Evropska poslanka Irena Joveva (Renew Europe/LMŠ) je danes gostila virtualno okroglo mizo z naslovom “Duševno zdravje – problemi in izzivi, s katerimi se soočajo mladostniki”.

V zanimivi diskusiji so ob Jovevi o tej pereči težavi sodobne družbe spregovorili: Maria Soraya Rodríguez Ramos, evropska poslanka in sopredsedujoča koaliciji za mentalno zdravje in dobro počutje v Evropskem parlamentu ter članica medskupine EP za pravice LGBT; doc. dr. Andreja Poljanec, psihologinja in psihoterapevtka, vodja študija psihologije na Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj, podružnica Ljubljana; izr. prof. dr. Andrej Naterer, profesor antropologije na Filozofski fakulteti UM ter soavtor raziskave Mladina 2020; Klemen Selaković, avtor slovenskega podcasta Aidea, ki se v svojih podcastih veliko srečuje in komunicira z mladimi; Marjan Šarec, poslanec in predsednik stranke LMŠ ter Aljaž Kovačič, poslanec LMŠ, ki je dogodek tudi moderiral.

Marjan Šarec je uvodoma izpostavil pomen duševnega zdravja mladih, ki so bili že pred epidemijo podvrženi številnim pritiskom: »V LMŠ zagotovo nismo zaprtih oči, kar se tega tiče, ampak smo tudi v program zapisali, da želimo sistemsko ureditev področja duševnega zdravja. To pomeni, da je to področje treba zakonsko umestiti in na pristojnem ministrstvu ustanoviti službo ali urad za duševno zdravje.«

Tudi Irena Joveva pri svojem delu največ pozornosti posveča mladim, saj so po njenih besedah enakopraven, enakovreden in nujen član razvite in moderne družbe ter si zaslužijo tudi takšno obravnavo. »Vedno več je mladih, ki redno občutijo osamljenost in stres. Strokovnjaki poudarjajo predvsem stresne motnje, kot sta tesnobnost in depresija, pa tudi motnje prehranjevanja, anksiozne motnje ter motnje vedenja in čustvovanja. S pandemijo in ukrepi zaradi nje je teh motenj samo še več,« je povedala, hkrati pa izpostavila tudi vpliv in pritiske staršev ter družbenih omrežij. Kot poročevalka v senci bo v imenu skupine Renew Europe sodelovala pri nastajanju Poročila o vplivu zaprtja izobraževalnih, kulturnih, mladinskih in športnih dejavnosti zaradi pandemije COVID-19 na otroke in mlade v EU ter vanj vključila nujnost zagotavljanja pravočasne pomoči mladim v duševni stiski in povečanje informiranja družbe o duševnem zdravju.

Soraya Rodríguez Ramos je med drugim izpostavila najbolj ekstremno manifestacijo motenj duševnega zdravja, ki smo jo opazili v zadnjih mesecih – samomor med mladimi. »Srce parajoče je, da si v Evropi vsako leto vzame življenje 1200 otrok in mladostnikov med desetim in devetnajstim letom, kar je enakovredno trem mladim vsak dan. Nujno je, da se s področjem duševnega zdravja mladih ukvarjamo že od njihovih najzgodnejših let in v tistih okoljih, kjer preživijo največ časa. Šole so lahko platforme, ki pomagajo pri ozaveščanju o določenih boleznih in se borijo proti stigmi in ustrahovanju, ki jih še naprej obkrožata,« je dejala in nanizala nabor ukrepov, ki ga v Renew Europe pripravljajo za obravnavo duševnega zdravja najmlajših, med drugim tudi digitalne rešitve in spletna svetovanja.

Andrej Naterer je predstavil izsledke raziskave Mladina 2020, ki so pokazali zaskrbljujoče trende: »Stres med mladimi se je povečal za več kot dvakrat, povedali so, da ga občutijo večino dni v tednu. Potrojil se je delež mladih, ki so osamljeni. Covid je prispeval k osamljenosti, a ne bistveno, osamljenost se je namreč povečevala že pred njim in ko bo minil, bo ostala in se še povečevala. Med mladimi pa se veča tudi prisotnost strahov.«

Andreja Poljanec je omenila izkrivljeno pričakovanje in doživljanje zrelosti, saj so osemnajstletniki fizično videti bolj odrasli, kot pa so dejansko psihološko zreli: »Odrasli prevečkrat zanemarjamo potrebe pri mladih, ker jih sami doživljamo kot premajhne, da bi se z njimi ukvarjali, v resnici pa je pri mladih nevrološki stresni odziv večji zaradi te neke celostne nezrelosti.« Pomembno je, da odrasli mladim prisluhnejo in si pridobijo njihovo zaupanje. »Da je toliko depresije, pomeni, da mladi izgubljajo upanje za prihodnost,« je dodala. S poslancem Aljažem Kovačičem sta izpostavila sodobne trende visokih pričakovanj staršev, ki se pri otrocih kasneje odrazijo kot tesnobe.

