Evropska poslanka Irena Joveva je bila v ponedeljek, 21. septembra 2026, gostja oddaje Marcel na prvem programu Televizije Slovenija. V pogovoru z voditeljem Marcelom Stefančičem je Joveva spregovorila o vetu slovenske vlade na skupno izjavo EU o Izraelu, pojasnila, ali Slovenija pod sedanjo vlado postaja nova Madžarska znotraj Unije in o prihodnosti odnosov med Unijo in Kanado. ‘’Slovenska desnica prisega na suverenost in domoljubje, dokler ne pokliče Benjamin Netanjahu,’’ je med drugim poudarila Joveva glede nenadnega obrata slovenske zunanje politike.

Uvodoma je Joveva komentirala vazalni odnos slovenske vlade pri odnosu do Izraela: »Menda si delijo iste vrednote, aktualna slovenska vlada in vlada v Izraelu, tako gre glas na žalost iz koalicije, in očitno se to več kot pozna, tudi pri odločitvah, tudi pri vetu, ki je bil neverjeten.«

Ob tem je bila Joveva kritična tudi do širšega preobrata v slovenski zunanji politiki, ki se nenazadnje kaže tudi v odprtju izraelskega veleposlaništva v Ljubljani. Ob tem se po njenem mnenju upravičeno postavlja vprašanje, čigavim interesom slovenska zunanja politika v resnici sledi:

»Očitno smo vazali, očitno je slovenska vlada aktualna nekomu nekaj dolžna, in jaz ne vidim absolutno, res bom tako rekla, žal mi je, moram povedati, čisto niti ene same razlike med Benjaminom Netanjahujem in Janezom Janšo v tem kontekstu.«

Pri primerjavi z madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom je poudarila razliko med njegovim in slovenskim pristopom.

»Janša je ali pa si želi biti novi Orban, ampak Orban je vsa veta, ki jih je dajal, dajal zaradi nekih svojih oziroma madžarskih oziroma nacionalnih interesov, to je zelo izpostavljal. Tukaj je nemogoče sploh razložiti, da je karkoli povezano s slovenskim interesom, če ti daš veto na neko tako stvar, ki je absolutno, tako kot ste rekli, nadaljevanje genocida iz Gaze.«

Joveva je kot možno razlago za preobrat slovenske politike do Izraela navedla morebitno poplačilo obveznosti iz preteklosti, pri čemer je omenila dogajanje med volilno kampanjo ter primer tako imenovanega Black Cube.

»Slovenska desnica prisega na suverenost in domoljubje, dokler ne pokliče Benjamin Netanjahu in reče – poglejte, nekaj ste mi dolžni in morate to narediti. Dejstvo je, da imata slovenska vlada aktualna in izraelska vlada aktualna nek zelo jasen dogovor … kaj to pomeni za suverenost, pa je drugo vprašanje. Mislim pa, da bomo ljudje najprej 11. oktobra na referendumih pokazali, da si takšne politike ne želimo.«

V nadaljevanju pogovora je Joveva podprla idejo o tesnejšem povezovanju Kanade z Evropsko unijo. Kot je pojasnila, obe strani povezujejo skupne vrednote, pri čemer obstajajo številna področja za tesnejše sodelovanje.

V zaključku je Joveva poudarila, da pri glasovanju o imuniteti poslanca Tonina ni šlo za zmedo ali pomoto, kot je zatrjeval Tonin, temveč za jasno odločitev parlamentarne večine.

Poleg poslanke Joveve je v oddaji sodeloval tudi evropski poslanec Matjaž Nemec. Celoten pogovor si lahko ogledate s klikom na povezavo.

Evropska poslanka se je v torek, 8. septembra 2026, udeležila panelne razprave ‘Kdo brani demokracijo, ko ta nazaduje?’ v okviru zaključne konference projekta PROTEUS na daljavo. V svojem nagovoru je opozorila na nevarnost postopnega nazadovanja demokracije ter poudarila, da demokratične vrednote niso samoumevne in da jih je treba nenehno varovati: “Morda najnevarnejši trenutek za demokracijo ni, ko jo nekdo napade. Je takrat, ko se vsi drugi navadijo na napad.”

Uvodoma je pojasnila, da demokracije praviloma niso izginile čez noč, temveč so slabile postopoma. Kot je dejala, se je proces začel z majhnimi premiki – s kršenjem pravil, slabljenjem institucij, pritiski na sodišča ter napadi na novinarje in nevladne organizacije.

