Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

30.1.2022

Komisija namerava na aprilskem zasedanju odbora, ustanovljenem na podlagi uredbe o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij, državam članicam predstaviti predlog za omejitev namerno dodane mikroplastike. Zaradi skoraj enoletne zamude pri predstavitvi predloga se mikroplastika še naprej sprošča v okolje, kar ni v skladu z zavezo Komisije o odpravi onesnaževanja z mikroplastiko.

1. Ali bo Komisija v svojem predlogu ambiciozno obravnavala vsa ključna vprašanja, navedena v mnenju Evropske agencije za kemikalije, zlasti v zvezi z nanoplastiko, topnimi snovmi, biološko razgradljivimi snovmi in polnilnim materialom na športnih igriščih?

2. Ali bo v svojem predlogu upoštevala sedanjo zamudo, zaradi katere se je dejansko podaljšala uporaba mikroplastike, da bi tehtnico nagnila v prid ambicioznim ukrepom v zvezi s ključnimi vidiki predloga?

Pisni odgovor komisarja Thierryja Bretona v imenu Evropske komisije

12.4.2022

Boj proti mikroplastiki je dolgoletna prednostna naloga Komisije in ključna vodilna pobuda evropskega zelenega dogovora[1]. Predlagana omejitev namerno dodane mikroplastike je doslej največja omejitev na podlagi uredbe o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH)[2], tako v smislu obsega kot pričakovanih učinkov . Komisija je skrbno analizirala mnenji Odbora za oceno tveganja (RAC) in Odbora za socialno-ekonomsko analizo (SEAC) ter si intenzivno prizadeva za pripravo prvega osnutka predloga o omejitvi. V prihodnjih tednih bo začela notranja posvetovanja, da bi dokončno oblikovala osnutek predloga o omejitvi pred razpravami z državami članicami in prihodnjimi razpravami v odboru REACH.

Osnutek predloga o omejitvi naj bi vključeval opredelitev mikroplastike za namen omejitve, med drugim osnovano na velikosti, topnosti in biološki razgradljivosti. Vključeval bo tudi določbe za urejanje polnil na osnovi mikroplastike za umetne športne površine.

Če se za nekatere proizvode predlaga prepoved dajanja v promet, bi bila lahko v osnutku predloga določena prehodna obdobja pred začetkom veljavnosti prepovedi. Prehodna obdobja niso zasnovana zato, da bi se upoštevale morebitne zamude, temveč da bi imeli deležniki, vključno z državami članicami, občinami in civilno družbo, dovolj časa za prilagoditev na novo sprejeta pravila, razvoj ustreznih alternativ in nadomestitev mikroplastike.

[1] https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=COM%3A2019%3A640%3AFIN

[2] https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32006R1907&from=sl

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

18.11.2021

Ingeborg Beugel, nizozemska novinarka, ki živi v Grčiji, je tarča sistematične kampanje blatenja v družbenih medijih in vladi prijaznem tisku zaradi ostrega vprašanja, ki ga je postavila grškemu predsedniku vlade Kiriakosu Micotakisu v zvezi z zavračanjem migrantov, ki naj bi ga izvajala grška obalna straža. Zaradi te kampanje blatenja je bila napadena na ulici. Poleg tega je župan grškega otoka Hidra, ki je blizu vladajoči stranke Nova demokracija, vložil tožbo proti Ingeborg Beugel dan po tem, ko je komentirala rezultate lokalnih volitev v Hidri, kjer živi tudi sama.

Ob upoštevanju, da se tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti vse pogosteje uporabljajo proti novinarjem v EU in da je Parlament nedavno glasoval za strožji pravni okvir za zaščito novinarstva in svobode govora:

Kako namerava Komisija zaščititi novinarje in svobodo govora, dokler države članice ne bodo začele izvajati prihodnje direktive proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti?

Pisni odgovor komisarke in podpredsednice Věre Jourove v imenu Evropske komisije

12.1.2022

Komisija trenutno pripravlja pobudo za zaščito novinarjev in zagovornikov pravic pred strateškimi tožbami za onemogočanje udeležbe javnosti. Ta pobuda je načrtovana za leto 2022 in bo zajemala celovit sveženj zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov. Da bi Komisija opredelila težave na tem področju , je začela odprto javno posvetovanje in namensko posvetovanje z nacionalnimi sodišči, ki bo trajalo do 10. januarja 2022.

