Ob zaključku delovnega obiska predsedstva politične skupine Renew Europe je v Ljubljani,  5. februarja 2026 potekala novinarska konferenca, na kateri so sodelovali predsednik vlade in Gibanja Svoboda Robert Golob, vodja Renew Europe v Evropskem parlamentu Valerie Hayer ter evropska poslanka in podpredsednica Renew Europe Irena Joveva. Govorci so izpostavili pomen obiska za neposreden vpogled v razmere v Sloveniji, vlogo države v Evropski uniji ter skupno zavezanost demokratičnim vrednotam v času naraščajočih političnih skrajnosti.

Evropska poslanka Joveva se je kolegicam in kolegom zahvalila za pripravljenost, da se v neposrednih pogovorih seznanijo z dejanskim stanjem v Sloveniji ter ne nasedajo na manipulacije iz “vzporedne realnosti”, s katero se hranijo nekatere druge stranke in skupine.

“Drugače je, ko prideš in poslušaš in ne nasedaš na spine o tem, kako država razpada. Je pa res, da popravljanje škode za nekom ni nikoli tako spektakularno kot pa povzročanje te škode,” je poudarila in dodala, da je bil obisk pomemben tudi zato, ker se vsi skupaj zavedajo pomena občutljivosti političnega trenutka.

Kot je poudarila, ne gre zgolj za Slovenijo, temveč za Evropsko unijo in širši svet, za obrambo vrednot, na katerih temeljijo odprte in demokratične družbe, ter za jasno in odločno zavračanje normalizacije skrajnosti. Ob tem je sklenila, da tako Gibanje Svoboda z aktualno vlado kot tudi politična skupina Renew Europe v Evropskem parlamentu dokazujeta, da je mogoče voditi politiko, ki temelji na odgovornosti, solidarnosti in trdni zavezanosti evropskim vrednotam.

Poslanka Hayer je izpostavila, da delovni obisk ni zgolj simbolika: ”V času, ko populisti po vsej Evropi delujejo za oslabitev demokratičnih institucij, se Slovenija odlikuje po tem, da je izbrala drugačno pot in dokazala, da ta pot prinaša rezultate. Volitve v Sloveniji naslednji mesec predstavljajo ključen trenutek, da pokažemo evropsko odločenost, da se upremo tej skrajni desničarski politiki.”

Po njenih besedah se je aktualna vlada osredotočila na vladanje in ne na polarizacijo: “Za ljudi, ne proti njim. Izboljšala je socialno zaščito, pospešila napredno zakonodajo, obnovila zaupanje v demokratične institucije in zagotovila odgovorno gospodarsko upravljanje. Javne finance so stabilnejše, reforme na področju zdravstva in socialne politike napredujejo, Slovenija pa je ponovno postala zanesljiv in konstruktiven evropski partner.”

Premier Golob je dejal, da se Slovenija še kako dobro zaveda pomena Evropske unije in evropskih vrednot, ki državam članicam ter politični skupini Renew Europe dajejo skupno identiteto in smer.

“Od prvega dne tega mandata smo se v Svobodi zavzemali za odprto demokratično družbo in svobodno državo. Ker verjamemo, da samo takrat, ko veljajo pravila, enaka za vse, ter spoštljiv dialog med vsemi, kot družba napredujemo in sobivamo na najbolj ustrezen način,” je dodal Golob.

Slovenija je po njegovem mnenju ponosna članica jedrne Evrope, to vlogo pa je okrepila prav z delom levosredinske vlade. Žal pa, je pristavil, ne pravna država ne osebna svoboda nista samoumevni: “Tudi v Evropski uniji, v zahodnem svetu nam kažejo, kako malo je treba, da iz obljub o blagostanju obljub o napredku preidemo v teror proti lastnim državljanom. Slovenija je to že nekoč doživela in kot odgovor na to je vzniknilo tudi Gibanje Svoboda.”

