Irena Joveva je, glede na različne kazalnike aktivnosti evropskih poslancev, na več področjih svojega delovanja najbolj dejavna slovenska poslanka.

Vse aktivnosti poslancev Evropskega parlamenta se ažurno beležijo na spletnem portalu “MepRanking.eu”. Tu si lahko njihovo delovanje ogledamo v kontekstu celotnega Parlamenta, znotraj poslanskih skupin, odborov, v katerih so aktivni, ter glede na vse ostale evropske poslance iz njihove države. Že pred časom je organizacija VoteWatch ob analizi, kdo izmed evropskih poslank in poslancev je v sedanjem mandatu najbolj odprt za sodelovanje in najbolj naklonjen razvoju mreženja, Ireno Jovevo uvrstil na 12. mesto. Poslanka je zelo dejavna tudi pri vseh ostalih aktivnostih in obveznostih parlamentarnega dela. Spletno orodje za rangiranje evropskih poslancev namreč kaže, da je izmed slovenskih evroposlancev doslej zastavila največ pisnih vprašanj (27),  največkrat obrazložila svoj glas (kar 244-krat) in bila največkrat poročevalka v senci za mnenje (5-krat). S triindvajsetimi govori pa je tudi med najbolj aktivnimi slovenskimi evroposlanci pri razpravah.

Aktivnosti evropskih poslancev lahko spremljate na tej POVEZAVI.

 

Irena Joveva je v sredo, 14. oktobra 2020, kot govornica na Regijskih dnevih novinarjev otvorila panelno razpravo z naslovom »Dezinformacije, družbena omrežja in novinarstvo: razumevanje in boj proti lažnim novicam«. Gre za srečanje, ki je namenjeno neodvisnim medijskim platformam, preiskovalnim novinarjem ter strokovnjakom Zahodnega Balkana in Turčije. Razprava je bila osredotočena na preverjanje dejstev in izmenjavo informacij v času globalne krize.

Novinarjem je uvodoma izrazila poklon za njihovo delo, ki prispeva k demokraciji na Balkanu. Izpostavila je vpliv trenutne zdravstvene krize na medijski svet, saj je pandemija covid-19 s seboj prinesla tudi nov termin ‘infodemija’.

»Lažne novice, teorije zarote in dezinformacije sicer niso nič novega, a jim v današnjem času socialni mediji pomagajo, da dosežejo množice. Zakonodaja zelo hitremu dogajanju na spletu ne sledi, uvajanje regulacij in zakonov poteka počasneje od razvoja tehnologij.«

Izpostavila je tudi problematiko lažnih novic: »Ko identificiraš dezinformacijo in jo poskušaš popraviti, popravek nikoli ne doseže toliko ljudi, kot jih je dosegla laž. Izmišljene novice so kar 70% bolj učinkovite od resničnih novic.« Poslanka ugotavlja, da postaja svoboda medijev ogrožena tudi v demokratičnih državah, kar je posledica dejstva, da mediji počasi prehajajo v last političnih struj. Še posebej zaskrbljujoče je stanje na Balkanu. V nasprotju s preteklostjo, ko je bilo virov informacij malo, a so bili ti kredibilni, današnji čas omogoča poplavo objav povsem izmišljenih novic, ljudje pa žal nimajo dovolj časa, da bi jih preverjali. Rešitev vidi v izobraževanju ljudi o socialnih medijih, o branju in razumevanju novic in vsebin na spletu ter v transparentnosti lastništva medijev, ki novice objavljajo.

Evropski parlament in Evropska unija kot celota si zelo prizadevata v boju proti perečemu vprašanju dezinformacij in lažnih novic, storjenih je bilo več korakov. V Evropskem parlamentu sta bila ustanovljena Odbor za dezinformacije in neformalna Delovna skupina evropskih poslancev za medije, ki obravnavata tovrstna vprašanja. Evropska komisija je leta 2018 okrepila in oblikovala Akcijski načrt proti dezinformacijam, trdo delajo na oblikovanju Zakona o digitalnih storitvah ter Akcijskega načrta za demokracijo.

