Evropska poslanka Irena Joveva je za spletni portal Metropolitan.si spregovorila o številnih ključnih temah, ki zadevajo tako Evropsko unijo kot tudi vso mednarodno skupnost: od naraščanja desnega populizma, , Orbanovega kršenja temeljnih evropskih vrednot, do parlamentarnih volitev v Belorusiji. Hkrati pa je pozornost mednarodne skupnosti usmerjena predvsem v konflikt na Bližnjem vzhodu. ”Dejanja izraelske vojske v Gazi ne morejo biti nič drugega kot genocid,” je bila jasna Joveva. O poslankinih stališčih glede Gaze, o tem, zakaj se tako zelo zavzema za pravico do uporabe slovenščine, kaj bo spremenil akt o svobodi medijev in zakaj samo stroga pravila niso dovolj, ko gre za korupcijo, si preberite v povzetku v nadaljevanju.

Na vprašanje o porasti avtoritarizma je poslanka odgovorila, da bi bila situacija v Evropi brez takšnih voditeljev izrazito boljša. Težavo vidi v tem, da se Unija neprestano premika iz krize in krize, pri čemer demagogi nenehno širijo laži na način, ki ga razočarani ljudje zlahka razumejo. Kot najbolj očiten primer je Joveva izpostavila Madžarsko pod vodstvom Viktorja Orbana.

”Orban in njegova družba znajo strukturo odločanja v Svetu EU zelo dobro izkoriščati sebi v prid. To so ljudje, ki obvladajo populizem, so čisti demagogi. Nimajo težav obljubljati ali deliti bonbončkov, ki nimajo nobene zveze z njimi, pač pa z evropskimi davkoplačevalci, katerih razočaranje brezsramno izkoriščajo, v isti sapi pa trdijo, da Evropska unija ni dobra”.

Glede (ne)poštenosti volitev v Belorusiji je poslanka pojasnila, da je Evropski parlament dobro seznanjen z razmerami v državi in z metodami Lukašenka, ki so mu skozi leta omogočile ohranitev oblasti.  Za Jovevo je vprašanje o (ne)poštenosti prihajajočih volitev najbolj problematično v kontekstu nedavnih sprememb v beloruski zakonodaji, s katerimi se opozicijskim politikom praktično preprečuje sodelovanje na volitvah.

”Predvsem zaradi teh sprememb moram reči, da bodo te volitve vendarle težko poštene. Lukašenko je eden od voditeljev, v tem kontekstu podoben Orbanu, ki je institucije podredil sebi. Zakaj bi se bal mednarodnega nadzora volitev, če naj bi bilo z volilnim procesom vse tako, kot mora biti?” 

V povezavi s škandalom zaradi suma korupcije, povezanega z denarjem iz Katarja, poslanka obžaluje dejstvo, da so tudi v politiki še vedno  ljudje, ki podležejo korupciji. Kljub temu, da se v javnosti včasih ustvari vtis, da je vsa politika slaba, pa Joveva vztrajno nasprotuje posploševanju in zavrača stereotipe. Ob tem je izrazila obžalovanje, da v evropskih institucijah ob izbruhu afere niso izkoristili priložnosti za uvedbo najstrožjih možnih pravil na tem področju.

”Če si koruptiven, če si slab človek, se bo ta značaj pokazal prej ali slej, recimo ko prevzameš neko funkcijo, žal ne glede na strogost pravil. To, da strogih pravil ni, pa ne pomeni, da jih ne moremo postaviti sami. Najlažje je reči ni mi treba. Seveda je treba – zaradi ljudi. Sama sem glede transparentnosti že prvi dan mandata postavila najstrožja pravila, najvišje standarde tako zase kot za svojo ekipo.”

V kontekstu vprašanja širitve Evropske unije na Zahodni Balkan je Joveva poudarila, da bi bilo krivično, če bi trdila, da je Unija na države regije pozabila. Čeprav pridobitve statusa držav kandidatk za Ukrajino in Moldavijo ne smatra za napako, vendarle meni, da bi Unija pri državah Zahodnega Balkana morala slediti enakim standardom in se izogibati uvajanju novih predpristopnih pravil.

