Evropska poslanka Irena Joveva se je v začetku tedna mudila na uradnem obisku v Corku na Irskem, državi, ki bo julija od Cipra prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije. Poleg uradnih srečanj z lokalno skupnostjo je bil obisk tudi priložnost za razpravo o aktualnih evropskih izzivih in za sprejem Corkske deklaracije, ambicioznega političnega načrta za prihodnost Evropske unije, ki v ospredje postavlja cenovno dostopno energijo, krepitev evropske konkurenčnosti, institucionalne reforme ter močnejšo evropsko varnostno in obrambno politiko.

V času, ko se Evropska unija sooča z vse kompleksnejšimi geopolitičnimi in gospodarskimi razmerami, zaznamovanimi

z naraščajočo globalno nestabilnostjo, zaostreno mednarodno konkurenco, visokimi stroški energije ter vse izrazitejšo potrebo po krepitvi gospodarske in varnostne odpornosti, je srečanje tik pred začetkom irskega predsed

ovanja Svetu EU ponudilo pomembno priložnost za izmenjavo stališč in usklajevanje prioritet.

Kot odgovor na te izzive je politična skupina Renew Europe sprejela Corksko deklaracijo, strateški dokument, ki opredeljuje ključ

ne prednostne usmeritve Evropske unije na področjih energetske dostopnosti, krepitve konkurenčnosti, institucionalnih reform in evropske varnosti.

Deklaracija med drugim poziva k pospešenim naložbam v čiste vire energije, odpravi preostalih ovir na enotnem evropskem trgu, dokončanju Unije prihrankov in naložb ter posodobitvi evropskega proračuna, ki mora učinkoviteje podpirati strateške prednostne naloge Unije. Pomemben poudarek namenja tudi krepitvi evropskih obrambnih zmogljivosti, nadaljnji podpori Ukrajini in utrjevanju evropske varnosti.

Obenem deklaracija izpostavlja, da mora Evropa ostati odprta, konkurenčna in navzven usmerjena, hkrati pa zmanjševati svoje strateške odvisnosti ter krepiti odpornost v vse bolj nepredvidljivem in negotovem mednarodnem okolju.

“Ne moremo verjeti v Jezusa in hkrati spodbujati vojne.”

To niso besede aktivista, uličarja ali levičarja.

Joj, pardon, komunista.

To so besede človeka, ki ga konzervativni politični krogi navajajo kot moralno avtoriteto.

A medtem ko je papež govoril o miru, so naši tradicionalneži v vladnem poslopju Gregorčičeve počeli … kaj?

Se odločili odpraviti državne sankcije zoper državnike in državo Izrael.

Ko so obljubili, da bodo z začetkom mandata zavihali rokave, so to očitno mislili smrtno resno. Prioritete njihove prve seje so to precej nazorno pokazale.

Že prvi dan mandata je bilo treba začeti vračati črnokockaste politične usluge. Z obrestmi.

In … tako je Benjamin Netanjahu z ekipo znova dobrodošel v Sloveniji.

Normalizacija druženja z ljudmi, za katere je izdana mednarodna tiralica, bi morala biti problem za vsakega demokrata.

Joj, pardon, Demokrata.

Toda moralni kompas nove vlade in njenih apologetov je že zdavnaj izgubljen.

En dan o neprodušnosti meje, naslednji dan – brez mejnega nadzora.

En dan o boju proti korupciji, naslednji dan – politična amnezija.

Joj, pardon, širina.

En dan o spoštovanju prava, naslednji dan o tem, katera pravila spregledati – za prijatelje.

En dan o “velikih stvareh, ki jih bosta Slovenija in Izrael počela skupaj”…

… no, saj jih res počneta. Res, velike stvari.

Zato objavljam to kompilacijo svojih nagovorov.

Ne zato, ker bi uživala v tem, da se po vseh teh letih vračam k istim opozorilom.

V teh govorih ni nič novega. Prav v tem je problem! Ker bi si želela, da bi bili danes zastareli.

Pa vendar … smo tukaj.

Nova vlada z eno svojih prvih zunanjepolitičnih potez – odpravo omejitev pri sodelovanju z vlado Benjamina Netanjahuja – pošilja sporočilo tudi svetu. Sporočilo o tem, kakšno težo imajo zanjo načela, ko pridejo v navzkrižje s političnimi simpatijami in ideološkimi zavezništvi.

