Skupna izjava evropske poslanke in evropskega poslanca LMŠ/Renew Europe, Irene Joveve in dr. Klemna Grošlja, glede depeše, ki jo je vlada Janeza Janše poslala Svetu Evrope s katero izpodbija nedavne ugotovitve komisarke za človekove pravice Sveta Evrope Dunje Mijatović, ki je Slovenijo navedla med državami, v kateri se dogajajo pritiski na medije.

“Ugotovitve”, zapisane v depeši, so neprimerne, nedostojne, neutemeljene in zgolj še en dokaz več, da gre za politično motivirano in neupravičeno izkoriščanje državnih ustanov za promocijo zelo ozkih strankarskih stališč.

Tak način komunikacije je vsega obsojanja vreden. 30 let po prvih demokratičnih volitvah v državi je to popolnoma nesmiselno in nesprejemljivo. V depeši so prikladno pozabili (oziroma “pozabili”) zapisati marsikaj, marsikaj so seveda tudi prilagojeno dodali. Tovrstno komuniciranje je še posebej neprimerno v času, ko se država in družba soočata s pandemijo, zaradi katere so bile sprejete omejitve delovanja tako medijev kot celotne družbe. Od vlade bi pričakovali, da bi v teh razmerah – namesto napadov na medije – po zgledu nekaterih skandinavskih držav sprejela ukrepe, s katerimi bi podprla njihovo delovanje v teh za vse zahtevnih časih.

Mediji so namreč ključen steber vsake demokratične družbe in države. Menimo, da bi bilo treba novinarkam in novinarjem predvsem izboljšati pogoje za delo. To se še zlasti pozna v teh trenutnih, zahtevnih razmerah. Morda bi se aktualna vlada, če že ima več kot očitno dovolj časa za druge zadeve, raje ukvarjala s tem, vendar očitno sama te “izboljšave” razume na način, da morajo vsi pisati in govoriti tako, kot je njim všeč, v nasprotnem primeru pa beremo takšne “ugotovitve” in hkrati spremljamo nesprejemljive pritiske ter napade na medije oziroma posamezne novinarke in novinarje.

Danes, 2. 4. 2020, je – na skupno pobudo spletnih medijev Sobotainfo.com, Mariborinfo.com, Ptujinfo.com, TV Idea ter Informacijska točka Europe Direct Pomurje – v živo potekal prvi spletni pogovor z evropskima poslancema Ireno Jovevo in Francem Bogovičem. Ključna tema je bil odziv Evropske unije na aktualno dogajanje in krizo, ki jo je povzročila pandemija virusa COVID-19.  

Splošno mnenje, ki se je v preteklih tednih izoblikovalo v širši javnosti, je pomanjkanje solidarnosti med državami članicami Unije. Vidimo, kako se države bolj ali manj same soočajo z izbruhom, ki ne pozna meja. Mnenje nekaterih državljanov je, da se Evropska unija (spet) ni odzvala dovolj hitro in učinkovito. Pa je temu res tako?

Po mnenju Joveve je odgovor vsekakor večplasten: “Dejstvo je, da tega ni pričakoval nihče in da nihče ni bil pripravljen, da se nam lahko tako hitro vse obrne na glavo. Po eni strani je zato povsem razumljiv prvi odziv držav, ko je vsaka gledala nase, na svoje zmožnosti zaustavitve širjenja koronavirusa, zadostne količine zaščitnih sredstev… Predvsem zaradi strahu in občutka negotovosti je v prvi fazi sebičnost prevagala solidarnost. To ne pomeni, da tak odziv podpiram, ga pa lahko razumem. ” Ob tem pa je poslanka dodala, da se je (bilo) nato vendarle treba začeti zavedati, da se ta virus “požvižga na meje, poreklo, nacionalnosti, raso in vsa ostala prepričanja”. To pomeni, da ne bi oziroma ne bo pomagalo, če ena država gleda izključno ozkogledno in egoistično.

Kljub vsemu pa je, po uvodnem šoku, na plano prišla tudi humanost. Tudi ukrepi na ravni Unije so tokrat prišli prej kot v preteklih izzivih, s katerimi se je soočala; pozno, a vendarle ne prepozno. Je pa treba vedeti, da se bo tista prava solidarnost – če je – pokazala šele v prihodnjih mesecih, ko se bomo soočali z gospodarskimi in socialnimi težavami in si bodo države članice morale medsebojno pomagati, se zanesti ena na drugo v tej evropski skupnosti še bolj kot v tem trenutku.