Klemen Selakovič  je spregovoril o tem, da je v današnjem svetu nivo sprememb večji in hitrejši. Ključ do pomoči vidi v  razumevanju: »Odraslim je vedno težje razumeti mlade in mladi to čutijo. Strinjal bi se – svet veliko pričakuje od nas, v resnici pa sami veliko pričakujemo od sebe, to čutim tudi pri sebi. Ves čas dobivam signale, kakšen bi moral biti in kaj bi moral imeti.« Rešitev vidi v spremembi vrednot družbe, ki vplivajo na mlade. »Odmakniti se moramo od metrik uspešnosti in se vprašati, če so to res pravi cilji v življenju,« je povzel.

Andreja Poljanec se je dotaknila tudi vidika okolja in vrstnikov, saj je ravno povezanost z družino in prijatelji eden od pogojev, da pri mladostnikih ne vzniknejo duševne motnje. Želi si sprememb učnih načrtov na vseh nivojih šolanja, ki bi te, ki se strokovno ukvarjajo z mladino,  opremili s sodobnimi znanji in veščinami dela z mladimi. Naterer je omenil tudi raziskave, ki so pokazale, da se je naša senzibilnost do stresa povečala, hkrati pa se povečujejo pritiski družbe.  Aktivnosti, ki so v preteklosti delovale proti stresu, ga zdaj še povečujejo: »Tudi to ima namreč v zdajšnjem času element kompetitivnosti. Če se ukvarjaš s športom, je vedno nekdo boljši, če se ukvarjaš z jogo, vedno nekdo naredi več asan.« Ugotovitve so pokazale, da  so prva obrambna linija dobri odnosi v družini, sledijo odnosi v razširjeni družini ter dobri odnosi v soseski in s prijatelji. Prav porast egoističnih vedenj, ki smo jim priča v zadnjih letih, pa nas ločuje in povečuje stres. Rešitev je v izboljšanju odnosov ter v zavestnem umiku impulzov, ki povzročajo stres, med drugim tudi nenehne prisotnosti na spletu. Da je depresija bolezen neurejenih bližnjih odnosov, je povedal tudi Selaković, a poudaril tudi pomen lastne angažiranosti: »Treba se je vprašati, če je res vsa krivda v starših, v materi, kapitalizmu? Če misliš tako, potem ne sprejemaš odgovornosti za lastno življenje.«

Foto: Matej Špehar

Evropska poslanka Irena Joveva je bila v četrtek, 27. januarja 2022, gostja spletnega dialoga z mladimi, ki je potekal v okviru projekta rEUral Europe. Govorili so o delu v Evropskem parlamentu, enakopravnosti žensk v politiki, angažiranosti mladih in drugih aktualnih temah.

Mladi so ji zastavili številna zanimiva vprašanja, a uvodoma ni šlo brez tistega o razlogih za pot v politiko. Poslanka je dejala, da je že od malega z očetom spremljala politiko. Kot novinarka je veliko doživela, videla in slišala ter bila ob tem pogosto jezna in razočarana. Ko je dobila povabilo za vstop v politiko, ni mogla reči ne, saj je bila to priložnost, da poskusi stvari narediti tako, kot sama misli, da je prav. Najbolj se osredotoča na mlade ter na razmere v medijih in novinarstvu, kjer se v zadnjih mesecih stopnjujejo pritisk: »Kar se dogaja, je alarmantno. Institucije žal nimajo dovolj primernih orodij za reagiranje, po navadi je odgovor vedno, da je to v pristojnosti držav članic, ker večinoma tako tudi je v resnici.« Prav zato meni, da bo akt o svobodi medijev ključen, ker gre za prvo zakonodajo na tem področju.