O prejšnji vladi si lahko mislite, kar hočete, ni bilo vse popolno, toda odgovorno trdim, da je Slovenija takrat vendarle velikokrat dokazala, da si drzne zavrniti dvojna merila.

In jaz? Oh, jaz sem včasih na pručko stopila zato, da bi videla dlje. Nekateri jo pa danes potrebujejo za snemanje zastav. Za to namreč hrbtenica ni potrebna.

Ta video je opomnik, zakaj nisem molčala takrat. Zakaj ne bom molčala ne danes ne nikoli.

Vse dokler … joj, pardon.

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 3. junija 2026, v intervjuju za srbsko Nova TV spregovorila o perečih razmerah v Srbiji, dotaknila pa se je tudi političnih sprememb v Sloveniji: “Skrbi me, da bom morala – tako kot sem glasna glede nazadovanja demokracije, svobode medijev in celo osnovnih človekovih pravic recimo v vaši državi – postati glasna tudi za svojo državo.”

Ob predstavitvi najnovejšega poročila o Srbiji je uvodoma poudarila, da je bil dokument rezultat širokega političnega soglasja v Evropskem parlamentu. Izpostavila je, da je bilo vloženih več kot 500 amandmajev, kar po njenem mnenju kaže na veliko vključenost vseh političnih skupin in na resnost razmer v Srbiji.

Joveva je ocenila, da je bil napredek Srbije na ključnih področjih zelo omejen. Opozorila je, da na področjih vladavine prava, neodvisnosti medijev, demokracije ter varstva človekovih pravic ni bilo zaznati bistvenega izboljšanja. Poudarila je, da poročilo odraža objektivno stanje in da je odgovornost za izvajanje potrebnih reform na oblasti Republike Srbije.

Kot je nadalje dejala, je bilo zaradi pomanjkanja politične volje za izvedbo nujnih sprememb izgubljeno še eno leto na poti približevanja Evropski uniji. Ob tem je poudarila, da Evropski parlament od Srbije upravičeno zahteva odgovornost in neodvisne preiskave vseh domnevnih zlorab institucij:

“Nismo nekdo, ki bi moral zaščititi institucije pred državljani, ampak nekdo, ki mora zaščititi državljane pred zlorabo moči v teh istih institucijah.”

Glede širitvene politike EU je ocenila, da je ta zaradi geopolitičnih razmer danes bistveno višje na evropski agendi kot pred nekaj leti. Kljub temu je opozorila, da mora napredek posameznih držav temeljiti izključno na objektivnih merilih, kot so demokracija, vladavina prava in svoboda medijev, ne pa na političnih ali geostrateških interesih.

Poslanka je razkrila tudi, da se je pred kratkim srečala s predsednico Evropske komisije. Pogovor je med drugim tekel o Zahodnem Balkanu, konkretno o Severni Makedoniji in Srbiji. Podrobnosti srečanja ni želela razkriti, je pa dejala, da bo nadaljnji razvoj dogodkov pokazal, v kolikšni meri bodo njeni predlogi upoštevani:

“Nočem govoriti o podrobnostih, ker želim spoštovati pogovor, ki sva ga imeli. Sem nekdo, ki spoštuje dogovor, ampak vsi poznate moja stališča in lahko uganete, kaj sem ji povedala, tudi kar tiče Srbije. In kar lahko rečem, je, da mi je rekla, da bo upoštevala moj nasvet.”

V zaključku je komentirala tudi politične spremembe v Sloveniji ter poudarila je, da menjava oblasti ne bo vplivala na njena stališča glede demokracije, človekovih pravic in širitve Evropske unije. Izrazila je tudi pričakovanje, kakšen bo razvoj odnosov med Slovenijo in Srbijo v prihodnjih mesecih:

“To bo zanimivo opazovati in bomo videli, nočem prehitevati … izjave so eno, poteze pa drugo, veste. A njihove izjave so po večini neresnične. Sodim po dejanjih. Pa da vidimo.”

Celoten intervju si lahko preberete na naslednji povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=X4Ol3oyYWSY

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 2. junija 2026, v Evropskem parlamentu v Bruslju gostila projekcijo dokumentarnega filma ‘Tura do Strazbura’, ki prikazuje izjemno pot študentk in  študentov, ki so prekolesarili razdaljo od Novega Sada do Strasbourga. “Ko so prispeli, niso prinesli samo koles in nahrbtnikov. Prinesli so tudi sporočilo. Pomembno sporočilo,” je poudarila v svojem nagovoru.