Na marčevskem izrednem zasedanju Evropskega parlamenta so poslanci z veliko večino v okviru skupnega odziva EU na krizo COVID-19 sprejeli tri nujne zakonodajne predloge Evropske komisije, predvsem v luči razpoložljivih sredstev, ki jih bodo države članice uporabile za soočanje s krizo v zdravstvenem sistemu, na trgu dela in pri drugih ranljivih delih gospodarstva. Joveva je poudarila, da ti ukrepi seveda ne bodo dovolj in da jim bodo sledili še drugi, zahtevnejši in finančno obsežnejši.

Žal kriza izpostavlja tudi določene pomanjkljivosti pri tako željeni enotnosti Evropske unije, kar se po besedah Joveve kaže predvsem pri lažnih novicah in dezinformacijski propagandi, še zlasti pa neodgovornosti določenih voditeljev držav članic; nekateri namreč zavirajo sprejemanje nekaterih ukrepov na ravni Sveta, spet drugi pa izkoriščajo situacijo za neupravičeno širjenje svojih pristojnosti.

Krizo moramo izkoristiti tudi kot priložnost, da spremenimo naše razmišljanje in ne gledamo le na nacionalno, pač pa tudi na širšo raven skupnosti, s poudarkom na solidarnosti kot temeljni vrednoti Evropske unije. Tudi pogled na samooskrbo, pa naj si bo do hrane, energetike ali proizvodnih materialov se bo zagotovo spremenil, prav tako bo treba prilagoditi večletni finančni okvir EU, več pozornosti bo treba usmeriti tudi v digitalizacijo, je dejala poslanka in izrazila upanje, da bomo začeli bolj ceniti enostavne, določene vsakdanje stvari, ki so se nam prej zdele samoumevne.

Ne smemo pozabiti, da nam po zdravstveni grozita ne le gospodarska, temveč tudi socialna kriza. V času izrednih razmer in kriz je bistvo to, da se ne sme pozabiti na demokratična načela, človekove pravice in svoboščine, je še povedala Joveva: “Seveda je bilo določene ukrepe, kot je omejitev gibanja, treba sprejeti, a teh razmer v nobenem smislu nobena država oziroma njihovi voditelji ne bi smeli izkoriščati za uveljavitev določenih nazorov ali prepričanj.”

Celoten pogovor si lahko ogledate TUKAJ.

 

Danes, 30. marca 2020, je bil v reviji The Parliament Magazine objavljen članek o poglobljeni zdravstveni krizi. Evropska poslanca Irena Joveva in njen slovaški kolega Martin Hojsik, oba člana odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, sta pripravila članek, v katerem opozarjata na porast bolezni zaradi protimikrobne odpornosti. Po njunem mnenju bi pandemija koronavirusa morala vse zakonodajalce opozoriti tudi na naraščajočo grožnjo zdravstvu zaradi protimikrobne odpornosti. V nadaljevanju si lahko preberete povzetek v slovenskem jeziku.

Kitajski zdravnik je decembra 2019 opozoril na možen izbruh nalezljive bolezni, ki spominja na SARS. Lokalne oblasti v Wuhanu so zanemarile njegovo opozorilo in v naslednjih mesecih so svetovni mediji poročali o ponovnem širjenju koronavirusa in škodi, ki jo je utrpelo kitajsko gospodarstvo. Več azijskih držav je prenehalo uvažati kitajsko blago, turizem je zdaj marginaliziran, uresničevanje gospodarskih pogodb za dostavo dobrin in storitev pa je skoraj nemogoče.

Protimikrobna odpornost je sposobnost mikrobov (kot so bakterije, virusi, glive), da razvijejo odpornost proti učinkovitim protimikrobnim zdravilom, kot so antibiotiki. Njihova odpornost se krepi že pri ustrezni uporabi protimikrobnih zdravil. Ko pa temu dodamo še zlorabe in prekomerno uporabo protimikrobnih zdravil pri ljudeh in živalih, skupaj z antimikrobnim onesnaževanjem okolja, se ta še pospešeno razvija.

