Včasih demokracije ne rušijo tanki. Včasih je dovolj imeti oder, mikrofon in dovolj glasen aplavz. Za propagando.

Danes praznujemo. Na Prešernov dan običajno govorimo o identiteti. Jeziku. Kdo smo, zakaj smo. A ravno ta teden smo lahko precej jasno videli še nekaj: tudi demokracija ima svojo identiteto. Svoj jezik. Ki ga začne izgubljati takrat, ko postanejo glasnejši tisti, ki bi najraje vrnili politiko v čase, ko pravil ni določala pravna država, ampak moč.

“Samo še en evropski obisk. Samo še ena evropska ofenziva. Klasični napadi, klasični prepiri, klasičen predvolilni teden.”

A res?

Začnimo pri evropskih komisarjih. Ta teden sta dva sodelovala na tiskovni konferenci ob boku kandidata v nacionalni kampanji (za katerega – mimogrede – upam, da bo ostal tam, kjer tudi trenutno je: “veliki vodja” opozicije).

Ni problem v tem, da se ljudje pogovarjajo. Ali pridejo na obisk v Slovenijo. Dobrodošli! Tudi Marta Kos je prišla, pa ni sodelovala na novinarski konferenci naše politične skupine Renew Europe. Z razlogom. Reče se mu spoštovanje pravil.

Nimamo se kaj spraševati, ali neliberalni projekti obstajajo, ker obstajajo že dolgo. Se pa moramo vprašati, kako je mogoče, da jih politična sredina – četudi konzervativna – začne normalizirati, ker je kratkoročno udobneje kot jih odločno zavrniti.

Nadaljujmo pri delovnem zajtrku, na katerega je predsednik vlade Republike Slovenije povabil vse tisti hip v njej prisotne komisarje in vodje političnih skupin. Vseh. Dogodka se ni udeležil zgolj eden. Uganete, kdo?

Ni težko. Manfred Weber. Vodja največje skupine v Evropskem parlamentu, Evropske ljudske stranke (EPP). Tisti, torej, ki glasno komentira razmere v eni državi z enega odra, celo z manipulativno prirejenimi grafi (!!!), o vabilu na zajtrk premiera te iste države reče, da je “osupel”, češ, nisem prišel podpret Roberta Goloba, temveč Janeza Janšo. Lol.

Kolega Manfred: ni šlo za iskanje podpore. Tvoja bi me v vsakem primeru resno zaskrbela. Šlo je za vabilo k neposrednemu pogovoru. V politiki je enostavno izrekati sodbe – še najenostavneje pavšalne – ob boku zaveznikov. Bistveno težje jih je povedati tistim, na katere se nanašajo. Če verjameš svojim besedam, jih poveš tudi za isto mizo, kolega.

Po zadnjih parlamentarnih volitvah nismo dobili “herojske” revolucije, dobili smo “dolgočasno” sanacijo. Ni spektakel, ker popravljanje škode za nekom nikoli ni. (Tudi zaradi tega) marsikaj v državi ni popolno. Ne relativiziram stisk, občutka razočaranja in legitimnih pričakovanj, da ne bo nesporazuma. Je pa razlika, ali probleme rešuješ ali jih uporabljaš kot gorivo za stalni konflikt. Prvo vodi v izboljšave, drugo praviloma v takšno državo, ki smo ji pred štirimi leti rekli “ne”. Gospodarstvo in družba v takem okolju dolgoročno plačata najvišjo ceno. Verjemite.

Na drugi strani namreč gledamo učbeniški politični model: najprej ustvariš občutek izrednih razmer. Potem pa, če dovolj dolgo ponavljaš, da je vse pokvarjeno, ljudje prenehajo razlikovati med dokazanim in izrečenim. Resnica postane stvar glasnosti.

Tako danes ni naključje, da se vtis razpada države ustvarja brez realnih kazalnikov, a z veliko decibeli. Namen ni prepričati, namen je utruditi. Utrujen volivec ne išče resnice. Išče konec konflikta. In to je trenutek, ko demokracija postane ranljiva.

V ta okvir sodi tudi fascinacija nekaterih v največji opozicijski stranki z ameriškimi migracijskimi racijami in idejo, da bi “red” uvažali z deportacijskima avtobusoma. Ne gre za resno varnostno politiko, pač pa demagoško politično predstavo. Več uniform, več strahu, več dramatičnih podob … manj razprave o dejanskih rešitvah. Cilj ni upravljanje migracij. Cilj je občutek ogroženosti. Ker strah poenostavi realnost, poenostavljena realnost pa potrebuje preproste rešitve – ki to seveda niso.

