Pomembno je, da dobiš izkušnje. Potrebuješ izkušnje. Kdo te bo pa vzel v službo brez izkušenj? Izkušnje, izkušnje, izkušnje… Dragocene delovne izkušnje. Seveda so lahko dragocene, toda dobesedno dragoceni so lahko tudi računi. In izkušnje jih ne plačajo.

Evropska komisija je letošnje leto posvetila mladim. Imejmo Evropsko leto mladih, so rekli. Super! Prav je, da so mladi postavljeni v osrčje oblikovanja politik na evropski ravni. Že brez pandemije, ki jih je oropala številnih priložnosti, bi morali biti.

O mladih se v Evropskem parlamentu precej pogovarjamo. Tudi precej dokumentov, resolucij, poročil, aktov, zakonodaj v zvezi s tem sprejemamo. Na tokratnem plenarnem zasedanju smo glasovali o poročilu z naslovom Krepitev vloge mladih v Evropi: zaposlovanje po pandemiji in socialno okrevanje. Nastalo je ravno zaradi imenovanja letošnjega leta za Evropsko leto mladih.

V osnovi je dokument zelo dobro izhodišče za mlade. Obravnava pomen krepitve evropske mladine, naložbe vanje, oblikovanja konkretnih programov za odpravljanje brezposelnosti mladih  in spodbujanja novih rešitev za njihovo socialno vključenost. Mladim ponuja priložnosti za lažje vključevanje na trg dela, ustvarjanje spretnosti za prihodnost ter vključevanje in spodbujanje dostopa do izobraževanja.

Super! Toda v poročilu se žal skriva ogromna črna pika. Opravljanje neplačanih (!!!) pripravništev. O tem sem govorila v prvem odstavku tega zapisa.

Problematika reševanja neplačanega pripravništva se v EU rešuje že vrsto let, a se nikoli zares ne reši. Veliko vlogo pri tem igrajo zagovorniki principa laissez-faire ali  ekonomskega (neo)liberalizma, češ da država ne more in ne sme posegati v gospodarstvo. Zagovorniki neplačanega pripravništva svoje stališče utemeljujejo z argumentom – pazite to –, da se mladi za takšno obliko dela odločijo sami. 🤨

Takšni ljudje navidezno smatrajo vsako posameznico in posameznika na trgu kot enakopravnega, ampak hkrati pa namensko pozabijo na očitne neenakosti med njimi.

Dejstvo je, da so mladi so v času izobraževanja – in pozneje, v času iskanja prvih zaposlitev – postavljeni v zelo neprijeten položaj. Primorani so opravljati neplačano pripravništvo prek oblik mehke prisile. Bodisi zato, ker njihov izobraževalni program od njih zahteva opravljanje prakse za uspešen zaključek, bodisi zato, ker ob vstopu na trg delovne sile potencialni delodajalci od njih zahtevajo delovne izkušnje, še preden uspejo priti do svoje prve zaposlitve. Paradoks v vsem svojem sijaju.

Pripravništvo ni izbira. Med vsemi mladimi v EU je kar 50 odstotkov takih, ki opravljajo neplačano pripravništvo. In ker vemo, da opravljanje pripravništva v resnici pomeni opravljanje dela redno zaposlenega delavca, so tej polovici mladim kratene pravice, saj jih delodajalci izkoriščajo.

Še več, neplačana pripravništva ohranjajo krog »privilegij privilegiranim«. Zakaj? Ker si opravljanje neplačanega pripravništva običajno lahko privoščijo samo ljudje srednjega in višjega sloja, ki jim ni treba skrbeti za kritje najemnin, hrane, prevoza in vseh ostalih življenjskih stroškov. Če pa si študent ne more privoščiti brezplačnega dela, je avtomatsko prikrajšan za pridobivanje spretnosti, ki bi mu omogočile boljšo zaposlitev v prihodnosti. To ga torej že v osnovi postavi v neenakovreden položaj. Toliko o argumentu enakosti posameznikov na trgu dela.