Komisija v okviru poročil o stanju pravne države že spremlja stanje na področju pluralnosti medijev, vključno s strateškimi tožbami za onemogočanje udeležbe javnosti. Poleg tega podpira pobude, namenjene spremljanju kršitev na področju tiska in medijev ter pomoči novinarjem s praktično in pravno podporo, kot je Evropsko središče za svobodo tiska in medijev.

Komisija je 16. septembra 2021 sprejela priporočilo o zaščiti, varnosti in opolnomočenju novinarjev[1] ter trenutno pripravlja evropski akt o svobodi medijev za njihovo zaščito v EU.

[1] Priporočilo Komisije o zagotavljanju zaščite, varnosti in opolnomočenja novinarjev in medijskih delavcev v Evropski uniji, (C(2021)06650 final).

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

28.10.2021

Predsednica Komisije je v svojem govoru o stanju v EU napovedala evropsko strategijo za oskrbo, ki bo moškim in ženskam pomagala pri iskanju najboljše oskrbe in najboljšega življenjskega ravnovesja. V poročilu Komisije in Odbora za socialno zaščito o dolgotrajni oskrbi je navedeno, da je imela le tretjina oseb, starejših od 65 let in z resnimi potrebami, dostop do oskrbe na domu, več kot 25 % Evropejcev, predvsem žensk, pa je neformalnih oskrbovalcev otrok, invalidov ali starejših družinskih članov. Pandemija covida-19 je še poslabšala razmere in povečala preveliko odvisnost od neformalnih oskrbovalcev. Ljudje, ki potrebujejo oskrbo, se že leta soočajo s pomanjkanjem cenovno dostopne kakovostne oskrbe, zaradi česar jim grozi izključenost. Oskrbovalci se soočajo z izčrpavajočimi pogoji in nezadostnim priznavanjem dela, ki ga opravljajo, kar lahko škodi njihovemu telesnemu in duševnemu zdravju, pa tudi zdravju njihovih oskrbovancev.

1. Ali se bo evropska strategija za oskrbo osredotočila na dolgotrajno oskrbo in bo priložnost za vključevanje starejših in njihovo sodelovanje v naših skupnostih, ne pa le izziv ali strošek?

2. Ali bomo pri strategiji sprejeli pristop, ki temelji na pravicah in na Listini o temeljnih pravicah, Konvenciji OZN o pravicah invalidov in strategiji EU o invalidnosti?

3. Kako se bo s strategijo izboljšalo priznavanje uradnih oskrbovalcev in njihovi delovni pogoji ter podprli neformalni oskrbovalci?

Pisni odgovor komisarke Helene Dalli v imenu Evropske komisije

9.2.2022

Evropska strategija za oskrbo[1] bo osredotočena tako na oskrbovalce kot na prejemnike oskrbe, od otroškega varstva pa vse do dolgotrajne oskrbe. Vključevala naj bi predloga priporočil Sveta o reviziji barcelonskih ciljev glede vzgoje in varstva predšolskih otrok ter o dostopu do cenovno dostopne in visokokakovostne dolgotrajne oskrbe. Namen strategije bo določiti okvir politike, ki bo usmerjal nadaljnji razvoj trajnostne dolgotrajne oskrbe, vsem zagotoviti boljši dostop do cenovno dostopnejših in kakovostnih storitev ter izboljšati delovne pogoje v sektorju. V skladu z evropskim stebrom socialnih pravic[2] te storitve vključujejo zlasti oskrbo na domu in storitve v skupnosti.

Strategija bo v celoti usklajena z Listino EU o temeljnih pravicah in Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov ter bo zagotavljala sinergije s strategijo EU o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030[3], celovito strategijo EU o otrokovih pravicah za obdobje 2021–2024 in evropskim jamstvom za otroke, tudi v zvezi z vprašanji, povezanimi s samostojnim življenjem.