”Evropska unija se z Zahodnim Balkanom ukvarja bolj kot kdajkoli prej – tudi zaradi prizadevanj aktualne slovenske vlade dr. Roberta Goloba in aktualne sestave Evropskega parlamenta. Ne glede na Bruselj pa je na koncu dneva na državah Zahodnega Balkana, da delajo na vladavini prava, svobodi medijev, stabilnosti demokratičnih institucij. Ljudje na Zahodnem Balkanu si resnično zaslužijo boljše – zaslužijo si jasno evropsko perspektivo.”

V sklopu svojih parlamentarnih aktivnosti poslanka med prioritete postavlja tudi zagovarjanje pravice do uporabe slovenščine na t.i. pretočnih platformah. Svoje zahteve utemeljuje na spoštovanju jezikovne raznolikosti na skupnem enotnem trgu Evropske unije.

”Težko delujemo kot enoten notranji trg, če vsi uradni jeziki ne uživajo enakega spoštovanja. Ni pošteno, da so določeni jeziki diskriminirani – med njimi tudi naša slovenščina. Ne želim si, da bi v našem domačem okolju prevladoval tuj jezik – konec koncev je naša pravica, da v svoji domovini uporabljamo svoj jezik.”

Ker enakopravne obravnave jezikov do zdaj ni mogla doseči z dialogom direktorjev multinacionalk, ki ponujajo takšne storitve, se poslanka zavzema za sprejem zakonodaje, ki bo podjetja prisilila, da spoštujejo vse uradne jezike Evropske unije.

”Čeprav so ti procesi postopni in trajajo, se  trudim, da bi s svojim delovanjem prispevala k temu cilju. Pri tem imam veliko sogovornikov, ki delijo moje stališče, nenazadnje tudi na Evropski komisiji, ki je moja prizadevanja tudi pisno podprla.”

Glede vprašanja o tem, kako vidi konflikt v Gazi, pa za poslanko ni nobenega dvoma, da dejanja izraelske vojske v Gazi dosegajo razsežnosti genocida.

”To pravim tako osebno kot evropska poslanka in ta trditev je podprta tudi z izjavami izraelskega vodstva, materialnimi dokazi in posnetki, ki jih očitno nekateri zaradi svojih interesov ne želijo videti.”

Kar zadeva stališče Evropskega parlamenta do konflikta v Gazi, Joveva obžaluje, da se uvršča med manjšino v Parlamentu, ki je že dolgo pred vnovičnimi spopadi dosledno opozarjala na kršitve pravic palestinskega prebivalstva in na nujnost vzpostavitve palestinske države.

”Ne glede na to, da smo v manjšini, pa to ne pomeni, da ostanemo tiho in ne naredimo nič. Že od prvega dne svojega mandata opozarjam na kratenje človekovih pravic Palestink in Palestincev, konec koncev sem o tem poročala že kot novinarka s terena.”

O aktu o svobodi medijev, kjer deluje kot pogajalka svoje politične skupine, pa je Joveva dejala, da je z zaključenim besedilom zelo zadovoljna, saj je v njem vključenih veliko njenih predlogov.

”Mediji morajo biti svobodni, neodvisni in kritični. Politiki pa smo tisti, ki moramo medijem omogočiti pogoje, da opravljajo svoje delo brez ovir in pritiskov. Z aktom o svobodi medijev prvič dobivamo pomembna pravila in orodja, ki bodo omogočila boljše ukrepanje na evropski ravni, ko pride do težav pri svobodi oziroma nesvobodi medijev.”

Intervju, ki so ga na spletni strani objavili v četrtek, 8. februarja 2024, si v celoti lahko preberete tukaj.

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 6. februarja 2024, nagovorila udeleženke in udeležence mednarodnega dogodka ”Gender Mainstreaming in European Union” v Novem mestu, ki je potekal v okviru širšega projekta za žensko enakopravnost. Poslanka je v svojem nagovoru izpostavila ambiciozne cilje, ki sta jih začrtala tako Evropska komisija kot tudi Evropski parlament v svojih prizadevanjih za večjo enakost spolov v Uniji. ”Doseganje resnične enakosti spolov ni sprint, temveč maraton, sestavljen iz majhnih korakov,” je ob tem dejala poslanka.