Uvodoma je izpostavila, da jo je ob srečanju najbolj navdušilo dejstvo, da so študenti v Strasbourg prispeli enako, kot so prepotovali vse kilometre – skupaj. Čeprav je takrat videla le zadnje poglavje njihove zgodbe, je projekcija filma prvič ponudila vpogled v celotno pot in vse izzive, ki so jih spremljali na poti:

“Takrat sem videla le zadnje poglavje zgodbe. Nocoj bom prvič videla vse, kar je bilo pred tem. Ko so namreč prispeli v Strasbourg, niso prinesli samo nahrbtnikov in koles. Prinesli so tudi sporočilo. Pomembno sporočilo. In nocoj sem še posebej vesela, da vodstvo Evropskega parlamenta sliši to sporočilo.”

V nadaljevanju je Joveva poudarila, da je ob prihodu študentov v Strasbourg verjela, da je bila priča koncu izjemne zgodbe, projekcija filma pa je pokazala, da bistvo njihovega podviga ni bilo zgolj v doseženem cilju, temveč v poti, ki jih je do njega pripeljala. Ob tem je izpostavila, da se pogosto osredotočamo na cilje, zmage in prihode, medtem ko so prav izkušnje na poti tiste, ki nas najbolj oblikujejo.

Ob zaključku dogodka je sklenila, da film po njenih besedah spominja na pomen ljudi, ki jih srečujemo, vrednote, ki jih nosimo s seboj, ter pogum in solidarnost, ki ju najdemo drug v drugem:

“Morda sploh ni šlo za to, da bi prispeli v Strasbourg. Morda je šlo za zgodbo, ki jih je tja pripeljala. In mislim, da je to zgodba, ki si jo je vredno zapomniti. Hvala našim gostom in filmskim ustvarjalcem, ker ste ohranili to izjemno zgodbo. In predvsem hvala študentom. Ne le zato, ker ste kolesarili vse od Novega Sada do Strasbourga. Ampak ker ste nas spomnili na nekaj pomembnega. Da demokracija ni šport za gledalce. Odvisna je od ljudi, ki jim je dovolj mar, da se vključijo in sodelujejo.”

Na dogodku so poleg evropske poslanke Irene Joveva sodelovali tudi Sophie Wilmès, podpredsednica Evropskega parlamenta, Martin Hojsík, podpredsednik Evropskega parlamenta, evropski poslanec Gordan Bosanac, Radovan Seratlić, producent dokumentarnega filma, Ana Ristović, producentka dokumentarnega filma ter Uroš Mitrović in Rastko Arsenijević, srbska študenta.

Evropska poslanka Irena Joveva je v soboto, 30. maja 2026, v Naklem gostila zdaj že tradicionalno izobraževalno srečanje ‘Evropa lokalno – Renew Europe goes local’ na katerem je s člani in podporniki stranke Gibanja Svobode spregovorila o aktualnih političnih razmerah v Evropski uniji in svetu. Dogodek je bil priložnost tudi za krepitev povezovanja med evropsko in lokalno ravnjo politike, saj je poudaril pomen evropskih tematik za lokalno okolje. “Vmešavanje v volitve, ki smo mu bili priča nedavno tudi v Sloveniji, se ne dogaja le pri nas. Tovrstne vzorce delovanja smo lahko opazovali v Romuniji. Pred podobnimi preizkušnjami je tudi Francija, kjer bodo prihodnje leto potekale predsedniške volitve, ki bodo izjemnega pomena tudi za prihodnjo usmeritev same Unije. Vemo pa, da si na vrhu Evrope ne želimo tistih političnih sil, ki jim trenutno kaže zelo dobro. Govorim seveda o Nemčiji,” je na srečanju med drugim izpostavila Joveva.

V uvodnem delu srečanja so se udeleženci seznanili s političnimi usmeritvami politične skupine Renew Europe, ključnimi izzivi evropskih politik v letu 2026 ter možnostmi njihovega prenosa v lokalno okolje. Joveva je pri tem poudarila pomen jasne in razumljive komunikacije evropskih poslancev z državljankami in državljani ter izpostavila, da je ključno, da lokalni odbori političnih strank na Evropsko unijo ne gledajo zgolj kot na oddaljen birokratski aparat, temveč predvsem kot priložnost, ki lahko pomembno prispeva k razvoju lokalnnih skupnosti na različnih področjih in prispeva k izboljšanju kakovosti življenja ljudi.