Komisija priznava pomen reševanja izzivov, s katerimi se soočajo formalni in neformalni oskrbovalci in ki so opredeljeni v skupnem poročilu Komisije in Odbora za socialno zaščito o dolgotrajni oskrbi za leto 2021[4]. Med temi izzivi so delovni pogoji in ravni plačil formalnih oskrbovalcev za dolgotrajno oskrbo, pomanjkanje delovne sile, nezadostne možnosti preusposabljanja in izpopolnjevanja ter negativni učinki oskrbovalskih obveznosti na neformalne oskrbovalce. S strategijo se bodo na podlagi obstoječega zadevnega pravnega reda in pobud EU ter posvetovanj z deležniki opredelile možnosti nadaljnjega ukrepanja na ravni EU in držav članic.

[1] https://eur-lex.europa.eu/resource.html?uri=cellar:9fb5131e-30e9-11ec-bd8e-01aa75ed71a1.0021.02/DOC_1&format=PDF

[2] https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/economy-works-people/jobs-growth-and-investment/european-pillar-social-rights/european-pillar-social-rights-20-principles_sl

[3] COM(2021)0101 final.

[4] https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=738&langId=en&pubId=8396

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

26.10.2021

Komisija je spomladi 2021 po objavi zelene knjige začela posvetovanje o staranju. Z daljšanjem življenjske dobe se starejšim odpirajo nove priložnosti, če se spoštujejo njihove temeljne pravice in je družba bolj vključujoča. V zeleni knjigi pa vprašanji nediskriminacije in enakih pravic za osebe vseh starosti nista obravnavani. Svet in Parlament sta nedavno pozvala, naj bodo odzivi utemeljeni na načelih človekovih pravic in solidarnosti med generacijami.

1. Ali Komisija pripravlja belo knjigo, da bi poglobila razmislek o vprašanjih, ki jih obravnava v zeleni knjigi?

2. Ali bo Komisija razmislila o razvoju strategije EU za enakost starostnih skupin, da bi zagotovila celovite politike o staranju in podprla pravice vseh generacij?

3. Katere nadaljnje ukrepe namerava sprejeti, da bo Unija enakosti prinesla koristi ljudem vseh starosti?

Pisni odgovor komisarke in podpredsednice Dubravke Šuice v imenu Evropske komisije

11.1.2022

Nadaljnji ukrepi v zvezi z zeleno knjigo o staranju in posvetovanjem z njo potekajo na več področjih dela. Komisija trenutno ne razmišlja o predložitvi bele knjige o staranju ali posebne strategije za enakost starostnih skupin. Namesto tega si prizadeva, da bi vidike, povezane z demografijo in enakostjo, tudi kar zadeva diskriminacijo na podlagi starosti, vključila v vse ustrezne politike, zakonodajo in programe financiranja EU.

Direktiva Sveta 2000/78/ES o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu v okviru svojega področja uporabe dejansko prepoveduje diskriminacijo na podlagi starosti. Te ukrepe dopolnjuje evropski steber socialnih pravic[1], ki vključuje načela enakih možnosti, usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, dohodka in pokojnin v starosti, zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe ter dostopa do osnovnih storitev. V akcijskem načrtu[2] so predstavljeni številni nadaljnji ukrepi za podporo Uniji enakosti.

V okviru akcijskega načrta za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic in na podlagi zelene knjige o staranju[3] bo Komisija leta 2022 predstavila evropsko strategijo za oskrbo, namenjeno tako tistim, ki zagotavljajo oskrbo, kot tistim, ki so je deležni, zajemala pa bo vse od otroškega varstva do dolgotrajne oskrbe. Omeniti je treba tudi evropski akt o dostopnosti[4], katerega cilj je zagotoviti, da je digitalizacija vključujoč proces za izboljšanje dostopa do storitev.

[1] https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/economy-works-people/jobs-growth-and-investment/european-pillar-social-rights/european-pillar-social-rights-20-principles_sl

[2] https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/economy-works-people/jobs-growth-and-investment/european-pillar-social-rights/european-pillar-social-rights-action-plan_sl

[3] COM(2021)0050 final.

[4] Direktiva (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve (UL L 151, 7.6.2019, str. 70).