Nagovor je zaključila z mislimi: »Vsi, civilna družba, novinarji in zakonodajalci, moramo sodelovati pri krepitvi medijev in neodvisnega kakovostnega novinarstva. Na panelih, kot je današnji, kjer si izmenjujemo različne ideje in poglede, se lahko vsi veliko naučimo.«

Panelno razpravo, ki je potekala v angleškem jeziku, si lahko ogledate TUKAJ.

Irena Joveva se je v sklopu interaktivnega dogodka »Generation Code: Born in the Library« pogovarjala z Majo Vunšek iz Mestne knjižnice Kranj, ki se je pred časom povezala z EU iniciativo Public Libraries 2030. Ta je knjižnico uvrstila v skupino inovativnih splošnih knjižnic v Evropi »Lighthouse Libraries«. Public Libraries 2030 v Evropskem parlamentu povezuje zagovornike splošnih knjižnic med EU poslanci, imenovano MEP Library Lovers. Irena Joveva je odgovarjala na vprašanja o temah na ravni Evropske unije; o delu med pandemijo, prednostnih nalogah sklada za obnovitev EU, o temah, ki se jim posveča kot članica odbora za kulturo, ter o vlogi, potencialu in pomenu splošnih knjižnic.

Evropska poslanka je uvodoma pojasnila, da je pandemija tudi v Evropskem parlamentu povsem porušila ustaljene delovne vzorce. Ko je bila vzpostavljena platforma za spletna srečanja, pa je delo na daljavo steklo v polnem obsegu in skoraj nemoteno. Poslanka je v rednem stiku s kolegi, čeprav od začetka pandemije še ni potovala v Bruselj. A prisotnost v Bruslju ne pomeni nujno prisotnosti v sejni sobi.  »Večina udeležencev tudi v Bruslju uporablja tehnike dela na daljavo. Na tej točki se zdi, da smo ustvarili neke nove normalne delovne pogoje, ki bi jih lahko uporabili tudi v prihodnosti, ko mine koronska kriza,« je še dodala.

Strinja se, da bo obnovitveni paket »Next generation EU« imel ključno vlogo pri okrevanju EU. Njegov glavni namen je podpirati države članice pri okrevanju po krizi in zagonu gospodarstva, pa tudi pomagati zasebnim naložbam ter zagotoviti večjo stabilnost v prihodnosti, če se ponovi dogodek, kot je pandemija. Prednostna naloga bo obvladovanje gospodarske in zdravstvene krize skupaj z digitalnim razvojem in soočanjem s podnebnimi spremembami, kar bo Evropi pomagalo doseči pomemben cilj, postati prva ogljično nevtralna celina na svetu. V zvezi s podeljevanjem sredstev pa dodaja: »Vesela sem, da predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen podpira stališče Evropskega parlamenta glede mehanizma vladavine prava v zvezi s sredstvi, dodeljenimi za vsako državo članico, kot varovalke proti izkoriščanju in zlorabi sredstev.« Ob pogledu na predloge in trenutni razvoj medtem obžaluje nizko vključenost kulture ter pomanjkanje načrtov glede stanovanjske politike in zaposlovanja mladih. Osnutek predloga večletnega finančnega okvira žal zmanjšuje tudi sredstva za pomembne mladinske in kulturne programe, kot je na primer Erasmus plus, zato se Joveva z enako mislečimi poslanci močno zavzema za zagotovitev prepotrebnih sredstev.

Zelo aktivna je tudi kot članica Odbora za kulturo in izobraževanje:

Moje glavne prednostne naloge v odboru so usmerjene v mladino, izobraževanje, kulturo, svobodo medijev ter digitalizacijo, povezano z razvojem umetne inteligence in športa. Trenutno delam na dosjeju European Solidarity Corps. Gre za pobudo Evropske unije, ki mladim ustvarja priložnosti za prostovoljno delo ali sodelovanje pri projektih po vsej Evropi. To jim daje odlično priložnost za številne dejavnosti, ki jim omogočajo pridobitev delovnih izkušenj in predstavljajo odlično stopničko v kariernih možnostih.

