Med “je udobno” in “je prav” je velika razlika.
Danes praznujemo dan, ko se je podrejanju reklo NE.
A danes žal spremljamo tudi tekmovanje nekaterih v tem, kako podrejanju reči DA in še prosim, Véliki, rešite nas.
Koga sploh briga, pred čim, če imamo velike besede o malem domoljubju. Koga briga, da se v ozadju dogajata delitev moči po osebnih – udobnih – interesih in razporejanje stolčkov.
Dobivamo “partnerstva”, kjer si enakopraven točno toliko, kolikor si podrejen. Priden.
Povezava zgodovinskega pomena praznika s sedanjostjo žal ni težka.
Danes so tu isti stari triki, samo malo bolj moderno zapakirani. Ne potrebujejo ne tankov ne uniform. Njihovo orožje sta diskurz in retorika, ki normalizirata manipulacije, relativizirata resnico in spodkopavata zaupanje v vse, ki nis(m)o … pridni.
V boju proti okupatorju se je reklo NE – jasno, brez kalkulacij in brez fig v žepu.
Zato danes praznujemo junaštvo vseh, ki so stopili na pravo stran zgodovine ter se borili in izborili za svoj obstoj. Svoj jezik. Pravico, da ostanejo svoji na svojem. V svobodni Sloveniji.
Smo sposobni prepoznati, da to ni stvar preteklosti, temveč zelo konkreten test sedanjosti?
- april ostaja točno to, kar mora biti – dan spomina in opomina, da se bistvene stvari, ki se morda še zdijo samoumevne, ne ohranijo same od sebe.
Ker je med “udobno je” in “prav je” … velika razlika.
Srečno, Slovenija!




Leave a Reply
Want to join the discussion?Feel free to contribute!