Poseben poudarek je bil namenjen tudi vzpostavljanju lokalne in regionalne politične razpoznavnosti v sodelovanju z evropskimi poslanci in komunikaciji političnega programa Renew Europe na regionalno in lokalno raven:

“Prav na lokalni ravni in predvsem skozi reševanje vsakodnevnih izzivov ljudi, evropske usmeritve dobijo konkretno vsebino.”

V nadaljevanju je spregovorila tudi o nedoslednosti v evropski zunanji politiki, zlasti pri odzivih na različne regionalne konflikte, ter pri tem izpostavila pomen zaščite vladavine prava in demokracije:

“Smo del politične skupine, ki združuje liberalne in sredinske sile v Evropskem parlamentu. V prejšnjem mandatu smo bili tretja največja politična skupina, danes smo sicer peti, saj so del političnega prostora zasedle populistične sile. Kljub temu menim, da smo vsebinsko in politično še močnejši kot prej. Še naprej smo eden najglasnejših zagovornikov demokracije, vladavine prava in evropskega povezovanja, zato smo pogosto prepoznani tudi kot najbolj proevropski in prodemokratični glas v samem Parlamentu.”

Tudi sam politični prostor se po oceni Joveve manj deli po klasični ločnici levica-desnica in vse bolj po razmejitvi med demokratičnimi silami na eni strani ter populističnimi silami na drugi. Pogovor se je nato razširil tudi na razmere v širši regiji, pri čemer je največ zanimanja med udeleženci vzbudilo dogajanje na Madžarskem po parlamentarnih volitvah, kjer se je po 16 letih vodenja države poslovil dolgoletni premier Viktor Orbán:

“Ob Orbanovem porazu je bilo čutiti precejšnje olajšanje v Bruslju, predvsem zaradi številnih blokad, ki jih je Viktor Orbán v preteklosti uporabljal, pogosto pod pretvezo državnih interesov, v resnici pa za uresničevanje lastnih političnih ciljev in interesov ozkega kroga njegovih somišljenikov. Njegova politična pot se ni začela v Bruslju, temveč na lokalni ravni, od koder je postopoma gradil svoj vpliv, kar je proces, ki ga lahko razumemo tudi v širšem evropskem kontekstu. V več kot desetletju in pol mu je uspelo utrditi položaj do te mere, da je v Bruslju pogosto prihajalo do situacij, ko je en posameznik dejansko lahko držal za talce vseh ostalih 26 držav in še koga drugega.”

V zaključku pogovora je beseda tekla tudi o aktualnih prioritetah evropske poslanke. Joveva je pojasnila, da pomemben del svojega dela trenutno posveča digitalnim politikam in varstvu osebnih podatkov. Ob tem je opozorila na tveganja pretiranega nadzora ter na različne poskuse poseganja v zasebnost državljanov, ki se pogosto upravičujejo z argumentom večje spletne varnosti.

Tudi letošnje srečanje je tako pokazalo, da je sodelovanje med evropskimi institucijami in lokalnim okoljem dvosmerna ulica.

 

Evropska poslanka Irena Joveva je v ponedeljek, 25. maja 2026, v Hiši EU z uvodnim pogledom nagovorila zbrane na strokovnem posvetu o prihodnosti dostopa do sodobnih oblik zdravljenja v času vse večjih finančnih pritiskov na zdravstvene sisteme pod okriljem Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo. “Zdravje ni strošek. Zdravje je investicija. V ljudi, znanje in konec koncev tudi dostojanstvo. S tem pa v prihodnost naše družbe,” je v nagovoru izpostavila Joveva.

Uvodoma je poudarila, da živimo v času hitrega znanstvenega in tehnološkega napredka, ki pa mora imeti jasen cilj, izboljšanje življenja ljudi:

“In če se ta napredek ne odraža tam, kjer je najbolj pomemben – pri ljudeh, pri njihovem zdravju, pri kakovosti njihovega življenja – potem smo kot družba najbrž zelo zgrešili.”

V nadaljevanju je opozorila, da razprave o povezovanju raziskav, inovacij in zdravstvenih sistemov postajajo ključne za evropsko prihodnost, še posebej v obdobju, ko geopolitika in gospodarski pritiski pogosto potiskajo človeka v ozadje.

