Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Vse kaže, da je le 14 držav članic v svoje nacionalne načrte za okrevanje in odpornost vključilo tudi kulturo. Poleg tega se zdi, da je bil cilj, da bi vsaj dva odstotka proračuna mehanizma za okrevanje in odpornost namenili za kulturo, ki ga je Evropski parlament zahteval v svoji resoluciji z dne 17. septembra 2020 o kulturnem okrevanju Evrope in ki so ga podprle tudi kulturne in ustvarjalne panoge, dosežen le v povprečju in na ravni EU.

1. Katere ukrepe namerava uvesti Komisija, da bi zaustavila heterogenost javnih naložb v kulturo, ki vodi v okrevanje z različno hitrostjo po vsej EU, kar povečuje razlike v kulturnem ekosistemu EU in ogroža njeno kulturno raznolikost?

2. Bo Komisija predložila podrobnejše podatke o dveh odstotkih proračuna, ki je bil očitno namenjen kulturi, pri tem pa navedla zlasti, katere naložbe neposredno koristijo ustvarjanju kulturnih del v nasprotju s posrednimi naložbami, kot so naložbe v turizem ali v izboljšanje energetske učinkovitosti kulturnih objektov?

Pisni odgovor komisarja Paola Gentilonija  v imenu Evropske komisije

8.4.2022

Komisija se sklicuje na svoje odgovore na parlamentarna vprašanja 2915/2021, 1336/2021 in 4579/2021. Čeprav uredba o mehanizmu za okrevanje in odpornost[1] ne vsebuje cilja dodelitve 2 % sredstev za kulturo, lahko države članice sredstva tega mehanizma uporabijo za podporo kulturnim in ustvarjalnim panogam.

Medtem ko končno odločitev o tem, katere reforme in naložbe bodo vključene v nacionalne načrte za okrevanje in odpornost, sprejmejo države članice, so te v večini primerov upoštevale spodbude Komisije, naj v svoje načrte vključijo ukrepe, ki neposredno in posredno podpirajo kulturne in ustvarjalne panoge. Kulturne in ustvarjalne panoge in gospodarske dejavnosti bodo imele v veliki meri neposredne koristi od mehanizma za okrevanje in odpornost, pri čemer bodo ciljno usmerjeni ukrepi vključeni v 16 od 22 že potrjenih nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. H kulturnim in ustvarjalnim panogam in gospodarskim dejavnostim bodo prispevali tudi horizontalni ukrepi, ki bodo odprti za strokovnjake in podjetja iz teh panog ter bodo povečali povpraševanje po njihovih storitvah (npr. podpora digitalizaciji malih in srednjih podjetij ali usposabljanje delavcev na področju digitalnih znanj in spretnosti). Horizontalni ukrepi, ki podpirajo zeleni in digitalni prehod, bodo pripomogli k posodobitvi in prihodnji odpornosti kulturnih in ustvarjalnih panog in gospodarskih dejavnosti.

V korist teh panog so bili mobilizirani različni tokovi financiranja, ki zajemajo obdobje 2021–2027, na primer programi Ustvarjalna Evropa, Obzorje Evropa in REACT-EU. Informacije o možnostih financiranja EU za kulturne in ustvarjalne panoge so na voljo prek orodja CulturEU[2].

Mehanizem za okrevanje in odpornost je instrument, ki temelji na uspešnosti, izplačilo sredstev iz njega pa je odvisno od doseganja dogovorjenih mejnikov in ciljev, ne pa od dejanskih stroškov posebnih ukrepov. Preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti prikazuje zbirne podatke o ukrepih, ki jih določijo države članice, po stebrih in področjih politike.

[1] Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost.

[2] https://culture.ec.europa.eu/funding/cultureu-funding-guide