Kot je poudarila, je vsak korak, ki ga družba naredi, korak bliže k pravičnejši prihodnosti za vse spole, predvsem pa za otroke. Le okolje, v katerem se bo vsak posameznik lahko razvijal v svojem polnem potencialu, ne glede na spol, bo ustvarilo svet enakih možnosti za vse:

”Čeprav je pot do enakosti spolov prežeta z mnogimi ovirami, je ravno skupna predanost različnih vpletenih, predvsem pa raznolike pobude civilne družbe, kot je denimo vaša, bistveno za oblikovanje prodornih politik v zvezi z emancipacijo žensk v vseh vidikih družbe.”

Poslanko medtem žalosti dejstvo, da se Unija še vedno srečuje s situacijami, ko ženske za enako delo prejemajo nižje plačilo kot njihovi moški kolegi. Kot je v nadaljevanju pojasnila, pa je Evropski parlament lani sprejel novo zakonodajo za preglednost plač, objavo spolno nevtralnih nazivov delovnih mest in možnost kazni za tiste delodajalce, ki bi ta pravila kršili.

Poleg odpravljanja plačnih razlik med spoloma je za poslanko Jovevo ena izmed prioritet tudi spodbujanje zastopanosti žensk v organih odločanja. Kot je poudarila, se zavzema za to, da so glasovi žensk enako priznani in upoštevani tako na političnem kot na poslovnem področju. Kot pomemben dosežek je poslanka omenila sprejetje direktive iz leta 2022, s katero naj bi do junija 2026 najmanj 40 % neizvršnih direktorskih mest v podjetjih zasedel manj zastopani spol.

”Ker v upravnih odborih tradicionalno prevladujejo moški, bo ta direktiva ženskam končno zagotovila pošteno priložnost, da se povzpnejo na najvišje položaje v podjetjih. Po novem bo tako kriterij usposobljenosti v izbirnem procesu zdaj pomembnejši kot kdajkoli prej.”

Poslanka vidi spolne kvote, ki so pogosto predmet razprave, kot močno orodje za zagotavljanje enakosti spolov na političnem prizorišču. Izpostavila je dejstvo, da ženske predstavljajo več kot polovico prebivalstva celotne Evropske unije, pa vendar v nacionalnih parlamentih moški še vedno zasedajo dvotretjinsko večino poslanskih mest.

”Zagovarjanje kvot ni kompromis glede meritokracije, temveč priznanje, da nadarjenost, sposobnost in vodstvene lastnosti niso značilne le za en spol.”

V sklepnem delu nagovora je poslanka spomnila, da si na področju neenakosti prizadeva za izboljšave tudi zaradi lastnih izkušenj, ki so jo spodbudile k temu, da se kot evropska poslanka še bolj aktivno zavzema za spremembe.

”V svoji mladosti sem bila priča diskriminaciji na podlagi spola pri moji pokojni mami. Pozneje v življenju sem to občutila tudi sama, čeprav v manj krutem smislu. Zdaj imam hčerko. In iz vsega srca si želim, da ji ne bi bilo treba biti priča, prenašati ali čutiti krutosti, ki izvira iz neenakosti med spoloma. Ali, če smo bolj realistični, želim si vsaj, da bi to čutila veliko manj, kot smo čutili in jih še vedno čutimo me. Upam, da bomo dosegli točko, ko bodo šteli značaj, dobro delo in rezultati, ne pa spol.”

Evropska poslanka Irena Joveva je v petek, 12. januarja 2024 prejela odziv podpredsednice Evropske komisije, komisarke za vrednote in preglednost Vere Jourove in komisarja za notranji trg Thierryja Bretona prejela odziv na njeno javno pismo s pozivom za revizijo evropske direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah (direktiva o AVMS) z dopolnitvijo oziroma razširitvijo obveznosti za platforme, ki ponujajo (pretočne) video vsebine v državah članicah, na prevode podnapisov ali sinhronizacijo v vse uradne jezike Evropske unije.