Po besedah Joveve pri delu v Evropskem parlamentu ni čutiti neenakosti ali slabše obravnave na podlagi spola, je pa to izrazitejše na družbenih omrežjih: »Ljudje te sodijo na podlagi spola, porekla, prejšnjega poklica, mladosti. Je kar precej takšnih in drugačnih komentarjev, za katere mislim, da jih ne bi bilo toliko, če bi bila moški,« je povedala in dodala: »Tega je ogromno, največ na Twitterju, tam je greznica vsega možnega. Tudi pokroviteljstva je ogromno.« Na družbenih omrežjih dobiva tudi grožnje, predvsem od anonimnežev, se ji pa zdi, da je v zadnjih mesecih tega več kot nekoč. To pripisuje spremembam v splošni družbeni klimi, saj si del politike, ki je na oblasti, privošči komentarje, ki ne spadajo v javni diskurz, posledično pa si tudi ljudje upajo več. Joveva je prepričana, da so za slabšo zastopanost žensk v politiki krivi predvsem stereotipi in vzgoja: »Politika je eden takih poklicev, za katerega se predvideva, da gre za moški svet in zato se precej manj žensk odloča za vstop v politiko. Pa tudi zato, ker v politiki niso najbolj prijazni pogoji za družinsko življenje, sploh če imaš male otroke ali jih nameravaš imeti. Ne razume se dovolj dobro, da se spoli prepletajo med seboj in ne ločujejo.« Spolne kvote podpira, saj bi bilo brez njih žensk v politiki še manj, a rešitev v prihodnosti vidi predvsem v nevtralnih kvotah ter vzgoji.

Evropska poslanka je spregovorila tudi o negativnih plateh Bruslja: »Najbolj me moti, ker veliko mojih kolegov nima stika z realnostjo.« Parlament je ogromen sistem in tudi neke vrste balonček, kjer je težko vzdrževati ta stik, a sama, kot pravi, zelo pazi, da ne bi dobila »višinske bolezni«. Ena največjih neumnosti se ji zdita dva sedeža Evropskega parlamenta, v Bruslju in Strasbourgu. Žal na to nima vpliva, jo pa veseli, da lahko pri čem drugem naredi res veliko: »Z amandmaji, poročili, z lobiranji in tkanji prijateljstev lahko veliko dosežeš in dobiš. Nisem zaman šla v to. Določena pričakovanja so se mi porušila, določena pa utrdila.«

Med prioritete drugega dela mandata je uvrstila dva ključna cilja. V evropskem letu mladih vidi priložnost, da se intenzivneje izpostavlja njihove probleme, pripravlja pa tudi projekte, ki so povezani s Slovenijo: »Nameravam postaviti spletno stran, kamor bodo mladi zapisovali svoje ideje, na podlagi tega pa se bom odločila, kaj se da iz tega narediti – ali se postavi vprašanje Komisiji, ali se pošlje pismo oblastem, ali se lahko naredi poročilo, ali pa se da dopolnilo h kakšnemu zakonodajnemu predlogu.« Prav tako se želi aktivno vključiti v pripravo akta o svobodi medijev. Ob tem pa je povezana še v manjšo skupino poslank in poslancev, ki si prizadevajo, da bi Evropski parlament v določenih segmentih obdržal možnost dela na daljavo, kar je še posebej pomembno za poslanke, ki so ali še bodo mlade mamice, saj poslanska funkcija ne predvideva porodniške odsotnosti: »Želimo si, da bi se ženske lažje odločile za otroke, ker bodo zanje pogoji prijaznejši, če ohranimo sedanji način dela na daljavo.«

Joveva tudi meni, da se mladih ne jemlje dovolj resno, ko se vključujejo v javno debato. »Vsi govorimo o prihodnosti Evrope in izpostavljamo naslednjo generacijo, imamo o tem konferenco, kjer naj bi imeli glavno besedo mladi, potem pa v odboru tam sedijo ljudje, ki niso niti moje starosti, pač pa konkretno starejši. In ko imamo v Sloveniji konference na temo mladih, tam predavajo sedemdesetletniki,« je še dodala in znova opozorila na pokroviteljstvo, ki ga je v politiki veliko. Po njenem bi politika v očeh mladih izgubila negativen predznak, če bi večina politikov predstavljala dober zgled. To, da oblast misli, da si lahko privošči vse, se namreč preslika na mlade, ki potem mislijo, da so vsi politiki enaki.