Po njenih besedah je bilo mogoče posamezne korake pogosto prikazati kot začasne, nujne ali upravičene zaradi varnosti oziroma politične volje volivcev. Prav zato je opozorila, da je nevarno spregledati širši vzorec.

Posebej se je dotaknila položaja v Evropi in vse večje prisotnosti skrajne desnice v evropski politiki. Ocenila je, da vprašanje ni več zgolj, koliko glasov so takšne stranke prejele, temveč predvsem, kako se nanje odzivajo druge demokratične politične sile ter ob tem spregovorila tudi o Sloveniji, kjer je bila oblikovana nova vlada, vendar politično okolje zanjo ni bilo neznano:

“Ni mi treba čakati in videti, ali se bodo pojavili opozorilni znaki. Prepoznam jih takoj.”

Joveva je nadalje opozorila, da je bil za demokracijo posebej nevaren trenutek, ko so se družba in politične institucije začele privajati na napade na demokratične standarde. Po njenem mnenju lahko oblastniki poskušajo spreminjati pravila, slabiti institucije in pritiskati na novinarje, vendar demokracija pri tem ne sme postati last vlade ali politične stranke:

“Demokracija ne pripada vladam. Ne pripada političnim strankam. In zagotovo ne pripada tistemu, ki je danes na oblasti. Pripada ljudstvu.«”

Svoj nagovor je sklenila s sklicevanjem na Ivana Cankarja in njegovo znamenito misel o odgovornosti naroda za lastno prihodnost ter dodala, da je odgovornost sedanjih generacij predvsem v tem, da poskrbijo, da ljudstvo pri pisanju te sodbe ostane svobodno:

“Narod si bo pisal sodbo sam. Naša odgovornost pa je, da poskrbimo, da bodo pri tem vedno svobodni.”

Evropska poslanka Irena Joveva je v četrtek, 27. avgusta 2026, v Hiši Evropske unije spregovorila o Aktu o digitalnih storitvah in njegovem pomenu za evropski digitalni prostor. Poudarila je, da je šlo za pomemben in celovit zakonodajni okvir, katerega namen je bil bolje zaščititi uporabnike in hkrati določiti jasnejša pravila za delovanje spletnih platform ter ne za svobodo izražanja in cenzuro: “Lepo vas prosim, ne nasedajte na te zadeve o svobodi govora in cenzuri in tako naprej, saj se Akt o digitalnih storitvah v to ne vpleta.”

Joveva je uvodoma spomnila, da je pri nastajanju akta tudi sama sodelovala kot del pogajalske ekipe že v prejšnjem mandatu Evropskega parlamenta. Kot enega pomembnejših dosežkov je izpostavila prepoved profiliranja mladoletnih oseb za namene oglaševanja ter prepoved uporabe občutljivih osebnih podatkov za oglaševalsko profiliranje.

Posebej je opozorila na razliko med nezakonito in škodljivo vsebino, saj akt ureja odstranjevanje nezakonitih vsebin, med drugim terorističnih vsebin, gradiva spolnega izkoriščanja otrok in kršitev avtorskih pravic:

“Teroristična vsebina – upam, da se strinjamo – je nezakonita in je odstranitev absolutno takoj avtomatska, kar ureja tudi Akt o digitalnih storitvah. Druga stvar: otroška pornografija, za kar upam, da se tudi strinjamo, da spada pod nezakonito vsebino in je prav, da se jo ureja na tak način. Tretja stvar so pa avtorske pravice, kar je pa po mojem mnenju tudi smiselno oziroma po mnenju večine in zato je tudi notri v tem aktu. Tako da te stvari so cenzurirane.”

V nadaljevanju se je dotaknila tudi vprašanja administrativnih bremen in evropske konkurenčnosti. Po njenem mnenju so bile smiselne poenostavitve dobrodošle, vendar ne na področjih kot so varstvo osebnih podatkov, varnost izdelkov in zaščita uporabnikov. Za večjo konkurenčnost Evrope je kot pomembnejšo rešitev izpostavila predvsem krepitev enotnega evropskega trga.

Ob koncu je kot eno največjih vprašanj izpostavila izvajanje zakonodaje. Poudarila je, da je lahko zakonodaja napisana še tako dobro, vendar je na koncu pomembno predvsem to, kako se izvaja v praksi. Pomembno vlogo je pripisala tudi digitalni pismenosti in ozaveščenosti uporabnikov.

Joveva je razpravo sklenila optimistično. Ocenila je, da bi lahko Akt o digitalnih storitvah ob doslednem izvajanju prispeval k varnejšemu in bolj urejenemu spletnemu prostoru, čeprav popolnega digitalnega sveta z njim ni bilo mogoče ustvariti.