Slovenska vlada pod vodstvom Janeza Janše je z vetom preprečila, da bi Evropska unija enotno obsodila novo širjenje nezakonitih izraelskih naselbin na okupiranem Zahodnem bregu. Slovenija je bila po diplomatskih virih edina med 27 državami članicami, ki je nasprotovala skupnemu evropskemu stališču, temveč za vse bolj očiten vzorec servilnosti do izraelske vlade, ki se kaže v vrsti odločitev aktualne slovenske vlade.

“To, da Janez Janša z vsem srcem podpira Benjamina Netanjahuja, ni nič novega. Toda tokrat ni šlo zgolj za Janševo podporo Netanjahujevi politiki. Šlo je za aktivno preprečitev, da bi jo Evropska unija – za spremembo enotno – jasno obsodila.

Viktor Orban je še nedavno veljal za glavnega Netanjahujevega zaveznika v EU, zdaj pa je Janez Janša ta naziv očitno prevzel brez pomisleka, kaj šele slabe vesti. V nekaj tednih je slovensko zunanjo politiko obrnil na glavo. Od pokončne in verodostojne drže, ki je temeljila na spoštovanju mednarodnega prava, smo prišli do točke, ko Slovenija kot edina med 27 državami članicami blokira jasno obsodbo širjenja nezakonitih naselbin na Zahodnem bregu.

To niti ni več zgolj sprememba zunanje politike. To je servilnost.

Da bo mera polna, se vse skupaj dogaja ravno v obdobju, ko se zaradi Netanjahujeve politike od Izraela odmikajo celo njegove tradicionalne zaveznice.

Čigav interes s tem zastopa aktualna slovenska vlada? Državnega zelo težko, da o humanitarnem sploh ne izgubljam besed.

Umik sankcij. Odprava prepovedi vstopa za posameznike, zoper katere obstajajo resni očitki o kršitvah mednarodnega prava. Napoved zamrznitve priznanja Palestine. In zdaj še slovenski veto, ko Netanjahu (spet) potrebuje (novo) pomoč v Bruslju.

To ni več naključje, pač pa vzorec. Če nekdo tako dosledno obrača zunanjo politiko lastne države v korist ene tuje vlade, je povsem legitimno vprašati: zakaj?

Kaj natančno mora genocidni Netanjahujev režim še storiti, da bo Janševa vlada rekla ‘dovolj’?

Zunanja politika suverene države se vodi v njenem interesu in na podlagi načel. Ne po željah Benjamina Netanjahuja.

Toda slednji po odhodu Orbana z oblasti in s tem glasu v EU seveda potrebuje novega bruseljskega oprodo. Več kot očitno ga je našel. Janez Janša se je za to vlogo javil kar sam.

Je po vsem, kar smo izvedeli o izraelskem Black Cubu in dogajanju pred zadnjimi slovenskimi parlamentarnimi volitvami, to res slovenska zunanja politika – ali Janez Janša zdaj samo poravnava račune za predvolilno pomoč?

Če je odgovor prvo, naj aktualni premier pojasni, kakšen je interes Slovenije v tem, da kot edina med 27 državami članicami rešuje Netanjahuja pred enotno evropsko obsodbo. Če je odgovor drugo, pa imamo žal bistveno večji problem od enega veta.”

OZADJE:

Za sprejetje izjave v imenu vseh 27 držav članic je potrebno soglasje. Po poročanju EUobserverja, ki se sklicuje na diplomatske vire, tega zaradi enega samega veta, in sicer veta Slovenije, ni bilo mogoče doseči. Evropska služba za zunanje delovanje je zato v nedeljo objavila izjavo visoke predstavnice EU za zunanje zadeve Kaje Kallas namesto politično močnejše izjave v imenu Evropske unije in vseh njenih držav članic.

Kallas je v njej izraelsko vlado pozvala k umiku razpisa in ustavitvi projekta E1 ter vseh drugih projektov širitve naselbin. Evropska unija ob tem ponovno poudarja, da so izraelske naselbine na Zahodnem bregu, vključno z območjem E1, po mednarodnem pravu nezakonite.

Izraelska vlada je avgusta objavila razpis za gradnjo več kot 1200 stanovanjskih enot v okviru projekta E1. Gre za strateško območje na okupiranem Zahodnem bregu. Izvedba projekta bi Zahodni breg dejansko razdelila na dva dela, dodatno izolirala Vzhodni Jeruzalem ter še bolj spodkopala ozemeljsko povezanost in možnost vzpostavitve funkcionalne palestinske države.

Mednarodno pravo je glede izraelskih naselbin jasno. Varnostni svet Združenih narodov je potrdil, da izraelske naselbine na okupiranem palestinskem ozemlju nimajo pravne veljave, nezakonitost izraelske naselitvene politike pa je v svetovalnem mnenju leta 2024 potrdilo tudi Meddržavno sodišče.

Načrtu E1 so se v zadnjih dneh odločno uprle tudi države, ki sicer veljajo za tradicionalno naklonjene Izraelu, med njimi Avstrija, Nemčija, Grčija in Italija.

Slovenija je izbrala nasprotno pot. Pri tem je posebej pomenljivo, da naj bi po medijskih poročanjih sodeč Janez Janša sicer podprl evropsko besedilo, ki je podjetja svarilo pred sodelovanjem pri gradnji E1 zaradi pravnih in reputacijskih posledic ter tveganja resnih kršitev mednarodnega prava.