In tu se vrnemo k Evropski uniji, konkretno Evropskemu parlamentu. Ko sredinske evropske sile začnejo takšno politiko obravnavati kot še eno legitimno variacijo, ne širijo dialoga. Širijo meje sprejemljivega. Ni problem razprava različnih pogledov. Problem je, ko evropski prostor postane kulisa za normalizacijo skrajne strategije.

Zato je morda prav današnji kulturni praznik dober trenutek tudi za ta opomnik: narod ne izgubi identitete naenkrat. Izgublja jo po malem, ko začne verjeti, da so propagandne besede pomembnejše od realnega pomena. Enako velja za demokracijo.

Hvala, kolegice in kolegi iz Renew Europe, za obisk, s katerim ste pokazali, da v politiki ne štejejo največ oder, mikrofoni in dovolj glasen aplavz, temveč – vsebinska odgovornost.

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 3. februarja 2026, skupaj z evropskim poslancem Matjažem Nemcem sodelovala v Delovem podkastu Moč politike, kjer je razprava potekala predvsem o prihajajočem obisku vodstev vseh treh največjih političnih družin v Evropskem parlamentu v Sloveniji. Gostja sta spregovorila tudi o širših političnih razmerjih na evropski ravni ter o vse izrazitejši politični polarizaciji, tako v doma kot v Bruslju.

Uvodoma je Joveva komentirala ostro retoriko vodje skupine S&D in ob tem dejala, da se z opozorili o nevarnem spogledovanju s skrajno desnico strinja. Ob tem je opozorila, da se del Evropske ljudske stranke, kamor sodijo tudi slovenski poslanci SDS in NSi, oddaljuje od zmerne sredine.

“Del ELS je zmerna desnica, ampak tisti del, ki mu pripadajo slovenske kolegice in kolegi, na žalost ni. Dejansko je problem normaliziranje skrajnosti in sploh ne naskrivaj spogledovanje s skrajno desnico,” ter ob tem dodala, da si sama ne želi, da bi se politična razprava vrtela okoli ene osebe, temveč okoli vsebin in politik, saj se večina ljudi po njenem mnenju ne želi vrnitve v čase razgradnje institucij in pritiskov na medije.

V nadaljevanju je spregovorila o namenu in poteku obiska politične skupine Renew Europe v Sloveniji, ki bo kljub strnjenem program vsebinsko usmerjen in osredotočen na razpravo o aktualnih evropskih izzivih ter vlogi Slovenije v Evropski uniji:

“Predsedstvo Renew se bo sestalo s predsednikom vlade Robertom Golobom, s predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, s poslanci Gibanja Svoboda in nekaterimi ministri. Pogovori bodo vsebinski in proevropski. Srečali pa se bomo tudi z mladimi in nekaterimi nevladnimi organizacijami. Na uradni obisk bo prišla komisarka za širitev Marta Kos. In isto, kolikor vem, velja tudi za obiska dveh komisarjev iz ELS, ki bosta prišla v sklopu uradnih obiskov, torej nestrankarskih.”

Na vprašanje o pomenu obiska evropskih političnih skupin za nacionalne predvolilne kampanje je Joveva pojasnila, da evropske teme danes niso več oddaljene od vsakdanjega življenja državljanov, kot je morda veljalo še pred kratkim. “Prav zaradi vojne v Ukrajini, razmer na Bližnjem vzhodu, dogajanja v Gazi in širših geopolitičnih pretresov so vprašanja vrednot, demokracije in vladavine prava postala zelo konkretna,” je ocenila.

Glede agende obiska delegacije Evropske ljudske stranke je izrazila prepričanje, da bodo predstavniki SDS poskušali ustvariti vtis zmernosti in odprtosti, čeprav njihova dejanja in glasovanja v Evropskem parlamentu kažejo povsem drugačno sliko.

Na očitke o številu izrednih sej državnega zbora je odgovorila, da gre za šibek argument opozicije:

”Če je to naš največji problem, potem tudi prav. Verjetno pa je razlog v tem, da nimajo konkretnih vsebinskih argumentov, s katerimi bi lahko ves čas nasprotovali aktualni vladi. Na koncu dneva temu pritrjujejo tudi vsi uradni dokumenti, na primer poročila Evropske komisije o stanju vladavine prava v Sloveniji v zadnjih letih v primerjavi s preteklimi obdobji.”

Zelo ostra je bila tudi ob izjavi, da naj bi si vlado Roberta Goloba zapomnili po lažeh, nepotizmu in korupciji. To je označila kot ‘šolski primer politične projekcije’ v smislu prelaganja krivde na druge:

‘’To je kazanje s prstom na druge, v resnici pa so se očitno pozabili pogledati v ogledalo ali pa pozabili na vse, kar se je dogajalo ne toliko dolgo nazaj. Verjamem, da te stvari kupujejo v njihovi volilni bazi in da to praktično počnejo za svoj volilni program.’’