»Kaj narediti? Narediti se da veliko, ampak del politike se nikoli ne bo spremenil, zato morajo biti ljudje tisti, ki bodo take politike odstranili s funkcij. To pa se naredi na volitvah.«

Odgovorila je tudi na vprašanje o absurdni situaciji razmerij moči med Evropskim parlamentom in Svetom: »To je res ogromen problem, mi je žal, da se o tem skoraj nič ne govori, niti naredi. Svet in Parlament sta sozakonodajalca. Mi sprejemamo zakone z večino. V Svetu je pa običajno soglasje in to je ključna težava, ker morajo biti čisto vse države za.« Izpostavila je nekatere zakonodajne rešitve, kot je pakt o migracijah, ki so žrtve parcialnih političnih interesov posameznih držav članic, ki se že dolgo ne obnašajo več v skladu z evropskimi vrednotami. »Mislim, da vsaj dve državi sploh ne bi smeli biti več članici EU, ampak mi v Parlamentu nismo tisti, ki lahko sami to spremenimo,« je sklenila.

Priznam. Bila sem zelo skeptična. Instagram ‘lajv’? Pa kje imam čas še za to, sem vsakič rekla. Vedno sem imela neke izgovore, niti ne nujno upravičene, če sem čisto iskrena. No … zdaj sem se pa odločila: #brezizgovorov začenjam z Instagram ‘lajvi’.

Z vami sicer komuniciram tudi drugače, vas obveščam o dogajanju in aktualijah, ampak to ni tista prava komunikacija, v polnem pomenu te besede. Ko samo jaz govorim. Želim si sprotno komunikacijo #brezfiltra, neposredno komunikacijo, z neposrednimi vprašanji, neposrednimi idejami, komentarji, tudi kritikami, zakaj pa ne. Če ti nekdo ne pove, težko ugotoviš sam od sebe, jaz pa zagotovo nisem med tistimi politiki, ki vse vejo in jim je vse jasno. Samozadostnost NI čednost, četudi je pogosta.

Seveda mi je pa jasno, da s tem odpiram pot tudi tako ali drugače neprimernim komentarjem. A to bo razgalilo predvsem tiste, ki jih bodo pisali.

S prvim ‘lajvom’ začnem predvidoma ta konec tedna, imela bi jih na tedenski ravni, v nadaljevanju bom imela zraven tudi sogovornika ali sogovornico. Torej … če imate idejo za gosta ali gostjo, idejo za tematiko ali pa že zdaj kakršnokoli vprašanje v zvezi z mojim delom ali EU na splošno, mi pošljite sporočilo! Naj vam ne bo nerodno. To, da sem evropska poslanka, ne pomeni, da sem kaj več od vas. Pomeni samo, da sem na položaju, na katerega ste me izvolili vi, zaradi vas sem tu, kjer sem in ZA VAS sem tu, kjer sem.

#zJovevonaTi #brezfiltra #brezizgovorov

– Irena.

V sredo, 12. januarja 2022, se je evropska poslanka Irena Joveva udeležila spletne razprave Prihodnost novinarstva v Evropski uniji, ki jo je organizirala slovenska pisarna Evropskega parlamenta v sodelovanju z Društvom študentov novinarstva FEJS. Dogodek je potekal v sklopu razprav Moje mnenje šteje, ki je sestavni del kampanje ozaveščanja o EU in spodbujanja aktivnega državljanstva skupajsmo.eu. V razpravi so naslovili številne problematike pri opravljanju poklica novinarstva, kot so zaposlitvena negotovost, prekarstvo, ekonomski in politični pritiski, pa tudi pomen neodvisnega in kakovostnega novinarstva v družbi.

Poslanka je že v uvodu izpostavila pomen kvalitetnega novinarstva za obstoj demokracije, ko je dejala, da slednja brez tega ne more obstajati. Še več, poudarila je, da novinarji igrajo izredno pomembno vlogo, česar se morajo ves čas zavedati, zaradi česar trdno verjame, da »dober novinar ne more biti nihče, ki tega poklica nima zares rad«. Uvodoma je izpostavila tudi ključen del zakonodaje na evropskem področju, ki bo urejal in naslavljal položaj novinarstva. Gre za Akt o svobodi medijev, ki ga pričakujemo jeseni letos.

Pereče vprašanje v novinarstvu je vse pogosteje njihova zaposljivost, saj poklic zadnjih nekaj desetletij slovi po nekonvencionalnih oblikah zaposlovanja, predvsem po prekarnem delu. Joveva je prepričana, da tudi zato veliko dobrih novinarjev zapušča delovna mesta in menjuje poklice. Kot je pojasnila, je poleg soočanja z vedno več negotovostmi težava tudi v tem, da so razmere vedno slabše. Na povečano stanje stresa, s katerim se soočajo novinarji, pa vpliva tudi prenovljena oblika poklica, ki jo je prinesla digitalna revolucija.