Kljub resnosti trenutnega izbruha COVID-19 je druga, potencialno nevarnejša zdravstvena plat, deležna veliko manj pozornosti: protimikrobna odpornost (Antimicrobial Resistance – AMR). Že pred tremi leti je Evropski parlament na konferenci o nevarnosti AMR navedel, da je sedaj skrajni čas za ukrepanje. Sočasno je posebna priloga k reviji The Parliament Magazine, Time to act, opozorila na nadaljnjo rast števila smrti, ki jih je povzročila protimikrobna odpornost. Evropska komisija je vrsto let uporabljala zastarele podatke s stopnjo umrljivosti 27.000 ljudi na leto. Čeprav je bil podatek posodobljen, 33.000 žrtev letno, tudi ta ne upošteva vseh okužb. Bolnišnice so pomemben vir podatkov AMR, vendar poročanje o stopnji odpornih okužb prek Evropske mreže za spremljanje protimikrobne odpornosti (EARS-Net) za države članice še vedno ni pravno zavezujoče. Prodaja antibiotikov ostaja visoka, Evropsko računsko sodišče pa je novembra 2019 imelo bore malo dokazov za ugotovitev, da naj bi dejavnosti Komisije zmanjšale zdravstveno breme, ki ga povzroča protimikrobna odpornost.

Protimikrobna odpornost je vztrajna in vse večja grožnja zdravstvenemu sistemu po vsem svetu; Japonska je nedavno poročala, da je več kot pol milijona ljudi okuženih z bolj odpornimi bakterijami. Kitajska je medtem neuradno poročala o ducatu izbruhov bolj ali popolnoma odpornih bakterij na leto. Veliko pomanjkanje higiene v obratih za vzrejo ali pri lovu živali ter v ribogojnicah po vsej Aziji, še posebej na Kitajskem, je pomemben dejavnik patogenih izbruhov, odpornih ali ne. Tak izbruh je na Kitajskem že zmanjšal proizvodnjo svinjine, ki je ena izmed osrednjih živil na Kitajskem; bil je posledica afriške prašičje mrzlice. Ta je državi pustila zgolj 30 odstotkov zalog svinjine, zaradi česar je Kitajska odprla svoje vojne rezerve. Posledično zvišanje cen in povečan uvoz svinjine so Kitajce spodbudili k prehodu na piščanca. Pridelava perutnine, ki bi zadovoljila 1,3 milijarde potrošnikov, je povzročila tako velik pritisk na proizvodnjo, uvoz in cene, da se je pojavil še en patogeni izbruh; tokrat v obliki nove ptičje gripe z izvorom v centralni kitajski provinci Hunan, ki se nahaja tik ob regiji Wuhan, trenutnem epicentru izbruha koronavirusa. Po poročanju kitajskega ministrstva za kmetijstvo in podeželje je bilo takrat okoli 18.000 piščancev okuženih in zato odstranjenih zaradi visoko patogenega podtipa gripe H5N1. Ta obremenitev sistema vzreje v kombinaciji s slabimi higienskimi praksami bo tudi v prihodnosti najverjetneje povzročila nadaljnje povečanje izbruhov bolezni zaradi protimikrobne odpornosti.

Po podatkih Skupine za okoljsko zdravje in pravičnost je med letoma 1999 in 2017 približno 400.000 evropskih družin žalovalo za žrtvami obolenj, povezanih z AMR. Mikroorganizmi (bakterije in virusi), ki so odporni na protimikrobna zdravila, že zdaj zahtevajo vsaj 700.000 življenj na leto, od tega 230.000 zaradi zdravilom odporne tuberkuloze. Do leta 2050 bi lahko okužbe z mikroorganizmi, odpornimi na protimikrobna zdravila, pokončale približno 10 milijonov ljudi letno in povzročile gospodarsko krizo, primerljivo s svetovno finančno krizo leta 2008.

AMR lahko zmanjša naše zmogljivosti za boj proti tovrstnim okužbam, saj antibiotiki, ki rešujejo življenje, postajajo vse manj učinkoviti. Če se ne bo storilo nič, bi se lahko Evropska unija in svet soočila z grozljivim obdobjem brez antibiotikov, kjer bi bili kirurški posegi in tudi najmanjše okužbe smrtne.

