem sem govorila v prvem odstavku tega zapisa.

Problematika reševanja neplačanega pripravništva se v EU rešuje že vrsto let, a se nikoli zares ne reši. Veliko vlogo pri tem igrajo zagovorniki principa laissez-faire ali  ekonomskega (neo)liberalizma, češ da država ne more in ne sme posegati v gospodarstvo. Zagovorniki neplačanega pripravništva svoje stališče utemeljujejo z argumentom – pazite to –, da se mladi za takšno obliko dela odločijo sami. 🤨

Takšni ljudje navidezno smatrajo vsako posameznico in posameznika na trgu kot enakopravnega, ampak hkrati pa namensko pozabijo na očitne neenakosti med njimi.

Dejstvo je, da so mladi so v času izobraževanja – in pozneje, v času iskanja prvih zaposlitev – postavljeni v zelo neprijeten položaj. Primorani so opravljati neplačano pripravništvo prek oblik mehke prisile. Bodisi zato, ker njihov izobraževalni program od njih zahteva opravljanje prakse za uspešen zaključek, bodisi zato, ker ob vstopu na trg delovne sile potencialni delodajalci od njih zahtevajo delovne izkušnje, še preden uspejo priti do svoje prve zaposlitve. Paradoks v vsem svojem sijaju.

Pripravništvo ni izbira. Med vsemi mladimi v EU je kar 50 odstotkov takih, ki opravljajo neplačano pripravništvo. In ker vemo, da opravljanje pripravništva v resnici pomeni opravljanje dela redno zaposlenega delavca, so tej polovici mladim kratene pravice, saj jih delodajalci izkoriščajo.

Še več, neplačana pripravništva ohranjajo krog »privilegij privilegiranim«. Zakaj? Ker si opravljanje neplačanega pripravništva običajno lahko privoščijo samo ljudje srednjega in višjega sloja, ki jim ni treba skrbeti za kritje najemnin, hrane, prevoza in vseh ostalih življenjskih stroškov. Če pa si študent ne more privoščiti brezplačnega dela, je avtomatsko prikrajšan za pridobivanje spretnosti, ki bi mu omogočile boljšo zaposlitev v prihodnosti. To ga torej že v osnovi postavi v neenakovreden položaj. Toliko o argumentu enakosti posameznikov na trgu dela.

Mladi MORAJO imeti enake možnosti. In korak v pravo smer je PLAČANO pripravništvo.
V tem mandatu smo že naredili pomemben korak v smeri odprave neplačanih pripravništev oktobra 2020, ko smo o tem glasovali v okviru Resolucije o jamstvu za mlade. Takrat sem bila ponosna, da smo s kar 574 glasovi podprli odpravo neplačanega pripravništva. Danes pa sem globoko razočarana. Najprej zato, ker je poročilo v osnovi sploh dovoljevalo opravljanje neplačanih pripravništev, še bolj pa zato, ker dopolnilo, s katerim smo pozivali k njegovi prepovedi, včeraj ni bilo izglasovano.

Res neverjetno. Res je sramotno, da smo ravno v času trenutnih razmer stopili tak korak nazaj.

Če se že mladim posvečajo leta, potem moramo še toliko bolj dokaz(ov)ati, da nam je mar. Tokrat nam ni uspelo. Toda verjamem, da nam – tistim, ki nam je RES mar – nekoč bo.

– Irena