Glavni prednostni nalogi Evrope v prihodnjih letih sta boj proti podnebnim spremembam in digitalizacija. Vlogo knjižnic vidi v kontekstu izobraževanja: »Knjižnice bi lahko veliko prispevale pri izobraževanju ljudi z organiziranjem okroglih miz, seminarjev in delavnic ter jim pomagale razumeti, kako lahko kot posamezniki prispevajo k našemu skupnemu evropskemu cilju. Ključnega pomena bo tudi izobraževanje starejših generacij o tem, kako uspešno uporabljati nove tehnologije.«

Ob koncu intervjuja je spregovorila še o pogledih na potenciale knjižnic: »Seveda se politika zaveda pomena in potenciala splošnih knjižnic, koliko se z njimi ukvarja, pa je povsem drugo vprašanje.« Meni, da je raven poudarjanja pomena knjižnic v politiki skladna z nizkim deležem poudarjanja pomena kulture in neaktivnostjo slovenskega ministra za kulturo, ki ne opozarja na težave na področju kulture, kar se neposredno izraža tudi v prepoznih odzivih ali celo neodzivanju na problematike. Dodaja pa še, da je pri dvigu bralne kulture v Sloveniji potrebno sodelovanje izobraževanja in kulture: »Spodbujanje branja z mehanizmi, kot je bralna značka, je vsekakor dobrodošlo, menim pa, da bi morali skupaj stopiti glavni akterji na področju izobraževanja in kulture, ter skupaj oblikovati strategijo za povečanje bralne kulture in obiskovanja knjižnic.« Za konec je nanizala še nekaj idej, s katerimi bi tudi same knjižnice lahko večale atraktivnost obiskov, in izpostavila nujnost stopanja v korak s časom s povečano ponudbo digitalnih gradiv.

Posnetek pogovora, ki je – z izjemo zadnjega vprašanja in odgovora nanj – potekal v angleščini, si lahko ogledate TUKAJ.

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 30. septembra 2020, virtualno gostila neformalno debato s strokovnjaki in predstavniki NVO glede strateškega načrta Slovenije oziroma potrebe ekološkega kompromisa za doseganje podnebne nevtralnosti. Poslanka je želela s pogovorom predvsem izpostaviti pomen dialoga, v prvi vrsti s stroko, in nujnost komuniciranja. Okoljska in podnebna kriza sta namreč nekaj, kar se tiče vseh nas, zato je prav, da zlasti odločevalci (s)poznamo različne plati in slišimo različna mnenja, saj bomo le tako lahko dosegli cilj: z uravnoteženimi kompromisi.

Poslanka je sogovornikom uvodoma pojasnila ključne aktualne zadeve, ki se sprejemajo na evropski ravni, pri čemer se je osredotočila zlasti na podnebni zakon, ki predvideva cilj evropske podnebne nevtralnosti do leta 2050. Joveva se zavzema za čim bolj ambiciozen, a še vedno realen vmesni cilj, in sicer cilj 60-odstotnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 (v primerjavi z ravnmi iz leta 1990).

Pojasnila je, da bo precej sredstev iz evropskega proračuna, pa tudi vseh dodatnih “pokoronskih” finančnih mehanizmov, namenjenih področju okolja in narave. Po mnenju poslanke bi jih morali v večji meri zagotoviti za spremembo družbene paradigme, saj gre za edinstveno priložnost za Evropo. A eno je obstoj sredstev, drugo pa njihovo koriščenje: sama izvedba in poraba v praksi bo torej na državah članicah, ob čemer se zdi, da Slovenija nima splošne strategije razvoja. Ker pa je znano, da je del strategije Slovenije za dosego cilja podnebne nevtralnosti tudi umeščanje hidroelektrarn (HE) in vetrnih elektrarn (VE) v zavarovana območja Natura 2000, je poslanko Jovevo med drugim zanimalo, do kakšnega ekološkega kompromisa moramo – če moramo – priti.