Na vprašanje glede sankcij skupine EPP zoper poslanca Branka Grimsa in Milana Zvera je ocenila, da gre za kaznovanje nelojalnosti. Ob tem je poudarila, da sama ne bi mogla delovati v politični skupini, kjer bi ji nekdo narekoval, kako mora glasovati. Hkrati pa je dodala, da glasovanja slovenskih poslancev EPP jasno kažejo, da ne sodijo v zmerno jedro skupine. “Če se ima EPP za neko zmerno desnico, kar v svojem temelju tudi je, potem ji očitno ni mesta v tej zgodbi,” je dejala in dodala, da je verjetno le vprašanje časa, kdaj se bodo politično prepozicionirali v tiste politične skupine, katere politike tudi zagovarjajo.

V zaključku se je sicer strinjala z novinarjevo tezo, da so tudi slovenski evropski poslanci tako močno polarizirani, kot je polarizirana slovenska notranja politika, vendar je ob tem pojasnila, da sama ne more sodelovati s tistimi, ki imajo diametralno nasprotna stališča glede tem, kot so osnovne človekove pravice, ki se ne bi smele postavljati pod vprašaj v današnjem času. “Meni je to res nepojmljivo in jaz nisem kriva, da imajo oni taka stališča, ampak definitivno pa moj obraz nima cene, moje vrednote pa še manj, ali pa moji principi, če hočete,” je dodala, pri čemer je poudarila, da njeno delovanje temelji na resnični želji delati za dobro ljudi in za spoštovanje demokratičnih vrednot, ne pa za politične programe ali zgodovinski revizionizem.

Celoten podkast je dostopen na povezavi.

Foto: Marko Feist / Delo

Evropska poslanka Irena Joveva se je v petek, 23. januarja 2026, v Hiši Evropske unije udeležila razprave o prepovedi mobilnih telefonov in družbenih omrežij mlajšim od 16 let. S to razpravo so otvorili letošnjo serijo razprav z evropskimi poslanci in poslankami “Če bi jaz odločal/a, bi …”, v okviru katerih imajo dijaki priložnost stopiti v vlogo odločevalcev ter predstaviti svoje predloge sprememb na izbranem področju.

Uvodoma je poslanka poudarila, da so digitalne naprave danes neločljiv del vsakdana, a je hkrati ocenila, da je družba z njimi postala prenasičena. Kot pripadnica generacije, ki ima izkušnjo življenja z in brez digitalizacije, lahko primerja oba svetova:

“Imam ta privilegij, da lahko primerjam oba svetova, in verjemite mi, da je bil prejšnji veliko bolj zdrav, tudi lepši.”

Po njenih besedah se odnos do digitalnih vsebin začne doma, vendar se odgovornost tam ne konča, saj imajo pomembno vlogo tudi šole, izobraževanje in digitalna pismenost, ki pa trenutno niso dovolj prilagojeni sodobnemu času in hitremu razvoju tehnologije. Obenem je še opozorila, da družbena omrežja niso namenjena zgolj povezovanju ljudi, temveč v prvi vrsti ustvarjanju dobička, pogosto na račun nevarnih vsebin, zlasti za mladoletnike. Kot je še dodala, odgovornost za to stanje nosijo predvsem platforme, večinoma tuja podjetja, ki ne upoštevajo vedno evropskih pravil:

“Pravila so nastavljena in bi jih morali upoštevati popolnoma vsi, ki delujejo na trgu EU – ali so iz ZDA ali iz Kitajske – mi imamo ta pravila z razlogom.“

Ob tem je zavrnila idejo popolnih prepovedi, saj meni, da bi bile neučinkovite in bi imele celo nasproten učinek, zato se je zavzela za premišljene odločitve in regulacijo, ki bi upoštevale realnost digitalnega okolja. Sklenila je, da je resolucija, čeprav nezavezujoča, pomembna osnova za prihodnje odločitve, predvsem v kontekstu prenosa odgovornosti na platforme in ne na posameznike, zlasti mlade.

V zaključku je Joveva dejala, da imajo družbena omrežja tako pozitivne kot negativne učinke, zato je digitalna pismenost ključna za vse generacije. Opozorila je na problem žaljive in anonimne komunikacije ter izpostavila potrebo po večji odgovornosti uporabnikov in platform. Sklenila je, da tehnologije ne moremo ustaviti, lahko pa se naučimo živeti z njo kot z orodjem, ne pa kot z glavnino svojega življenja.

Na razpravi je poleg evropske poslanke Irene Joveve sodelovala še evropska poslanka Zala Tomašič.

Celotno razpravo si lahko pogledate na naslednji povezavi.

Foto: David Šavli