Evropska poslanka Irena Joveva je v ponedeljek, 11. julija 2025 v intervjuju za črnogorski neodvisni časopis Monitor spregovorila o številnih aktualnih temah – od glasovanja o nezaupnici predsednici Evropske komisije, razmer na Bližnjem vzhodu in v Srbiji, do obrambnih izdatkih za NATO, nedavno sprejete sporne resolucije o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, medtem ko se je v zaključku dotaknila evropske perspektive Črne gore in možnosti njenega vstopa v Evropsko unijo.
Uvodoma se je Joveva dotaknila glasovanja o nezaupnici predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen. Spomnila je, da je bila do njenega vodenja komisije kritična že od samega začetka, predvsem zaradi pomanjkanja transparentnosti pri sklepanju ključnih dogovorov, kot je bil tisti glede dobav cepiv s podjetjem Pfizer:
“Tako pomembni dogovori, kot so nakupi cepiv se ne morejo sklepati prek SMS sporočil. Način, kako je predsednica Evropske komisije vodila ta proces, danes ne moremo več spremeniti, lahko pa jasno povemo, da pri javnem denarju ne sme biti prostora za skrivnosti.”
V nadaljevanju je bila tudi kritična glede razmer na Zahodnem Balkanu. Pri tem je opozorila, da nekateri politični akterji v regiji še naprej zavestno in vztrajno ohranjajo vzdušje etničnih delitev, pri čemer pogosto uporabljajo strah, sovraštvo in zgodovinske manipulacije kot politično orodje za utrjevanje svoje oblasti. Ob tem je opozorila, da odgovornost za ohranjanje takšnega stanja ne nosijo zgolj lokalni voditelji – pomemben del krivde pripisuje tudi Evropski uniji, katere pristop do regije že dolgo spodkopava lastna načela.
“Politika EU do Zahodnega Balkana že leta temelji na ideji “stabilnosti za vsako ceno”. Ta se pogosto zanaša na ohranjanje geopolitičnega ravnotežja zavoljo zaščite donosnih ekonomskih interesov – celo takrat, ko to pomeni zavestno molčanje ob avtoritarnih praksah.”
Glede povečanja obrambnih izdatkov zveze NATO je ocenila, da to ne predstavlja zmage ameriškega predsednika Donalda Trumpa, temveč odraža vse močnejšo voljo večine držav članic EU, da v vse bolj negotovih časih dodatno vlagajo v lastno varnost. Zato bo po oceni Joveve ključno, da Unija ne ostane odvisna od ameriških zaveznikov, temveč da doseže resnično strateško avtonomijo – tako glede gospodarske odpornosti kot tudi na področju obrambe.
Beseda je nanesla tudi na nedavno sprejeto resolucijo Evropskega parlamenta o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, pri čemer je obsodila poskuse politizacije zgodovine. Kot je nadalje izpostavila, je povsem nesprejemljivo, da se tako občutljive in kompleksne zgodovinske teme sprevračajo v predvolilno politično orožje ene same opozicijske stranke, ki gradi svoj politični kapital celo na potvarjanju zgodovinskih dejstev.
V tem kontekstu se je odzvala tudi na pomanjkanje odločnejšega odziva EU na sporni koncert Thompsona v Zagrebu. Spomnila je, da je Evropa nekoč jasno, odločno in za vse čase zavrnila poveličevanje skrajnih ideologij, kot sta nacizem in fašizem: ”Zato ni na mestu, da se takšne pojave ignorira. Treba je jih je uradno obsoditi. Problem ni toliko v samem Thompsonu, kot je v družbeni normalizaciji ideologij, ki bi morale ostati nepreklicno obsojene. Žal so k tej normalizaciji prispevala tudi družbena omrežja in senzacionalistični mediji. Posebej nesprejemljiva pa je bila prisotnost nekdanjega slovenskega premierja, sicer samooklicanega ”domoljuba”, ki je očitno užival v skladbah izvajalca, ki vsak koncert začne z utaškim pozdravom.”
Joveva je komentirala tudi razmere na Bližnjem vzhodu, kjer je opozorila, da smo priča najbolj dokumentiranemu genocidu v sodobni zgodovini. Ob tem je izrazila obžalovanje, da velike sile še ne kažejo dovolj pripravljenosti, da dosežejo prekinitev ognja in vzpostavo pravičnega ter trajnega miru.
“Nekatere države članice EU, zlasti Nemčija, so se odločile, da ne bodo stopile v obrambo šibkejših. Raven vsiljenega proizraelskega odnosa tako postaja vse bolj zaskrbljujoča. Čeprav razumem zgodovinsko odgovornost, ki jo nosi Nemčija, pa način, kako poskuša “popraviti” svoje napake iz preteklosti, vodi v povsem drugo skrajnost.”
V zaključku je na vprašanje o možnosti vstopa Črne gore v EU izrazila zadovoljstvo nad vidnim napredkom te države, ki se odraža tudi v letnem poročilu o napredku predvsem v zadnjem letu. Kot posebno spodbudno je ocenila enotnost vseh političnih akterjev glede evropskega članstva, pri čemere je poudarila, da je uradna Podgorica postala simbol, da je evropska perspektiva Zahodnega Balkana še vedno živa. Ob tem je izrazila trdno prepričanje, da bo Črna gora postala 28. članica Evropske unije.
Intervju je v celoti dostopen na naslednji povezavi.