Zdaj pa je njegova vlada preprečila skupno evropsko obsodbo istega projekta. Po umiku sankcij zoper Izrael, odpravi prepovedi vstopa za posameznike, zoper katere obstajajo resni očitki o kršitvah mednarodnega prava, napovedi zamrznitve priznanja Palestine in prihajajočem odprtju izraelskega veleposlaništva v Ljubljani je blokada skupnega evropskega stališča še ena v nizu odločitev, s katerimi vlada Janeza Janše temeljito spreminja slovensko politiko do Bližnjega vzhoda.

Evropski parlament je na današnjem plenarnem zasedanju omogočil podaljšanje začasne izjeme od pravil EU o zasebnosti na spletu, ki tehnološkim podjetjem dovoljuje pregledovanje zasebnih sporočil uporabnikov z namenom odkrivanja gradiv spolnih zlorab otrok. »Chat Control je žal spet nazaj. Tisti, ki najbolj glasno govorijo o zaščiti otrok, niso bili pripravljeni sprejeti kompromisa,« je po glasovanju poudarila Joveva.

Čeprav je večina poslank in poslancev Evropskega parlamenta glasovala proti podaljšanju uredbe, predlog za njeno zavrnitev ni dosegel zahtevane absolutne večine 361 glasov. Za zavrnitev je glasovalo 314 poslancev, za podaljšanje izjeme pa 276.

Po besedah Joveve je bilo že pred glasovanjem jasno, da v Parlamentu obstaja večina proti Chat Controlu, kar so pokazala tudi prejšnja glasovanja.

»Jasno je bilo sicer, da smo danes imeli dovolj glasov za zavrnitev Chat Controla, kar so pokazala tudi prejšnja glasovanja, vendar je bilo zaradi sklica zasedanja na zadnji dan julija doseganje zahtevane absolutne večine izjemno oteženo. To predstavlja zaskrbljujoč presedan za Evropski parlament.«

Po oceni Joveve je tokratni razplet predvsem posledica proceduralnih manevrov in političnih pritiskov, ki so odločilno vplivali na potek glasovanja.

»Če največja politična skupina v Evropskem parlamentu ne bi izsilila postopka in če nekateri ne bi čez noč spremenili svojih stališč, bi danes Chat Control znova padel. Že tretjič v tem mandatu.«

Doslej so namreč evropski poslanke in poslanci povečini vztrajali, da je končno treba najti dogovor glede dolgoročnega zakonodajnega dosjeja (CSAM), ki celovito ureja boj proti zlorabam otrok na spletu in je bil konec koncev tudi povod za začasne izjeme (ki več kot očitno niso več začasne).

»To ni bila izbira med zaščito otrok in varovanjem zasebnosti. To je lažno predstavljena dilema. Otroci si zaslužijo učinkovito zaščito pred spolnimi zlorabami, tudi na spletu. Prav tako si vsi zaslužimo pravico do zasebne komunikacije. Oboje je mogoče. Zato sem ves čas vztrajala pri dolgoročni, kakovostni zakonodaji – ne pri vedno novih začasnih izjemah in proceduralnih obvozih.«

Renew Europe, v imenu katere je pogajanja vodila poslanka Joveva, je bila edina dosledna politična skupina, ki ni pristala na lažno dilemo med zaščito otrok in varovanjem zasebnosti.

Končno besedilo sicer še vedno pušča številna vprašanja odprta, vendar je Joveva kot glavna pogajalka evropskih liberalcev z vloženimi dopolnili dosegla, da sprejeta uredba izrecno izključuje od konca do konca šifrirano komunikacijo od obveznostmi pregledovanja, kar predstavlja pomembno varovalko za zasebnost uporabnikov.

»Čeprav lahko uspešno izključitev šifrirane od konca do konca komunikacije iz pregledovanja zasebnih komunikacij štejemo za majhno zmago tega Evropskega parlamenta, to še zdaleč ni dovolj. Še vedno sem globoko razočarana. Žalosti me tudi, da nekateri slovenski poslanci, ki so še nedavno domnevno podpirali zasebno komunikacijo, očitno spreminjajo stališča z danes na jutri,« je zaključila Joveva.

Foto/EP: Mathieu CUGNOT

Evropska poslanca Irena Joveva in Marjan Šarec sta v sredo, 8. julija 2026, pred glasovanjem kolegic in kolegov Evropske ljudske stranke (EPP) o izključitvi Branka Grimsa pisala vodji EPP Manfredu Webru, v katerem sta poudarila, da se absolutno ne nameravata vmešavati v notranje zadeve druge politične družine, pač pa želita le prijateljsko pomagati: “Navsezadnje lahko ob presoji, ali so določena politična stališča in ravnanja še združljiva z vrednotami neke politične skupine, tudi kolegi zunaj nje včasih pomagamo, da se razmislek pripelje do povsem logičnega zaključka.”

V pismu sta Joveva in Šarec z navajanjem dejstev – od glasovanj do določenih izjav – pojasnila, da Grims ni izjema, temveč zgolj najglasnejši predstavnik politike SDS:

“Branko Grims le neposredno pove tisto, kar preostali člani njegove delegacije podpirajo precej bolj prefinjeno.”