To je še toliko bolj pomembno glede na to, da je bila pred kratkim vzpostavljena povezava med globalnim segrevanjem in nastankom AMR.

Članek v originalu si lahko preberete tukaj.

👋! Nisem se vam oglasila kar nekaj časa, vem. A to ne pomeni, da nič ne delam(o). Kvečjemu nasprotno. Naj vam pojasnim…

Že več dni razmišljam, kaj naj napišem, kako naj napišem. Naj vam, kot še ena v nizu, razlagam na dolgo in široko, v kakšni situaciji smo trenutno, kaj moramo in česa ne smemo početi? Ne bom (več). Tistim, ki jim to do zdaj še ni postalo jasno, še z enim takšnim zapisom tako ali tako ne bi mogla dopovedati ničesar.

Če za začetek nekoliko odmislim dejstvo, da nam videosestanki in videokonference dela čisto nič ne olajšajo, le še bolj zapletejo vse skupaj… S tem, da smo (tisti, ki smo lahko oziroma moramo biti) doma, introvertiranka v meni pravzaprav nima nekih večjih težav. Še manj težav s tem imata pižamarka – in trenirkarka – v meni. 🤭 So pa te toliko hujše za altruistko v meni.

Verjamem, da bi vsak, ki lahko pomaga, moral pomagati. Prispevati en svoj del(ček), četudi najmanjšega v mozaiku. Vsi so enako častni. Na žalost prav tako verjamem, da vsak, ki lahko pomaga, ne pomaga. Tudi prav. Pač… Ni vsak človek Človek. Toda menim, da marsikdo niti človek ni, ker je izkoriščanje situacije – za dobiček, za pet minut slave, za oblast, zase – vse prej kot človeško.

Ne bom nikogar izrecno kritizirala. Ne bom nikogar izrecno hvalila. Naj se počne, kar je potrebno. Če kdo misli, da Evropska unija ne počne čisto nič, se moti. Jutri, 26. marca 2020, imamo izredno plenarno zasedanje, na katerem bomo lahko – prvič doslej – glasovali na daljavo. Sprejeli bomo potrebno zakonodajo za blažitev posledic krize. Na kratko: gre za 37 milijard kohezijskih sredstev, ki bodo v okviru naložbene pobude omogočene državam članicam za uporabo; za širitev področij uporabe sredstev Solidarnostnega sklada EU (za možnost uporabe sredstev za zaščito javnega zdravja); in za zaustavitev letov praznih letal (“ghost flights”), ki jih lahko povzroči kriza COVID-19.

Poleg tega svoje delajo odbori. V odboru za kulturo in izobraževanje, na primer, katerega polnopravna članica sem, naša politična skupina pripravlja več predlogov ukrepov. Če kdaj, potem sta kultura in izobraževanje ključna zdaj, ko so zaprti šole, kino dvorane, gledališča, odpovedani koncerti, dogodki… Popolnoma jasno je, da ukrepi, ki jih bomo potrjevali in sprejemali jutri, ne bodo dovolj in da so le prvi od mnogih, ki bodo – upam, da čimprej – sledili. V vmesnem času pa sama, če se izrazim prek zgoraj zapisanega, prispevam še kakšne dodatne del(čk)e v mozaik.

No… Razmišljala sem tudi o tem, koliko naj grem v podrobnosti glede tega. Po eni strani sem se spraševala, “ali si bodo mislili, da gre za samopromocijo, da počnem točno to, kar obsojam, torej izkoriščam situacijo”? Po drugi strani pa… Kdo naj bo zgled, če ne mi? Smo vsi politiki in političarke slabi? Ne. Bi morala biti tiho, ker jih je ogromno slabih? Ne bom.

Verjemite ali ne, najraje bi pomoči potrebnim pomagala ‘na terenu’. Tisti, ki me poznajo, to zelo dobro vejo. Žal mi določene okoliščine tega ne dopuščajo in ostajam doma, a kljub temu pomagam; ne le finančno, še kako drugače lajšam delo marsikaterim prostovoljcem, ki pa so na terenu. Ta hip ne bom dolgovezila in pojasnjevala čisto vsega, za to bodo še prišli trenutki, sem prepričana. Bodi zaenkrat dovolj.