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

15.10.2021

Silovitost, hitrost in potencialne dolgoročne posledice trenutne energetske krize so zaskrbljujoče. Svet EU je z namenom zamejitve krize pripravil nabor orodij za kratkoročno pomoč gospodinjstvom in podjetjem in Evropsko komisijo pozval, naj ta nabor kar najbolje izkoristi in hkrati razmisli o srednjeročnih in dolgoročnih ukrepih za ublažitev čezmernih nihanj cen, poveča energetsko odpornost EU in zagotovi uspešen prehod na zeleno gospodarstvo.

1. Ali po mnenju Evropske komisije in glede na izjemno hiter razvoj dogodkov predlagani nabor orodij vsebuje vzvode, s katerimi bodo države članice še lahko same učinkovito in pravočasno zamejile razmah energetske krize in s tem povezanih podražitev vseh ostalih dobrin?

2. Ali Evropska komisija razmišlja o možnosti čim prejšnjega oblikovanja in sprejetja skupnega načrta za ublažitev vpliva krize, če se bo izkazalo, da odzivi nacionalnih vlad ne zamejujejo izrednih razmer v zadostni meri?

3. Ali lahko Komisija zagotovi, da morebiten neusklajen ali prepočasen odziv posameznih držav članic na trenutno krizo ne bo upočasnil naložb v zeleni prehod na nivoju celotne Evropske unije?

Pisni odgovor komisarke Kadri Simson v imenu Evropske komisije

7.1.2022

Nabor orodij Komisije vključuje takojšnje ukrepe, kot so neposredna podpora, znižanje davkov, preprečevanje odklopov iz omrežja, odlog plačil, boljše usklajevanje ukrepov proti energijski revščini in ukrepi za podporo najbolj prizadetim podjetjem, vključno z malimi in srednjimi podjetji. Nekateri od teh ukrepov se lahko financirajo s prihodki sistema trgovanja z emisijami. Kot pripravo na prihodnost nabor orodij vključuje tudi srednjeročne ukrepe za spodbujanje energije iz obnovljivih virov, energijske učinkovitosti in energijske učinkovitosti stavb, krepitve vloge potrošnikov in odpornosti energetskega sistema EU, s čimer se ublažijo dvigi cen fosilnih goriv. Te naložbe bi za pomoč najranljivejšim podprli s sredstvi v višini 72,2 milijarde EUR iz predlaganega Socialnega sklada za podnebje. Komisija zelo pozorno spremlja porast cen energije po vsej EU ter njegov vpliv na državljane in podjetja. Nabor orodij je državam članicam na voljo za prilagojeno uporabo, Komisija pa jim je pripravljena pomagati, kadar je to potrebno. Svetovalno vozlišče za energijsko revščino bo podpiralo lokalne organe pri izvajanju konkretnih projektov za boj proti energijski revščini. V sporočilu Komisije je bilo pojasnjeno, da problem ne izhaja iz obstoječih zelenih politik, temveč iz dejstva, da zeleni prehod še ni v polnem zagonu. Poziva k okrepitvi prizadevanj za uresničitev zelenega prehoda, povečanju energetske neodvisnosti EU in zmanjšanju njene odvisnosti od fosilnih goriv. Zbirka orodij ne zagotavlja enotnega pristopa za vse, temveč predlaga sklop doslednih ukrepov, s katerimi bi se izognili neusklajenemu ukrepanju, ki bi lahko bilo škodljivo v okviru notranjega trga. Tudi za preprečevanje motenj v zelenih naložbah so na voljo potrebna sredstva EU.

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

15.7.2021

Kljub izboljšavam pri dostopnosti spletišč in spletnih platform institucij in agencij EU je na tem področju še vedno nekaj pomanjkljivosti. Zato mora Komisija v skladu z novo strategijo EU o invalidnosti letos sprejeti akcijski načrt o spletni dostopnosti, s katerim bi zagotovila, da bodo dokumenti, objavljeni na spletiščih in spletnih platformah EU, skladni z evropskimi standardi dostopnosti.

1. Ali lahko Komisija predloži najnovejše informacije o dosedanjem napredku pri tem delu?

2. Ali lahko navede, kako v skladu s svojimi obveznostmi iz Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov (člen 4(3)) invalide in organizacije, ki jih zastopajo, dejavno vključuje v pripravo akcijskega načrta?