Izpostavila je, da Evropska unija zdravja ne more obravnavati kot stroška, temveč kot temeljno naložbo v družbo, njeno stabilnost in odpornost. V tem kontekstu je omenila že sprejete evropske ukrepe:

“Sprejeli smo Evropski načrt za boj proti raku, ki je postal ena ključnih zdravstvenih pobud. Vzpostavljamo evropski zdravstveni podatkovni prostor, ki bo omogočal hitrejše raziskave in bolj personalizirano zdravljenje. Začela so se izvajati nova pravila za presojo zdravstvenih tehnologij, ki bodo pomagala hitreje in enotno ocenjevati inovativna zdravila. Okrepili smo investicije v raziskave prek programa Obzorje in vse več pozornosti namenjamo tudi kakovosti življenja bolnikov.”

Posebej je opozorila na pomen programa EU4Health, ki predstavlja osrednji finančni instrument EU na področju zdravja. Poudarila je potrebo po njegovem dodatnem krepitvi v prihodnjem proračunu, saj so bile v preteklosti zdravstvene politike pogosto zapostavljene v primerjavi z drugimi prioritetami.

Dodala je, da brez zdravih ljudi ni ne močnega gospodarstva ne inovacij, zato mora dostop do sodobnega zdravljenja ostati ena ključnih evropskih prioritet:

“In zgodnji dostop do inovativnega zdravljenja ni samo zdravstveno vprašanje. Pomeni več kakovostnega življenja. Več dostojanstva. Manj stisk za družine. Manj socialne ranljivosti. In tudi manjše breme za družbo kot celoto.”

V nagovoru je spregovorila tudi osebno in poudarila, da zdravstvene politike nikoli niso zgolj številke ali strategije, temveč konkretne človeške zgodbe, kar je ponazorila tudi z lastno družinsko izkušnjo s to zahrbtno boleznijo.

Ob zaključku je poudarila napredek medicine, med drugim pri zdravljenju diseminiranega plazmocitoma, kot dokaz, da ravno znanost, sodelovanje in evropske pobude prinašajo resnične spremembe. Dogodek je označila kot priložnost za nova partnerstva in skupne korake naprej, pri čemer je izpostavila, da mora v središču vseh odločitev ostati človek in njegovo dostojanstvo.

Na posvetu so poleg evroposlanke Joveve sodelovali tudi evropska poslanka Zala Tomašič, prof. Dennis Ostwald, raziskovalec in direktor Inštituta WifOR, izr. prof. dr. Petra Došenović Bonča z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, prof. dr. Matjaž Sever, dr. med., specialist internist in hematolog ter vodja transplantacijske dejavnosti na Kliničnem oddelku za hematologijo UKC Ljubljana, predstavnik organizacije Myeloma Patients Europe (MPE), Drago Ivanuša, skladatelj in pianist z osebno izkušnjo bolezni, ter Kristina Modic, izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo ter zagovornica bolnikov.

Evropska poslanka Irena Joveva se je v sredo, 20. maja 2026, udeležila plenarne razprave o pravicah, podpori in zaščiti žrtev kaznivih dejanj. “Evropska unija ne sme biti prostor, kjer se žrtve bojijo sistema bolj kot storilca,” je opozorila v svojem nagovoru.

Uvodoma je Joveva poudarila, da predstavlja obravnavana direktiva pomemben napredek na področju zaščite žrtev kaznivih dejanj, saj krepi njihove pravice, olajšuje dostop do psihološke pomoči, varuje njihovo zasebnost ter prispeva k preprečevanju sekundarne viktimizacije.

A v nadaljevanju je opomnila na razkorak med načelnim zagovarjanjem pravic žrtev in njihovo dejansko avtonomijo v praksi:

“Nekateri v tej dvorani zelo radi govorijo o zaščiti žrtev – dokler žrtev ne zahteva tudi avtonomije. Lastne pravice. Lastne odločitve. Lastnega življenja po nasilju. Po posilstvu.”

Kot je še dodala, je zanjo nesprejemljivo, da se vprašanje pravic žrtev v takšnih primerih prepleta z ideološkimi interpretacijami, saj po njenem prepričanju to spodkopava njihovo dostojanstvo in ponovno odpira prostor za sekundarno viktimizacijo.

“Ker se sekundarna viktimizacija ne dogaja samo na policijskih postajah ali sodiščih. Včasih se dogaja tudi tukaj. Ko se travme žrtev spreminja v ideološko bojišče.”