Povsod po svetu se države soočajo z reševanjem problematike prekarnih oblik zaposlitve v novinarstvu, pri čemer je evropska poslanka dejala, da kljub temu, da zakonodaja, ki bi rešila obstoječi problem, še ne obstaja, »imamo osnove za možne rešitve v Akcijskem načrtu za evropsko demokracijo, Evropski akcijski načrt za medije in avdiovizualno področje ter Direktivo o avdiovizualnih in medijskih storitvah, ki jo nekatere države članice še morajo prenesti v svojo zakonodajo«. A na področju oblike zaposlovanja novinarjev največjo vlogo igrajo delodajalci, je dodala, na kar v veliki meri vpliva tudi lastniška struktura medijske hiše.

»Sama se res zelo zavzemam za transparentnost financiranja in lastništva medijev, ki ima velik vpliv na celotno delo, tudi na oblike zaposlitve. Zato veliko pričakujem od Akta o svobodi medijev, ki bo naslavljal tudi transparentnost oglaševanja in lastništva, saj je ravno to predlog parlamenta. Ne vidim razloga, zakaj tega Komisija ne bi vključila v svoj predlog.« 

V razpravi so se dotaknili tudi vprašanja finančne pomoči in spodbude medijskim hišam v času pandemije. Poslanka je pojasnila, da takšni ukrepi ostajajo v pristojnosti posameznih držav članic, da pa deluje »v interesni skupini poslancev, ki se ukvarjamo s področjem medijev, v sklopu katere smo napisali številne pozive in pisma,  a rezultat teh pisem je odvisen od držav – ene so poslušale in izkoristile sredstva za pomoč novinarjem, medtem ko so druge negotov položaj dodatno izkoristile v svojo korist, ga zlorabile«.

Na pritiske, ki se izvajajo na novinarje in medijske hiše v Sloveniji, nista imuna niti javna RTV Slovenija in STA. Poslanka je pri tem izpostavila, da sama ni »del politike, ki ima do javne RTV mačehovski odnos, in tudi moja stranka LMŠ mednje ne sodi«. Pritiski na novinarje se pojavljajo v številnih državah, ne samo politični in ekonomski, temveč tudi fizični, včasih celo usodni. Da stanje v Sloveniji ni tako zelo skrajno, še ne pomeni, da ni zaskrbljujoče. »Da pri nas še ni tako zelo slabo … to je slaba tolažba. Primerjati se moramo z boljšimi.« Joveva je povedala tudi, da se slabljenje medijske krajine in podrejanje medijev eni stran(k)i zgodi počasi in pogosto potiho, toda ko našteješ vse za nazaj, hitro postane zaskrbljujoče.

Sodelujoči so spregovorili še o pomembnosti kakovostnega novinarstva in izobrazbe, ki jo nekatere države urejajo tudi s podeljevanjem novinarskih licenc, ki so za opravljanje poklica ključnega pomena. S tem se novinarjem doda še en nivo odgovornosti za kvalitetno opravljanje poklica. Poslanka je dejala, da bi lahko takšno podeljevanje licenc morda pripomoglo k dvigu ravni poročanja in onemogočilo kar vsakemu možnost opravljanja tega dela, kar nekateri zaradi razširjenosti družbenih omrežij počnejo.

V zaključku razprave so se dotaknili še naslavljanja vprašanja o razmerah STA na ravni Unije, pri čemer je poslanka poudarila, da je bilo o tem opravljenih kar nekaj razprav. Ovrgla je očitke o težnjah levosredinskih strank po blatenju lastne države in menila, da je »podcenjujoče reči, da ostali evropski poslanci ne vedo, kaj se v državah članicah dogaja«.  V nadaljevanju je poudarila, da se je problematika financiranja STA zaenkrat rešila, a zgolj za leto 2021. Na vprašanje o potencialnih sankcijah, ki bi jih evropske institucije lahko sprožile v primeru neplačila, je poslanka kot najbolj skrajno možnost izpostavila možnost zamrznitev sredstev zaradi kršitve vladavine prava. K sreči do tega ni prišlo, je pa nefinanciranje imelo številne negativne vplive na delovanje STA, saj je ta med drugim izgubila vrsto dobrih novinarjev.