3. Ali lahko razjasni, ali je spletna platforma konference o prihodnosti Evrope v celoti dostopna vsem ljudem, tudi invalidom, in če ni, kako bo izboljšala dostopnost?

Odgovor komisarke Hellene Dali v imenu Evropske komisije

13.10.2021

1. Komisija je zavezana zagotavljanju dostopnosti svojih spletnih mest, mobilnih aplikacij in spletnih orodij čim večjemu številu ljudi, vključno z invalidnimi osebami.

V ta namen je določila jasna pravila za svoje storitve ter vključila dostopnost v zasnovo in razvoj svojih digitalnih virov in ustvarjanje vsebin zanje.

Komisija je v okviru priprave akcijskega načrta za spletno dostopnost, ki naj bi bil sprejet leta 2021, pregledala delo, ki se izvaja v organizaciji, ter opredelila vrzeli, ki bi jih bilo treba obravnavati v akcijskem načrtu. Delo, vključno s smernicami, mehanizmi za povratne informacije in izjavami o dostopnosti, usklajuje namenska projektna skupina.

2. Komisija vključuje lastno združenje invalidnih uslužbencev in uslužbenk (ASDEC). Invalidni sodelavci in sodelavke sodelujejo pri reševanju tehničnih vprašanj, na primer v zvezi z orodji CAPTCHA.

Komisija tesno sodeluje z Evropskim invalidskim forumom in si prizadeva za reševanje vprašanj, ki jih izpostavljajo invalidske organizacije.

Komisija je začela odprto javno posvetovanje o pregledu direktive o spletni dostopnosti, ki je na voljo tudi v lahko berljivi različici.

Vsi vprašalniki na portalu „Povejte svoje mnenje“ bodo dostopni invalidnim osebam, da bodo lahko izrazile svoje mnenje o vseh temah, ne zgolj tistih, povezanih z invalidnostjo.

3. Večjezična digitalna platforma Konference o prihodnosti Evrope je glavno vozlišče za prispevke državljank in državljanov. Zagotavljanje njene dostopnosti je izjemno pomembno. Platforma uporablja zgoraj navedena pravila o spletni dostopnosti. Službe Evropskega parlamenta, ki sodelujejo pri zasnovi platforme, so izvedle dodatna testiranja, na podlagi katerih se zdaj uvajajo izboljšave.

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

12.7.2021

Pred pandemijo COVID-19 je v EU več kot 84 milijonov ljudi trpelo zaradi duševnih bolezni, od takrat pa se je to število nedvomno povečalo. Pandemija in gospodarska kriza, ki ji je sledila, sta močno obremenili posameznike in njihovo duševno dobro počutje, kar dokazujejo višje stopnje stresa, tesnobe in depresije. Motnje v zdravstvenih sistemih so močno prispevale k slabšanju duševnega zdravja in nesorazmerno so bili prizadeti ženske, mladi, pripadniki skupin z nižjimi dohodki in osebe s psihosocialnimi motnjami.

Izziv na področju duševnega zdravja, ki ga predstavlja pandemija COVID-19, postaja vse bolj zapleten. Brez nujnih ukrepov EU in njenih držav članic pa bo imel še naprej neposredne in dolgoročne posledice, tudi za sisteme zdravstvenega varstva. Svet ministrov je leta 2019 pozval k razvoju celovite evropske strategije za duševno zdravje in enako je leta 2020 storil Parlament v svoji resoluciji o strategiji EU za javno zdravje po pandemiji COVID-19, a napredek je bil od takrat le majhen.

1. Kdaj bo Komisija predstavila celovito in dolgoročno evropsko strategijo za duševno zdravje, ki bo skladna s človekovimi pravicami?

2. Kako bo zmanjšala razlike med državami članicami, kar zadeva dostop, zdravljenje in cenovno dostopnosti storitev na področju duševnega zdravja?