V zaključku je poslanke in poslance opomnila, da se civilizacija ne meri po moči institucij:

“Evropska unija ne sme biti prostor, kjer se žrtve bojijo sistema bolj kot storilca. Žrtve ne zaščitimo z moraliziranjem. Žrtve zaščitimo tako, da jim verjamemo.”

Ozadje

Vsako leto postane žrtev kaznivega dejanja približno 15 % Evropejk in Evropejcev ali 75 milijonov ljudi v Evropski uniji. Iz tega razloga je Unija leta 2012 sprejela Direktivo o pravicah žrtev, ki je določila minimalne standarde glede pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj. Evalvacijsko poročilo, ki je sicer ugotovilo, da je direktiva v splošnem dosegla pričakovane učinke in s tem izboljšala položaj žrtev, je hkrati razkrilo tudi več pomanjkljivosti v njeni implementaciji. V odgovor na te pomanjkljivosti je Evropska komisija leta 2023 predlagala njeno revizijo z namenom izboljšanja dostopa informacij za žrtve, okrepitve podpornih storitev ter prilagoditve varnostnih ukrepov posebej ranljivim skupinam žrtev. Po doseženem dogovoru Sveta EU in Evropskega parlamenta o posodobitvi zakonodaje bo nova ureditev, v kolikor bo potrjena, žrtvam med drugim olajšala prijavo kaznivih dejanj, dostop do pomoči prek klicnih centrov in podpornih služb ter pridobivanje informacij o njihovih pravicah.

 

Evropska poslanka Irena Joveva se je v sredo, 20. maja 2026, udeležila plenarne razprave o nedavnih predlogih Evropske komisije za boj proti revščini v Evropski uniji, na kateri je posvarila, da se z revščino v Evropi vse pogosteje soočajo tudi ljudje, ki kljub marljivemu delu komaj shajajo iz meseca v mesec: “Pogosto je to obraz mlade osebe z dvema službama. Ali matere samohranilke. Ali upokojenca, ki med plačevanjem položnic mora izbirati med ogrevanjem in hrano.”

Uvodoma spomnila na besede Nelsona Mandele, ki v teh kriznih časih nastavljajo ogledalo vsej Evropi, hkrati pa služijo tudi kot resničen test za predstavljeno strategijo za boj proti revščini:

“Naroda ne bi smeli soditi po tem, kako ravna s svojimi najbolj privilegiranimi državljani, temveč po tem, kako ravna s tistimi najranljivejšimi.”

Med drugim je opozorila, da se z revščino v Evropi danes vse pogosteje soočajo tudi ljudje, ki kljub rednim zaposlitvam in marljivemu delu težko pokrijejo osnovne življenjske stroške ter komaj shajajo iz meseca v mesec.

V nadaljevanju je izpostavila tudi podatke Evropske komisije, ki po njenih besedah jasno kažejo, da ima revščina v Evropi vse pogosteje obraz zaposlenega človeka. Nadalje je dodala, da družba, v kateri dostojno življenje postaja privilegij, ne more veljati za uspešno družbo.

Kot je še dejala, sicer pozdravlja širok nabor področij, ki jih zajema predlagana strategija, med drugim ukrepe na področju otroške revščine, podpore invalidom, stanovanjske politike in kakovostnih delovnih mest, vendar obenem opozarja, da v strategiji pogreša konkretne mehanizme za učinkovito izvedbo predlaganih rešitev:

“Ni predloga za višanje sredstev jamstva za otroke. Ni predloga, kako zagotoviti plače, s katerimi lahko človek normalno živi. Še vedno čakamo na predlog direktive za minimalni dohodek. In rešitve ni niti za ustrezno socialno varnost prekarnih delavcev.”

V zaključku je izrazila zaskrbljenost nad pretiranim zanašanjem zgolj na prihajajočo uredbo o kakovostnih delovnih mestih, ki bo po njeni oceni sicer dobrodošla, vendar sama po sebi ne bo zadostovala za reševanje problema revščine med zaposlenimi v Evropi. Po njenem mnenju bo za resničen napredek potreben celovit in usklajen nabor ukrepov na več ravneh, ki bi učinkovito naslovil strukturne vzroke revščine:

“… če res želimo Evropo z uspešno družbo. In Evropo, ki ji bomo lahko brez sramu sodili po tem, kako ravna z najranljivejšimi.”