V štirih letih je stranka državo vrnila v normalnost, okrepila zaupanje v demokracijo in pravno državo ter posebno pozornost namenila najšibkejšim. Dodal je še, da so si že ob nastopu mandata jasno zastavili cilje razvoja družbe kot projekt dveh mandatov, zato v naslednjega vstopajo ponosno, suvereno in s pogumom, da mirno in odgovorno dokončajo spremembe, ki so jih začeli.

Obisk predsedstva Renew Europe je ponudil priložnost za poglobljeno izmenjavo mnenj o strateških usmeritvah Evropske unije ter realen vpogled v aktualno stanje v državi. Program je obsegal vrsto pomembnih srečanj predvsem z vodilnimi političnimi predstavniki Slovenije ter evropsko komisarko Marto Kos, pa tudi z nevladniki, med drugim Inštitutom 8. marec, ter s terenskimi obiski, med drugim obiskom Helle Saturnus, enega največjih slovenskih izvoznikov v avtomobilski industriji.

Evropska poslanka Irena Joveva se je v ponedeljek, 2. februarja 2026, udeležila posveta o novo sprejeti Strategiji EU za civilno družbo in večletnem finančnem okviru EU, ki ga je organiziral CNVOS (Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij). Na posvetu so razpravljali o priložnostih in tveganjih, ki jih oba dokumenta prinašata za prihodnost slovenskih nevladnih organizacij. “Stanje je res zaskrbljujoče in po mojih izkušnjah še nikoli ni bilo tako kot je sedaj,” je opozorila Joveva.

Uvodoma je poudarila, da po številnih srečanjih z nevladnimi organizacijami v Bruslju, pa tudi po prejšnjih izkušnjah iz novinarstva in že drugem mandatu v Evropskem parlamentu, še nikoli ni zaznala tako izrazitega političnega pritiska in ‘lova na čarovnice’ proti civilni družbi.

Nadalje je Joveva izrazila skrb, da je desnica, ki ima večino, vzpostavila odbor za nadzor financiranja nevladnih organizacij, kar spremljajo teorije zarote o netransparentnosti in domnevnem vplivu ‘bruseljske elite’, medtem ko se hkrati spregleduje netransparentno delovanje zasebnih interesov, lobistov in korporacij. Po njenem mnenju gre za nevaren razvoj dogodkov, ki ogroža delovanje organizacij v javnem interesu, zato kljub pesimistični oceni poudarja, da je prav zdaj, ob začetku pogajanj o evropskem proračunu, ključno vztrajati, biti glasen in v sodelovanju s civilno družbo zagotoviti ustrezne zaščitne mehanizme ter ohraniti Evropski parlament na pravi strani zgodovine:

“Danes ni najbolj enostavno biti evropski poslanec na pravi strani zgodovine, kar pa ne pomeni, da bomo nehali vztrajati, ravno zato, ker smo na začetku.”

Poslanka je opozorila, da ni zagovornica vse pogostejših združevanj zakonodajnih paketov, ki se v Evropskem parlamentu in EU vse pogosteje predstavljajo pod krinko debirokratizacije, v resnici pa pogosto vodijo v deregulacijo in razvodenitev ključnih zakonov. Sama podpira smiselno zmanjševanje birokracije, vendar poudarja, da trenutna politična večina ta okvir izkorišča za posege, ki so zanjo nerazumljivi – od opuščanja okoljskih standardov do spodkopavanja demokratičnih in varovalnih mehanizmov. Ob tem je izpostavila nujnost močnih zaščitnih mehanizmov ter sodelovanja na državni ravni.

V zaključku je dejala, da je financiranje civilne družbe legitimno in nujno, saj ta brani javni interes ter dodala, da bo ob odločnosti in sodelovanju v prihodnjih proračunskih pogajanjih treba zagotoviti celo več sredstev, pri čemer bo odločilno, kdo bo v prihodnjih mesecih zasedal najvišje politične funkcije:

“Vse je odvisno od politične volje in pomembno je, kdo sedi na vseh teh funkcijah, še posebej najvišjih.”

