Naša odgovornost leži v tem, da znamo biti kritični – tudi do zaveznikov

Evropska poslanka Irena Joveva se je v ponedeljek, 4. maja 2026, kot gostja MMC-jeve spletne klepetalnice v okviru tedna Evrope udeležila spletnega klepeta z evropskimi poslanci. ”Naša odgovornost leži prav v tem, da znamo biti kritični – tudi do zaveznikov. To pomeni: jasna obsodba kršitev mednarodnega prava, zaščita civilistov, pritisk za dosego premirja, diplomacija, pogum povedati vsem, kar jim gre – in tudi kaj konkretnega storiti,” je bila glede tega, kako vidi svojo zgodovinsko odgovornost, jasna poslanka.

Na uvodno vprašanje o pomenu medijev je Joveva poudarila, da novinarstvo predstavlja eno ključnih varovalk, ki pa je danes pod vse večjim pritiskom ekonomskih modelov, vpliva družbenih omrežij in tehnoloških velikanov ter širjenja dezinformacij. Ob tem je opozorila tudi na pomen jasnega razlikovanja med verodostojnimi mediji in propagandnimi glasili.

Kot je dejala, je nujno krepiti medijsko pismenost, tudi prek izobraževalnega sistema, pri čemer je za Jovevo cilj ”ozaveščati in krepiti medijsko pismenost (tudi prek izobraževalnih sistemov), da ljudje dobijo preverjene, pluaralne, a tudi kontekstualizirane informacije, ne pa samo hitrih in enosmernih vsebin, da o senzacionalizmu in raznoraznih manipulacijah ne govorim. Brez tega si, skratka, težko predstavljam neko zdravo, demokratično družbo v polnem pomenu te besede.”

Glede vloge evropskih poslancev pri zastopanju domačih pobud je poudarila, da svoje delo razume predvsem kot povezovanje evropske in lokalne ravni ter prenašanje pomembnih domačih tem v evropskih prostor.

”Morda ni vedno takojšnjih rezultatov, toda brez določenega pritiska, predvsem pa vztrajnosti, bi marsikatera tema zagotovo ostala preslišana. Konkreten primer, ki mi prvi pade na pamet, je v mojem primeru recimo slovenščina v digitalnem prostoru: morda se ne sliši kot lokalna zgodba, toda verjemite, da je. Tudi zaradi pritiska z moje strani so se zadeve premaknile, slovenščina je danes del sistema podjetja Apple, kar je zelo konkretna razlika v vsakdanjem življenju Slovenk in Slovencev.”

V nadaljevanju je beseda tekla tudi o tudi o zunanji politiki Unije, pri čemer se je Joveva strinjala, da je zaskrbljenost javnosti zaradi dvojnih vatlov zlasti v odnosu do Izraela, povsem upravičena.

”Tudi sama mislim (in sem tudi že večkrat povedala), da je EU prepogosto nedosledna, kar se res zelo pozna ravno v odnosu do Izraela. Naj tu dodam, da kritika države Izrael ni antisemitizem, kot tudi podpora nedolžnim Palestinkam in Palestincem ni podpora Hamasu. Želim, da je to jasno, da tu izenačevanja ne nameravam dovoliti, vsaj v mojem primeru ne.”

Na trditev, da Evropska unija ni več sprejeta kot mednarodni akter na geopolitičnem parketu, je Joveva pritrdila, da Unija v krizah velikokrat deluje prepočasno, predvsem premalo enotno:

”Dokler ne bomo imeli res enotne zunanje (in varnostne) politike, do odziv prepogosto razdrobljen. EU ni le “prosti trg”, je pa res, da je ravno na tem področju bolje integrirana kot na področju geopolitike. To se v krizah zelo pokaže. Rešitev? Več iskrenega sodelovanja, manj blokad (na podlagi nekih parcialnih interesov). Brez enotnosti EU res težko deluje kot nek resen geopolitični igralec.”

Glede vpliva Evropskega parlamenta na zunanjo politiko Unije je pojasnila, da imajo pri njenem vodenju sicer glavno besedo predvsem države članice in Evropska komisija, vendar lahko Parlament kljub temu zavzame jasno politično stališče ter izvaja pomemben politični pritisk. Ob tem je poudarila, da ima na voljo tudi določene finančne vzvode, ki jih mora biti pripravljen uporabiti, kadar gre za zaščito temeljnih načel in človekovih pravic.

O razlikah med slovenskim političnim prostorom in evropskim političnim prostorom je poudarila, da v Evropskem parlamentu, v nasprotju s prepričanjem domače javnosti delujejo tudi politične skupine, ki združujejo družbeni liberalizem in tržno usmerjeno gospodarsko politiko. Kot dober primer takšnega pristopa je navedla politično skupino Renew Europe, katera članica in podpredsednica je tudi sama.

”Pri nas (doma) se mi zdi, da morda morda še vedno preveč razmišljamo v smislu “ali-ali”. Kot, da človek mora izbrati paket: ali si družbeno liberalen in avtomatsko tudi ekonomsko na “levi”, ali pa obratno. Mislim, da ni ravno tako črno-belo, predvsem pa smo ljudje bolj kompleksni od nekih tako enostavnih političnih etiket. Iskreno – mislim, da tudi v Sloveniji ta prostor med ljudmi že obstaja, ga pa morda del politike še ni čisto ujel (da ne bo nesporazuma, tu ciljam na stranke, za katere s(m)o levičarji komunisti in ne vem kaj še vse:), ker je pač “lažje” na tak način graditi svoj politični program za lastne interese, deliti in polarizirati).”

Do celotnega klepeta lahko dostopate preko povezave.