Evropska poslanka Irena Joveva se je v torek, 19. maja 2026, udeležila plenarne razprave o strategiji EU za reševanje trenutne krize na Bližnjem vzhodu. Del razprave je bil namenjen tudi poslanskim vprašanjem za visoko predstavnico Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Kaji Kallas. ”Kje je dejanska rdeča črta Evropske unije?,” je Joveva vprašala Kallasovo ob napovedi uradnega obiska predstavnikov talibanskega režima, v času, ko Evropska unija še vedno ni sposobna zavzeti enotnega stališča glede Izraelske destabilizacije celotnega Bližnjega vzhoda.

Uvodoma je Joveva opozorila na vse večje nezadovoljstvo evropskih državljank in državljanov zaradi dvojnih standardov evropske zunanje politike: ”Problem je, da imajo številni evropski državljani občutek, da Bruselj postaja bolj utrujen od vprašanj o Gazi kot pa od lastne politične nemoči.”

Medtem ko se Evropska komisija, katere del je tudi visoka predstavnica Kallas, v imenu pragmatične diplomacije pripravlja na uradno srečanje s talibani, pri destruktivnem delovanju izraelske vlade v sosedstvu ostaja zgolj pri opazovanju, s čimer se po  oceni Joveve razgalja vsa geopolitična nemoč Unije.

”Komisija, v kateri sedite tudi vi, se bo sestala s talibani v imenu pragmatične diplomacije, hkrati pa pri izraelski vladi ves čas poslušamo predvsem, česa ne more storiti. Če mene vprašate, je bolj primeren izraz noče.”

Joveva je nato Kallasovo vprašala, zakaj logika političnega vplivanja velja za talibane, ne pa tudi za izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, če posledice njegove politike destabilizirajo celotno regijo. ”Kje je dejanska rdeča črta Evropske unije? Ker danes posledic tega, da imamo vse te črte pomešane, ne čuti več samo Gaza. Čuti jih celotna regija … in vedno bolj tudi Evropa,” je sklenila.

Odgovor Kaje Kallas pa si lahko pogledate v spodnjem videu.

Evropska poslanka Irena Joveva se je v torek, 19. maja 2026, udeležila plenarne razprave o kibernetski varnosti in pripravljenosti EU na napredne umetnointeligenčne sisteme, v kateri je posvarila, da si ne moremo več privoščiti naivnosti: “Napredni sistemi umetne inteligence so orodje. In kot vsako orodje – lahko ščitijo ali uničujejo.”

Joveva je uvodoma opozorila na nevarnosti sodobnih kibernetskih groženj ter poudarila vprašanje odgovornosti v digitalni družbi:

“Če danes nekdo lahko z enim samim algoritmom ohromi bolnišnico, izbriše zaupanje v volitve ali sproži paniko med milijoni … potem kibernetska varnost ni več samo tehnološka tema, kajne? Kdo bo v prihodnosti postavljal pravila: demokratične institucije ali netransparentni sistemi brez odgovornosti?”

Kako hitro je z uporabo javno dostopnih naprednih tehnologij mogoče pridobiti občutljive podatke, je po oceni Joveve pokazal tudi nedavni vdor v več mehiških vladnih agencij, kjer so bili ukradeni zaupni podatki. Ob tem je dodala, da so napredni sistemi umetne inteligence zgolj orodje, pri čemer pa je njihov učinek, tako kot pri vsakem orodju, odvisen od načina uporabe, saj lahko bodisi ščitijo bodisi uničujejo.

Posvarila je tudi, da Evropska unija ne sme ostati zgolj pri sicer pomembni zakonodajni regulaciji, temveč mora predvsem okrepiti lastne zmogljivosti na področju kibernetske odpornosti ter hkrati zmanjšati strateško odvisnost od tehnoloških velikanov iz tujine:

“Talent imamo. Podjetja imamo. Zdaj je čas, da evropske tehnologije nehamo samo subvencionirati – ampak jih začnemo uporabljati. Ker … če bo tehnologija napredovala hitreje, kot bomo sposobni zaščititi demokracijo, potem vprašanje ne bo več, kaj vse zmore umetna inteligenca.”

Nagovor je sklenila z opozorilom, da bo ključno vprašanje v prihodnosti, ali bomo še vedno odločali o umetni inteligenci ali pa bomo dopustili, da ona odloča o nas.