3. Kako bo podprla rastočo potrebo po preprečevanju duševnih bolezni?

Odgovor komisarke Stele Kiriakides v imenu Evropske komisije

7.9.2021

Komisija je zaskrbljena zaradi vpliva pandemije COVID-19 na duševno zdravje Evropejcev. Spomladi leta 2020 se je odločila za pragmatičen pristop k obravnavi tega izziva, ki temelji na sodelovanju s strokovnjaki za duševno zdravje, strokovnimi združenji, predstavniki zdravstva in skupinami pacientov. Naša prednostna naloga je opredeliti obetavne pobude in prakse, ki bi jih bilo mogoče izvesti kratkoročno.

V podporo deležnikom je bil vzpostavljen namenski spletni prostor na platformi EU za zdravstveno politiko[1], ki zdaj združuje več kot osemdeset sodelujočih. Po opravljenem začetnem pregledu je bil oktobra 2020 organiziran prvi spletni seminar za izmenjavo strokovnega znanja in ukrepov.

Komisija je poleg tega 10. maja 2021 gostila zelo pomembno konferenco o vplivu COVID-19 na duševno zdravje[2]. Program je med drugim zajemal dostop do preprečevanja in zdravljenja ter obetavne prakse za ublažitev posledic pandemije.

Program dela Programa EU za zdravje za leto 2021[3] vključuje 750 000 EUR za sofinanciranje izvajanja dobrih praks v zvezi z obravnavo izzivov na področju duševnega zdravja med pandemijo COVID-19.

Komisija namerava še naprej spodbujati izmenjavo znanja in izvajanje dobrih praks v zvezi s preprečevanjem in zdravstveno oskrbo na področju duševnega zdravja[4], ki pa ostajata v pristojnosti držav članic.

[1] https://webgate.ec.europa.eu/hpf/

[2] https://ec.europa.eu/health/non_communicable_diseases/events/ev_20210510_en

[3] https://ec.europa.eu/health/sites/default/files/funding/docs/wp2021_annex_en.pdf

[4] https://ec.europa.eu/health/funding/eu4health_sl

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

24.6.2021

Prostovoljci iz tretjih držav, ki sodelujejo v programu evropske solidarnostne enote, lahko vstopijo v EU, da bi sodelovali pri projektih, ki se financirajo iz programa. Pandemija covida-19 je to vrsto mobilnosti otežila, ni pa je popolnoma onemogočila.

Konzularna predstavništva držav članic še vedno zavračajo vloge prostovoljcev in udeležencev programa evropske solidarnostne enote iz tretjih držav za izdajo vizuma. To ovira izvajanje prostovoljnih projektov v državah članicah EU, ki se financirajo iz programa evropske solidarnostne enote.

Nacionalni organi trdijo, da teh vizumov ne morejo odobriti, ker udeleženci programov mobilnosti EU po seznamu, ki ga je predložila Komisija, niso izvzeti iz omejitev potovanj v EU. Komisija pa trdi, da je bilo izdano priporočilo za postopno odpravo omejitev za nenujna potovanja v EU in da bi države članice vizume za namene prostovoljstva morale izdajati.

1. Ali bo Komisija razjasnila to zadevo, da bi se udeležencem evropske solidarnostne enote iz tretjih držav omogočila pridobitev vizumov in sodelovanje v solidarnostnih projektih?

2. Če da, kdaj namerava to storiti?

Odgovor komisarke Ylve Johansson v imenu Evropske komisije

6.9.2021

Pravila o obravnavi vlog za izdajo vizuma in o izdajanju vizumov za kratkoročno bivanje so med pandemijo[1] ostala nespremenjena in jih je treba ločiti od kakršnih koli omejitev potovanj. Priporočilo Sveta (EU) 2020/912 o začasni omejitvi nenujnih potovanj v EU in morebitni odpravi te omejitve[2] se redno pregleduje.

Priporočilo vsebuje dve prilogi. V Prilogi I so navedene tretje države, iz katerih bi bilo treba dovoliti potovanje v EU. V Prilogi II so navedene kategorije potnikov, ki opravljajo nujno funkcijo ali morajo nujno potovati, za katere bi bilo treba dovoliti potovanje v EU, ne glede na kraj odhoda ali prebivališče potnika. Komisija je oktobra 2020 izdala Smernice glede oseb, izvzetih iz začasne omejitve nenujnih potovanj v EU, v zvezi z izvajanjem Priporočila Sveta 2020/912 z dne 30. junija 2020[3]. V teh smernicah je navedeno, da bi morali biti državljani tretjih držav, ki izpolnjujejo pogoje za sprejem iz (med drugim) Direktive (EU) 2016/801[4] o študentih, raziskovalcih, pripravnikih, prostovoljcih, učencih in varuškah au pair, izvzeti iz omejitve potovanja.