Mladi MORAJO imeti enake možnosti. In korak v pravo smer je PLAČANO pripravništvo.
V tem mandatu smo že naredili pomemben korak v smeri odprave neplačanih pripravništev oktobra 2020, ko smo o tem glasovali v okviru Resolucije o jamstvu za mlade. Takrat sem bila ponosna, da smo s kar 574 glasovi podprli odpravo neplačanega pripravništva. Danes pa sem globoko razočarana. Najprej zato, ker je poročilo v osnovi sploh dovoljevalo opravljanje neplačanih pripravništev, še bolj pa zato, ker dopolnilo, s katerim smo pozivali k njegovi prepovedi, včeraj ni bilo izglasovano.

Res neverjetno. Res je sramotno, da smo ravno v času trenutnih razmer stopili tak korak nazaj.

Če se že mladim posvečajo leta, potem moramo še toliko bolj dokaz(ov)ati, da nam je mar. Tokrat nam ni uspelo. Toda verjamem, da nam – tistim, ki nam je RES mar – nekoč bo.

– Irena

Evropska poslanka Irena Joveva, se je danes, 15. februarja 2022, udeležila dogodka Pomisli in povej na glas!, ki je naslovil problematiko nizke stopnje aktivnega državljanstva med mladimi, kar predstavlja eno izmed največjih težav sodobnih demokracij. Pogovarjala se je z gimnazijci z Raven na Koroškem, projekt pa je potekal v organizaciji IPM akademije in v sodelovanju s slovenskimi srednjimi šolami.

Poslanka Joveva je tekom razprave prisluhnila idejam mladih, ki so se postavili v vlogo odločevalcev in predstavili svoje predloge ukrepov na področju mladinskih politik s ciljem uresničevanja Strategije EU za mlade v letih 2021-2027. Na dogodku je sodeloval tudi župan občine Ravne na Koroškem Tomaž Rožen.

Dijaki so predstavili ideje in rešitve v treh sklopih: področje trajnostne zelene Evrope in razvoja podeželja, področje kakovostnih zaposlitev in kakovostnega učenja ter področje enakosti vseh spolov in duševnega zdravja.

V prvem sklopu so se dijaki dotaknili izzivov okrog energetike, investicij v javni promet ter potrebo po višjih davkih za onesnaževalce. Na področju razvojnih korakov za podeželsko mladino pa so med drugim izpostavili željo po boljši prometni infrastrukturi, modernizaciji šol in aktivni pomoči države lokalnim kmetom.

V odgovoru na podane predloge je poslanka ukrepe dijakov označila kot zelo realne in omenila, da se večina ukrepov že izvaja. Dijakom je uvodoma predstavila Evropski zeleni dogovor in cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050. Pojasnila jim je tudi pomen taksonomije oziroma klasifikacije zelenih naložb, kjer je poudarila, da je kljub uvrstitvi jedrske energije v taksonomijo prihodnost v zares zelenih naložbah, kot sta vetrna in sončna energija. Spregovorila je tudi o čezmejnem ogljičnem mehanizmu, s pomočjo katerega bi za onesnaževanje plačevali tudi tisti, ki proizvajajo izven EU, dotaknila pa se je tudi sklada za okrevanje in odpornost ter skupne kmetijske politike in pomena digitalizacije.

V drugem vsebinskem sklopu so se mladi dotaknili področja kakovostnih zaposlitev in kakovostnega učenja. Na lokalni ravni bi ustanovili skupnosti za učenjene formalnih vsebin. V nadaljevanju so izpostavili še pomembnost zagotovitve več delovnih mest za mlade ter potrebo po pravičnem plačilu in plačilu nadur.