Na posvetu so poleg evropske poslanke Irene Joveve sodelovali še evropski poslanec Matjaž Nemec, Jure Trbič, generalni sekretar z Ministrstva za javno upravo, Marko Rusjan, generalni sekretar z Ministrstva za kulturo, Petra Cilenšek, vodja pravne službe, CNVOS, Uroš Veber iz Društva Asociacija ter Giada Negri, namestnica generalne sekretarke in direktorica za zagovorništvo in programe, European Civic Forum.

Evropska poslanka iz Slovenije Irena Joveva je bila v nedeljo, 25. januarja 2026, gostja oddaje Istraga sedmice na bosanskohercegovski televiziji Hayat. V pogovoru je komentirala odnos ameriškega predsednika Donalda Trumpa do Evropske unije ter pojasnila, zakaj mora EU na takšne pritiske odgovarjati enotno, samozavestno in dosledno v obrambi lastnih demokratičnih pravil in vrednot.

Na vprašanje o svojih neposrednih nastopih v plenarni dvorani, ko je bilo govora o naraščajočih geopolitičnih napetosti je Joveva poudarila, da njena drža ni stvar preračunavanja, temveč osebnih načel. Ob tem je opozorila, da ravnanja predsednika Združenih držav ne vplivajo zgolj na ameriško notranjo politiko, temveč imajo resne in dolgoročne posledice za Evropo in globalno stabilnost.

”Ključna poanta danes je odgovornost. Ko imaš voditelja najmočnejše države na svetu, ki relativizira institucije in demokracijo ter širi lažne novice, to neposredno vpliva tudi na Evropo in globalno stabilnost.”

Po njenem bi morala Evropska unija v takšnih razmerah zavzeti jasno in enotno držo ter brez omahovanja braniti lastna pravila. ”Mi moramo biti tisti, ki branimo naše zakone in pravila ter jasno povemo, da področje vladavine prava ni pogajalska kategorija. Najlažje bi bilo sicer molčati, a prav ta molk normalizira politični ekstremizem, česar si ne smemo dovoliti.”

V nadaljevanju se je dotaknila tudi prihodnjih odnosov med EU in ZDA ter poudarila, da partnerstvo ne pomeni podrejenosti. ”ZDA morajo ostati partner in zaveznik Evropske unije, vendar mora biti meja jasna. Partnerstvo da, podaništvo ne. Prav zdaj je trenutek, ko mora Evropa okrepiti lastne načrte, svojo strateško avtonomijo in politično samozavest. Takšen pristop ni protiameriški, temveč izrazito proevropski.”

Na vprašanje, ali je Trump v zadnjem času omilil svoje napade zaradi enotnega stališča Evropske unije, je pojasnila, da se Trump pogosto umakne takrat, ko naleti na usklajen in organiziran odpor. Ko Evropa nastopi enotno, postane resen politični igralec, kar je jasen dokaz, da ima evropska enotnost dejansko težo, je še dodala.

Spregovorila je tudi o vlogi Evropskega parlamenta pri zaustavitvi ratifikacije trgovinskega sporazuma z ZDA. Kot je poudarila, Parlament ni zgolj institucija, ki bi zgolj avtomatično potrjevala odločitve najmočnejših političnih akterjev, temveč ima jasno odgovornost do državljanov in do varovanja temeljnih vrednot Evropske unije. ”Parlament ni samo notar, ki bi po avtomatizmu potrjeval dogovore velikih igralcev. Ta sporazum, ki je bil izpogajan za zaprtimi vrati, je bil ponižujoč za Unijo.”

V zadnjem delu pogovora se je dotaknila tudi razmer v Srbiji in kritično ocenila odnos aktualne oblasti do demokracije. ‘‘Evropski parlament večkrat rešuje čast EU in to se znova kaže na primeru Srbije. Ljudje v Srbiji si zaslužijo boljšo prihodnost, vendar se to s trenutno oblastjo žal ne more zgoditi.” Kljub temu je izrazila optimizem, da bo Srbija nekoč le postala del evropske družine.

Celoten pogovor je dostopen s klikom na povezavo.