Podpredsednica Jourova in komisar Breton sta v osebnem odzivu evropski poslanki Jovevi izpostavila, da delita njen cilj zaščite jezikovne raznolikosti in si za to prizadevata prek številnih pobud financiranja, kot je program MEDIA v sklopu Ustvarjalne Evrope, ter z razpisom za priprave študije o možnosti raziskovanja različnih evropskih kulturnih vsebin v digitalnem okolju.

Ključni poudarek pisma poslanke Joveve je bil, da je potrebna revizija omenjene direktive, ki mora vključevati tudi določbe o spoštovanju jezikovne raznolikosti oziroma razširitev principa nediskriminacije na vso avdiovizualno vsebino, zahteve dostopnosti za državljan(k)e prek podnaslavljanja ali sinhronizacije pa bi morala veljati za vse Evropejke in Evropejce. Podpredsednica Jourova in komisar Breton sta sicer navedla, da kulturna in jezikovna raznolikost ostajata v pristojnosti držav članic, a sta hkrati zagotovila, da bo Evropska komisija v okviru postopka evalvacije skrbno preučila vprašanje in predloge Irene Joveve, pri čemer jo bosta tudi “z veseljem vključila v postopke”.

Evropska poslanka je ob prejemu pisma dejala:

“Pozitivno sem presenečena, da sta pristojna komisarja tako poglobljeno in individualno pristopila k reševanju tematike, ki sem jo izpostavila v svojem pozivu. Evropski zakonodajni proces je resda dolgotrajen, a gre za zelo jasen signal najvišje ravni izvršilne oblasti EU, ki bi lahko pomenil tudi, da se ta podjetja končno samostojno lotijo reševanja tega problema, torej še preden to z revizijo AVMSD naredimo kot obvezo na ravni celotne Unije. Slovenija je sicer naredila odločen korak že s trenutno predvidenimi dopolnili zakona o javni rabe slovenščine, a žal to ne bo prineslo želenih rešitev za ponudnike video pretočnih vsebin, kot sta Netflix ali Disney+, saj zaradi upoštevanja t. i. načela države izvora ta podjetja v EU spadajo neposredno in izključno pod pristojnost regulatorjev v državah, kjer so registrirana. Delno bo težava rešljiva s sprejetjem nedavno dogovorjenega Evropskega aktom o svobodi medijev, ki bo vseboval člen o koordinaciji regulatorjev držav članic, za katerega srčno upam, da bo spodbudil slovenskega regulatorja k pozivu regulatorjem drugih držav k spoštovanju jezikovne raznolikosti, torej k podnaslavljanju ter sinhronizaciji vsebin tudi v naš materni jezik, slovenščino. Že dlje časa si prizadevam, da bi ta podjetja to storila samostojno, a se zaradi njihovih (pre)počasnih odzivov zdaj trudim ta načela narediti zakonsko obvezujoča. Prepričana sem namreč, da bi načelo prepovedi diskriminacije na podlagi jezika morala upoštevati tudi zasebna podjetja, ki svoje storitve ponujajo v Sloveniji in drugih državah članicah EU. V času, ko splet predstavlja vedno večji del našega življenja, si moramo prizadevati za enakopravnost vseh evropskih jezikov. To je pravica, ki jo med drugim nalagajo tudi temeljne pogodbe EU. Trdim, da sta podnaslavljanje in sinhronizacija vsebin v slovenskem jeziku nujna za preprečevanje takšne diskriminacije, hkrati pa opozarjam, da so jeziki na spletu neenakopravni tudi na drugih področjih, recimo pri moderiranju vsebin in drugih določb nedavno sprejete zakonodaje, ko je Akt o digitalnih storitvah. Aspekt enakopravnosti jezika je tudi v EU zakonodaji pogosto spregledan in čas je, da se te krivice popravijo.“

V branje pa pripenjamo tudi originalno pismo v angleškem in slovenskem jeziku.