Poslanka je komentirala, da se področje izobraževanja in zaposlitev najbolj učinkovito ureja na lokalni in nacionalni ravni, saj je slednje v pristojnosti držav članic. Podpira idejo mladih, da bi se lahko tudi počitniška dela in pripravništva štela v delovno dobo. Od aktualnih zadev v zvezi s tem je izpostavila, da se bo ta teden na plenarnem zasedanju sprejemal amandma pri strategiji mladih, ki bi prepovedal neplačana pripravništva. Izpostavila je tudi področje minimalne plače in problem prekarstva ter poudarila, da je ključna rešitev v zvezi s tem v rokah delodajalcev.

V zadnjem vsebinskem sklopu so se dijaki osredotočili na področje enakosti spolov ter mentalnega zdravja in dobrega počutja. Večina se jih je strinjala, da je velik problem še vedno vseprisotna stigmatizacija področja ter stereotipi, ki tej temi pritičejo.

»Pomembna je sprememba v glavah. To pa prihaja z naslednjimi generacijami.«

V zaključni misli je poslanka mladim položila na srce, da razume, da jim gredo politiki velikokrat na živce, kar pa ni vedno upravičeno, saj da niso vsi isti, zato ne odobrava posploševanja. Udeležencem se je zahvalila za njihove predloge ter ponujene rešitve ter jih spodbudila, da ostanejo aktivni ter radovedni še naprej.

Foto: Nebojša Tejić/STA

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 2. februarja 2022, na svojem Instagram profilu @ijoveva v “live” pogovoru gostila predsednika stranke LMŠ, Marjana Šarca. V sproščenem vzdušju sta brez filtra in cenzure odgovarjala na vprašanja, ki so jih zastavili sledilci.

Uvodoma sta odgovorila na vprašanje o stvareh, ki jih najbolj pogrešata še iz življenja pred politiko. »Marsikaj … bilo je bolj sproščeno, lahko sem si več dovolil, pa pogrešam vse tiste ljudi, s katerimi sem delal, preden sem vstopil v politiko,« je dejal Marjan Šarec, Irena Joveva pa mu je glede ljudi, ki jih pogreša, lahko le pritrdila. Dodala je, da ji s profesionalnega vidika manjka tudi terensko delo v tistem novinarskem smislu, ko je lahko raziskovala, izpraševala in delala prispevke. Poklepetala sta še o Ireninem vstopu na politični parket in Šarec je bil iskren: »Ni kaj tajiti, jaz sem bil pobudnik. Poklical sem, vprašal, če bi bila nosilka liste za evropske volitve. Ko je odgovorila, sem vedel, da je to to, da je to prava zgodba in odločitev. Zagotovo tega ne bom nikoli obžaloval.« Ugotavljala sta še, da jima izkušnje iz preteklosti velikokrat pridejo prav. Jovevi s poznavanjem širših političnih tem, pa tudi retoričnimi veščinami: »V Evropskem parlamentu imamo približno minuto časa za nagovor ali razpravo. Imam izkušnje z javljanji v živo, ki so bila enako dolga, zato veliko lažje kot kolegi v tisto minuto strnem bistvo.«

Obema, odkar sta v politiki, največ zadovoljstva prinaša odziv ljudi na delo. Joveva se drži predvolilne obljube, da je tu za ljudi, ki so jo poslali v Bruselj: »Ko veš, da si nekomu pomagal, odgovoril na vprašanje ali da si pomagal še bolj konkretno, poslal vprašanje komisiji, kaj vprašal druge kolege politike, da si na zasedanju odprl temo, da si z dopolnili lahko konkretno posegel v zakonodajo.« Šarec pa je pristavil: »Oba z Ireno izhajava iz delavsko kmečkega okolja, ni nama bilo z rožicami postlano in veva, da se je treba za vsako stvar potruditi. Nič nama ni bilo dano. Zato v politiki delava na enak način. Ne maram snobizma, »hohštapleraja«, vedno sem bil najbolj vesel, ko sem lahko z ljudmi imel neposreden stik.« Po njegovih besedah politika razgali to, kar tudi v resnici si.