V sklepni misli je poslanka izpostavila, da je kredibilno novinarstvo vedno ključno, a še poseben pomen nosi v času kriz in soočanju z njimi. »V Sloveniji imamo številne dobre, kredibilne novinarje, za primer že znotraj RTV in STA. Veste, v marsikateri državi se trudijo utišati kritične medije, čemur mediji ne smejo podleči nikoli, tudi, ko je težko, predvsem z vidika neustreznih delovnih pogojev. A ravno zaradi teh pritiskov verjamem, da moramo v evropskih institucijah narediti vse za zaščito novinarjev ter jim nuditi vso pomoč za razrešitve razmer in izboljšanje pogojev dela«.

Celoten pogovor si lahko ogledate TUKAJ.

Skupen odziv evropskih poslancev Irene Joveve in Klemna Grošlja o glasovanju (in) o resoluciji o vladavini prava v Sloveniji:

“Dejstvo, da je resolucijo o problematiki vladavine prava in temeljnih pravic v Sloveniji danes potrdila večina v Evropskem parlamentu, nas žal vnovič postavlja ob bok državam, kot sta Madžarska in Poljska, kjer je demokratično ureditev države oblast prelevila v avtoritarno družbo vladavine (interesnih skupin) ene stranke. V danes sprejeti resoluciji so izpostavljeni primeri sistematičnih kršitev vladavine prava, osnovani na verodostojnih virih, kot so letna poročila vladavine prava Evropske komisije ali komisarke Sveta Evrope za človekove pravice.

Besedilo vključuje zgolj nekatere ključne težave, ki se pojavljajo pri vladavini sedanje oblasti. Gre za problematike, ki se stopnjujejo in na katere opozarjava že dlje časa. Poleg jasnih zahtev o spoštovanju medijske svobode, predvsem neodvisnosti RTV in STA, ter o dolžnostih države, ki mora spoštovati lastno zakonodajo, so ključna sporočila še prekoračitve pristojnosti izvršilne veje oblasti, sistematično rušenje neodvisnosti pravosodja in tožilstva, politizacija policije in napadi na vse (pre)ostale neodvisne regulatorne institucije.

Trenutna vlada v Sloveniji je s svojim delovanjem dodobra uničila ugled naše države, ki je še do nedavnega v Evropi (med t. i. novimi državami članicami) služila kot primer zgledne demokracije. Cilj take politike je avtokracija, v ozadju avtokracije pa je kleptokracija. Ob tem ne smemo pozabiti, da gre tudi za slabitev položaja Slovenije znotraj EU, v kateri se bodo z nastopom francoskega predsedstva in nove nemške vlade začeli pomembni reformni procesi.

Povedno je, da mora Evropski parlament od slovenske vlade zahtevati spoštovanje osnovnih postulatov demokratične družbe, denimo ločevanja med vejami oblasti in implementacij odločitev Ustavnega sodišča. Zavedanje o sistematičnem kršenju vladavine prava in demokratičnih norm v Sloveniji je v Evropskem parlamentu precejšnje, s tem, da si nihče ne želi še ene države članice, katere oblast spodjeda pravni red EU.”

Videoizjava Irene Joveve: “Cilj take politike je zgolj in samo avtokracija, v ozadju avtokracije pa je kleptokracija.”

Irena Joveva pa je v videoizjavi podala še dodaten komentar: “Za nastanek te resolucije ni odgovoren nihče drug kot aktualna vlada z njenim predsednikom na čelu. Besedilo vsebuje le nekatere najbolj očitne primere njihovih dejanj, njihove poskuse sistematičnega rušenja ali podreditev vseh sistemov družbe, njihovo nespoštovanje lastne zakonodaje, njihove napade, njihovo namensko polarizacijo. Izmišljene pripovedi o komunističnih zarotah pod pretvezo branjenja tradicionalnih vrednot so se izpele. Cilj take politike ni branjenje teh vrednot. Taka politika namreč vrednot sploh nima. Nikakršnih. Cilj take politike je zgolj in samo avtokracija, v ozadju avtokracije pa je kleptokracija. In … povedno je, da mora Evropski parlament od slovenske vlade z resolucijo zahtevati spoštovanje osnovnih postulatov demokratične družbe. Toda preprosto si nihče ne želi še ene države članice, katere oblast spodjeda pravni red Evropske unije.”