Ker priporočila Sveta in Komisije niso pravno zavezujoča, države članice ohranijo pravico do uvedbe strožjih zahtev.

[1] Glej UL C 197, 12.6.2020, str. 1.

[2] UL L 208, 1.7.2020, str. 1 in https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A02020H0912-20210521

[3] Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu – COVID-19: Smernice glede oseb, izvzetih iz začasne omejitve ne nujnih potovanj v EU, v zvezi z izvajanjem Priporočila Sveta 2020/912 z dne 30. junija 2020 (COM(2020)0686 final).

[4] UL L 132, 21.5.2016, str. 1.

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

23.6.2021

Prodpredsednica Komisije Věra Jourová je med razpravo o poskusih vlad, da bi utišale svobodne medije v Poljski, Madžarski in Sloveniji, dejala, da Komisija razmišlja o uvedbi novih ukrepov in orodij za obravnavo teh vprašanj in da je po njenem mnenju treba spremeniti politiko konkurence, da bi v njo vključili združitve medijev na državni ravni, ki so v nasprotju s svobodo izražanja in svobodo medijev.

Komisar Thierry Breton je pozneje sporočil, da Komisija razmišlja o evropskem aktu o svobodi medijev, ki bi dopolnil evropsko zakonodajno orožarno in s katerim bi zagotovili, da bosta svoboda in pluralizem medijev stebra naših demokracij.

Opažamo, da se procesi združevanja, ki jih nadzirajo države, vse pogosteje uporabljajo kot dodatno orodje za utišanje svobodnih medijev. Poljski urad za varstvo konkurence (UOKiK) je na primer nedavno prepovedal poljski medijski skupini Agora, ki je znana po kritični drži do poljske vlade, da bi prevzela poljsko radijsko skupino Eurozet, obenem pa je naftnemu podjetju PKN Orlen, ki ga podpira država, dovolil prevzem časopisne hiše Polska Press.

Ali je Komisija zaradi teh dogodkov zaskrbljena in ali bo v zvezi z njimi ukrepala v prihodnjem evropskem aktu o svobodi medijev?

Odgovor komisarja Thierryja Bretona v imenu Evropske komisije

3.9.2021

Svoboda, pluralnost in neodvisnost medijev so bistveni za demokracijo in pravno državo ter dobro delovanje notranjega trga za medije. Akcijski načrt za evropsko demokracijo[1] priznava, da je treba stalno krepiti svobodo in pluralnost medijev za izgradnjo odpornejših demokracij po vsej EU, in v ta namen predlaga več ukrepov. Akcijski načrt za medijski in avdiovizualni sektor[2] določa naložbene in politične ukrepe, da bi bili evropski mediji lahko odporni in ostali konkurenčni na evropski in svetovni ravni.

Komisija se zaveda, da nedavni dogodki v nekaterih državah članicah, ki zadevajo lastništvo, upravljanje ali delovanje nekaterih medijskih hiš, kažejo na vse večje politično vmešavanje v medijski sektor, ki bi lahko ustvarilo ovire na medijskem trgu EU in hkrati ogrozilo temeljne evropske vrednote. Letno poročilo o stanju pravne države za leto 2021[3] navaja več takih dogodkov, vključno z nakupom podjetja Polska Press s strani PKN Orlen, kar je vzbudilo pomisleke glede morebitne nevarnosti za pluralnost medijskega trga.

Komisija trenutno razmišlja o nadaljnji krepitvi medijskega okvira EU z morebitnim novim orodjem – evropskim aktom o svobodi medijev[4]. Namen te pobude bi lahko bil povečati preglednost, neodvisnost in odgovornost v zvezi z ukrepi, ki zadevajo medijske trge ter svobodo in pluralnost medijev v EU ter tako izboljšati pravno varnost in odpraviti ovire za svoboščine na notranjem trgu.