Sledili so odgovori na zastavljena vprašanja. Čeprav gre pri Instagramu za »omrežje mladih«, so jih zanimala vsebinska in zelo konkretna področja. Najprej je beseda tekla o trenutnem in morebitnem novem volilnem sistemu, ki je tudi za stranko LMŠ že od nekdaj eno izmed najpomembnejših vprašanj. Že v času Šarčeve vlade je bil pripravljen predlog zakona, ki je uvajal večinski sistem, preferenčni glas in ukinjal okraje, a žal zaradi povsem osebnih interesov nekaterih poslancev ni bil sprejet. “Dokler volilnega sistema ne spremenimo in bo še naprej zapleten, ljudem oddaljen in jim bo preprečeval, da bi imeli pri izbiri poslancev odločilno vlogo, v Sloveniji ne bo političnih  sprememb. Z volilnim sistemom, kot ga zagovarjamo mi, pa bi se lahko reševalo tudi vprašanje odpoklica poslanca, ki se ga zdaj ne da izvesti,” je pojasnil Šarec.

Reševanje stanovanjske problematike predvsem mladih je še ena izmed tem, ki je ni več mogoče pometati pod preprogo. Marjan Šarec je opisal dosedanja prizadevanja LMŠ v tej smeri:

»Že v času naše vlade smo pripravili poroštveni zakon za stanovanjske kredite. Na slabo banko smo želeli prenesti tudi zemljišča, na katerih bi DUTB gradil stanovanja. In tudi v programu stranke predlagamo ustanovitev stanovanjskih zadrug po tujih vzorih, ker se je to izkazalo za dobro, regulacijo kratkoročnih najemov, možnost odkupa prvega lastniškega stanovanja z odplačilom prek najemnine, okrepitev fonda javnih stanovanj. Mladim pa moramo omogočiti tudi čim hitrejši vstop na trg dela, saj le tako lahko dobijo kredite.«

S poslanko Jovevo sta se dotaknila tudi »madžarizacije Slovenije«. Oba vidita rešitev v udeležbi na volitvah, 24. aprila 2022. Ob tem je pomembno vedeti, da popoln kandidat ne obstaja. »Nekomu bo treba dati glas in potem od njega terjati odgovornost,« je povedal Šarec.  Meni, da je aktualni predsednik vlade postal hlapec Budimpešte, Slovenija pa vazalna provinca. LMŠ je v tem mandatu ustanovila dve preiskovalni komisiji, ki raziskujeta nezakonita imenovanja v policiji ter sumljive nabave zaščitne opreme. Če bo potrebno, pa bo v prihodnjem mandatu ustanovila tudi kakšno novo, ki bo raziskala prodaje hotelov:

»Revidirati bo treba vse te posle in razveljaviti vse škodljive zakone. Kot LMŠ smo neizprosni, kar se tiče korupcije in razčiščevanja. Zagotovo bomo zahtevali revizije, to pa lahko storimo zato, ker nismo nikomur nič dolžni.«

Joveva in Šarec se zavedata tudi težav v javnem zdravstvu. Marjan Šarec meni, da dvigovanje plač le eni plačni skupini prinaša velike težave in kaos. Sistem plač je, po njegovem prepričanju, treba na novo urediti sistemsko in v celoti: »Naslednjo vlado bo pričakalo, tako kot je mene leta 2018, najprej pogajanje s sindikati.« Pomanjkanje družinskih zdravnikov je težava, ki jo bomo lahko reševali le dolgoročno. Poleg korupcije vidi Šarec težavo tudi pri organizaciji dela in »dvoživkarstvu«, ki nekaterim zdravnikom omogoča, da v javnem sistemu ne dajo tolikšnega prispevka, kot bi ga lahko, ga pa zato dajo ob popoldnevih v svojih zasebnih samoplačniških ambulantah. Ukiniti je treba tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje, saj je za koriščenje polne košarice zdravstvenih storitev že zdavnaj postalo obvezno.