Ostanite zdravi!!! Ostanite doma. (P)ostanite ljudje. ❤️

V petek, 6. marca 2020, so se v Hiši Evropske unije (EU) evropske poslanke in poslanec srečali z novinarkami in novinarji pred marčevskim plenarnim zasedanjem Evropskega parlamenta, ki bo tokrat izjemoma v Bruslju. Ključne teme pogovora so bile predstavitev Evropskega podnebnega zakona, razmere na meji med Grčijo in Turčijo, razmere ob izbruhu novega koronavirusa ter madžarsko financiranje medijev v Sloveniji in Severni Makedoniji.

Pogovor so začeli s predstavitvijo Evropskega podnebnega zakona, kjer je evropska poslanka Irena Joveva izpostavila, da se sicer po eni strani lahko strinja s kritiki glede preohlapnosti zakona. Okoljevarstveniki namreč opozarjajo, da gre za prioriteto številka ena in kot tako jo je treba obravnavati, saj smo v ključnem desetletju, ki bo odločilno vplivalo na prihodnost našega planeta.

Po drugi strani pa razumem, da se teh izzivov ne da reševati čez noč. Konec koncev se jih je treba lotiti ambiciozno, a ne na škodo gospodarstva, predvsem pa ne na škodo ljudi.

Glede migracij oziroma razmer na grško-turški meji je poslanka Joveva dejala, da je po njenem mnenju EU tokrat bolj pripravljena. Hitreje se je odzvala kot v času migrantske krize leta 2015/16: “Verjamem, da so se marsikaj naučili iz tistega, prvega vala. Žal tega vmesnega časa niso znali izkoristiti, da bi pripravili ustrezno migracijsko in azilno politiko, upam pa, da jo bomo zdaj vendarle pripravili čimprej, ker je resnično skrajni čas.” Strinjala se je tudi s tem, da turški predsednik Erdogan izsiljuje EU, saj je bilo vse skupaj samo vprašanje časa.

Žal mi je, da so ljudje tisti, ki so ujeti v politične interese določenih voditeljev, v geopolitiko in ‘nevarne’ populizme, ki strah ob nastalih razmerah na meji med Grčijo in Turčijo izkoriščajo v svoj prid.

”Seveda ne moreš kar odpreti meja in sprejeti vseh ljudi. Popolnoma je jasno, da je veliko takih oseb, ki nezakonito prehajajo državne meje, a vseeno morajo pristojni organi ob ravnanju z migranti imeti v mislih tudi človekove pravice, ki so univerzalne,” je dodala Joveva.

V sredo, 11. marca 2020, evropske poslance čaka zagotovo pestra razprava o madžarskem financiranju medijev v Sloveniji in Severni Makedoniji. S pomočjo evropskih liberalcev je bilo doseženo, da bo na plenarnem zasedanju Evropska komisija podala izjavo o omenjeni temi.

V sredo na plenarki o madžarskem financiranju medijev v Sloveniji, povezanih s SDS, in S.Makedoniji.Dosegli smo, da se bo morala opredeliti tudi EK.Vsaj v @RenewEurope bomo govorili o dejstvih, bo pa zagotovo pestro.Kot bodo najbrž pestri že odzivi na ta tvit.Kajne? 🙂 @KGroselj

— Irena Joveva (@IJoveva) March 5, 2020

Veseli me, da je kolegici @RamonaStrugariu skupaj z ekipo @RenewEurope uspelo doseči izjasnitev komisije glede madžarskega financiranja. Za nas je nedvomno sporno tovrstno početje in vplivanje iz drugih držav. Prepričan sem, da stališče nekaterih političnih strank ne bo enako. pic.twitter.com/tbp18hUhFd

— Klemen Groselj (@KGroselj) March 6, 2020

Prav tako bo naslednji teden (v torek, 10. marca 2020) na pobudo interne skupine poslancev Young Europeans (Mladi Evropejci), katere ožji del ekipe je tudi poslanka Joveva, srečanje s predsednikom Evropskega parlamenta Davidom Sassolijem. Govorili bodo o dvigu kulture razprav v Evropskem parlamentu, spodbujanju poslancev k bolj dinamičnim razpravam in posledično večji prisotnosti na njih; med drugim bo govor o možnosti daljših nagovorov ter večji uporabi modrih kartonov (oziroma postavljanja vprašanj ostalim poslankam in poslancem).