[1] https://ec.europa.eu/info/files/communication-european-democracy-action-plan_sl

[2] https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/policies/media-and-audiovisual-action-plan

[3] https://ec.europa.eu/info/policies/justice-and-fundamental-rights/upholding-rule-law/rule-law/rule-law-mechanism/2021-rule-law-report/2021-rule-law-report-communication-and-country-chapters_en

[4] https://ec.europa.eu/commission/commissioners/2019-2024/breton/announcements/european-media-freedom-act_en

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisijiž

1.6.2021

Instrument NextGenerationEU je za Evropo edinstvena priložnost, da se spopade s pandemijo covida-19 in hkrati s strateškimi naložbami preoblikuje naša gospodarstva. Medtem ko Komisija pregleduje nacionalne načrte za oživitev gospodarstva, pa narašča zaskrbljenost zaradi morebitnega pomanjkanja preglednosti in pravičnosti pri dodeljevanju teh sredstev. Na primer na Poljskem kritike letijo na sporno dodelitev sredstev osrednjega vladnega sklada za lokalne naložbe, ki ga je ustanovila vlada za pomoč lokalnim organom. Akademske študije kažejo, da je bil zelo velikodušen delež sredstev iz tega programa dodeljen županom in predstavnikom lokalnih oblasti, ki so iz stranke Prawo i Sprawiedliwość in volilnega okrožja predsednika vlade. Odbor, pristojen za ocenjevanje vlog, je imenoval predsednik vlade, ki na koncu dodeli sredstva. Podobni pomisleki so bili izraženi tudi v drugih državah članicah, obstaja pa tudi zaskrbljenost zaradi morebitnega pomanjkanja dostopa lokalnih organov do sredstev EU.

1. Ali je Komisija seznanjena s temi pomanjkljivostmi?

2. Kako pri pregledu nacionalnih načrtov za oživitev gospodarstva v okviru programa NextGenerationEU ocenjuje morebitna tveganja in kateri zaščitni ukrepi zagotavljajo preglednost in pravičnost pri dodeljevanju sredstev?

3. Ali je Komisija že ugotovila vrzeli v predloženih načrtih in če je, katere in v katerih državah članicah?

Odgovor izvršnega podpredsednika Valdisa Dombrovskisa v imenu Evropske komisije

2.9.2021

Okvir za nadzor mehanizma za okrevanje in odpornost (RRF)[1] je zasnovan za zagotovitev skladnosti z načelom dobrega finančnega poslovodenja. Države članice se lahko pri pripravi načrtov za okrevanje in odpornost odločijo, kako bodo dodeljevale sredstva, tudi kadar so ta namenjena organom, ob popolnem spoštovanju veljavnih pravil, vključno s pravili iz finančne uredbe[2]. „Osrednji vladni sklad za lokalne naložbe“ se financira iz poljskega državnega proračuna in ni del poljskega načrta za okrevanje in odpornost.

Komisija bo ocenila, ali naj bi bil cilj ureditev, ki so jih predlagale države članice, preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje korupcije, goljufij in navzkrižij interesov. Ko so bile v okvirih držav članic za revizijo in nadzor ugotovljene pomanjkljivosti, so bili v predloge Komisije za izvedbene sklepe Sveta vključeni posebni mejniki. Te mejnike morajo države članice doseči, preden lahko predložijo prvi zahtevek za plačilo.

Države članice morajo za vsak zahtevek za plačilo podpisati „izjavo o upravljanju“, ki med drugim potrjuje, da sistemi za nadzor dajejo potrebna zagotovila o upravljanju sredstev v skladu z vsemi veljavnimi pravili.

Komisija lahko zmanjša plačila v primeru resnih nepravilnosti ali resnih kršitev sporazumov o financiranju. Iz istih razlogov lahko Komisija po izplačilu in po opravljenih naknadnih kontrolah sredstva izterja.

Države članice bodo morale Komisiji, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam, Računskemu sodišču in Evropskemu javnemu tožilstvu v okviru njegovih pristojnosti omogočiti dostop do zbranih podatkov, da bodo te institucije uporabo sredstev po potrebi lahko preiskale.

[1] Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 57, 18.2.2021, str. 1).

[2] Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

/0 Comments/objavil/a