Epidemija covid-19 medtem ni razgalila le težav v zdravstvu, pač pa tudi zmedo v ukrepih, ki jih je narekovala vlada. Z Jovevo sta se strinjala, da je v pandemiji klecnila predvsem komunikacija oblasti z državljani. Šarec pri obvladovanju epidemije zagovarja predvsem mehkejše ukrepe, kot so razdalja, maske, higiena rok in kašlja, samotestiranje vseh, tudi cepljenih, in dosledno spoštovanje karanten.  Obveznega cepljenja pa ne podpira. Dodal je še, da zato s strankami, ki so proti vsem covid ukrepom, v LMŠ ne bi mogli sodelovati, četudi bi se komu zdelo všečno.

Dotaknila sta se še nuje po prehodu v družbo znanja, po razvoju in digitalizaciji družbe. »V programu LMŠ smo digitalizaciji posvetili veliko ukrepov in tudi novo ministrstvo za znanost, raziskave in digitalno preobrazbo je predvideno.« Ob tem sta pohvalila nekatere sisteme, ki že delujejo, in opozorila na številna področja, kjer je nujno potrebna prenova in nadgradnja sistema, predvsem v storitvah za državljane.  »Pri nas so še vedno otroci, ki nimajo dostopa do interneta in dokler je tako, težko govorimo o digitalni družbi,« je poudaril Šarec, ki dodaja, da je LMŠ v svojem  programu predvidela povečanje sredstev za znanost, raziskave in razvoj. Cilj je, da se jim do leta 2026 nameni do 1,5% bruto družbenega proizvoda.

Ob koncu sta pozvala k prebiranju programa stranke LMŠ, ki je dostopen na spletni strani stranke. Ker se vprašanja hitro nabirajo, sta sklenila, da klepet v bližnji prihodnosti ponovita. Do takrat pa vas vabimo k ogledu posnetka na Instagram profilu Irene Joveve.

Skupen odziv evropskih poslancev Irene Joveve in Klemna Grošlja po izvolitvi nove predsednice Evropskega parlamenta:

“Izvolitev nove predsednice Evropskega parlamenta Roberte Metsola je rezultat političnega dogovora treh največjih proevropskih političnih skupin o sodelovanju do zaključka mandata aktualnega sklica parlamenta.

Vsekakor naju veseli, da je za krmilom parlamenta po dolgih letih ponovno ženska, kar bo med drugim zagotovo dalo dodaten zagon zavzemanju za višjo raven enakopravnosti v EU. Hkrati pa v tej luči izpostavljava jasno pričakovanje, da bo nova predsednica premogla osebno in politično voljo kredibilnega ter odločnega zastopanja stališč Evropskega parlamenta, zlasti glede vprašanj, o katerih ima različna osebna ali ideološka stališča. Tukaj opozarjava zlasti na področje pravic žensk, še posebej pravice do odločanja o lastnem telesu oziroma pravice do splava, o kateri je Evropski parlament že sprejel zelo jasno stališče, glede te pravice pa ima nova predsednica lastno odklonilno stališče, česar – poudarjava – ne odobravava.

Tu je še vprašanje vladavine prava, ki seveda ostaja pomembno ne le v okviru varstva temeljnih vrednot EU in državljanskih pravic, pač pa postaja ključno vprašanje nadaljnjega razvoja EU. To izpostavljava v prvi vrsti zaradi dejstva, da politična skupina nove predsednice, Evropska ljudska stranka, pri tem večkrat zagovarja politična stališča, ki so za naju popolnoma nesprejemljiva. Zato pričakujeva, da bo predsednica Metsola nadaljevala po poti pokojnega predsednika Davida Sassolija.

Glede na njene dosedanje javne nastope se nadejava tudi, da bo pospešila že začete organizacijske spremembe v delovanju parlamenta, predvsem v smeri bolj vsebinskih razprav na plenarnih zasedanjih. Prav tako pomemben del njenih nalog bo zagovarjanje in krepitev položaja Evropskega parlamenta, predvsem v odnosu do Sveta EU kot sozakonodajalca, ter v odnosu do Evropske komisije, zlasti z vidika nadzorstvene funkcije parlamenta.”