Pripravljalec okoljske študije za Nacionalni energetski in podnebni načrt Slovenije (NEPN) Jurij Stritih je dejal, da je umeščanje novih projektov HE in VE v okolje ne le nepotrebno, ampak tudi degradirajoče za okolje, ob hkratnem nespoštovanju okoljske zakonodaje. Po njegovem mnenju je treba izpostaviti sončno energijo kot glavno alternativo, ki se je ne jemlje resno.

Kar nekaj sodelujočih je ob tem izpostavilo, da bi se sončne elektrarne lahko zelo učinkovito namestilo na strehe industrijskih zgradb, nakupovalnih centrov, parkirišč … Dr. Tomislav Tkalec (društvo Focus) je dodal, da bi v Sloveniji glede sončne energije šlo za več razpršenih projektov, ki znaten energetski učinek pokažejo šele kumulativno, kar lahko predstavlja investicijsko oviro.

Glede vetrnih elektrarn je Tomaž Mihelič iz DOPPS (Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije) sporočil, da te v večjem delu Slovenije sploh ne predstavljajo znatne grožnje pticam. Kritična so le nekatera slemena, kot posledica lege Slovenije v Evropskem prostoru med Dinaridi in Južnimi Alpami. Strinjal se je s Stritihom, da je pomembno zagotoviti študijo občutljivih območij, ki jih je v Sloveniji torej zelo malo, da bi se premišljeno umestilo vetrne elektrarne v okolje brez večjih negativnih učinkov na ptice, s tem pa tudi olajšalo postopke energetskim investitorjem.

Doc. dr. Boštjan Surina (Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem) pa je izpostavil problematiko zavajanj in dezinformacij s strani vlade in investitorjev, ki želijo HE in VE predstaviti javnosti in lokalnim prebivalcem v čim lepši luči, pri čemer pa so nekorektni. Senka Šifkovič Vrbica, okoljska pravnica, je medtem omenila, da je v primeru gradnje HE v zavarovanem območju potrebno zagotoviti izravnalne ukrepe, torej zagotoviti nadomestne habitate. Pri tem je dr. Urša Koce (DOPPS)  izpostavila projekt HE Brežice, ki je bil izpeljan na podlagi zagotavljanja izravnalnih ukrepov. Njihova študija stanja okolja in habitatov, ustvarjenih zaradi izravnalnih ukrepov, je namreč pokazala, da so bili ti ukrepi neučinkoviti. Damjan Vinko (magister bilogije, bivši član sveta NVO pri ministrstvu za okolje) pa je bil kritičen glede možnosti prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave, ki je po njegovih besedah glede na evropski pravni red lahko le izjema in nikakor ne pravilo.

Po mnenju udeležencev nam v Sloveniji nam najbolj manjka konkretna, dolgoročna strategija za prihodnost. Ključno je ugotoviti obstoj alternativ, ki so koristne za gospodarstvo, hkrati pa nimajo katastrofalnih učinkov na okolje in naravo. Prav tako so si bili enotni, da za doseganje podnebnih ciljev ni treba žrtvovati okoljskih ciljev, saj da lahko dosegamo oboje. Vsi so se strinjali tudi z mnenjem poslanke Joveve, da je poleg komunikacije ključna še transparentnost.

 

Evropska poslanka Irena Joveva je bila gostja spletne razprave, ki jo je organizirala Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, z naslovom “Dezinformacije med pandemijo v digitalni dobi”. Razprava je tekla o virih dezinformacij, o škodi, ki jo družbi povzročajo dezinformacije, o dosegu tradicionalnih in sodobnih medijev, vlogi družbenih omrežij pri širjenju dezinformacij in o zakonodajnih okvirih ter možnostih, ki jih ima EU pri regulaciji širjenja dezinformacij. Sogovornice v razpravi so bile še evropska poslanka Tanja Fajon, prof. dr. Mojca Matičič iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana ter Janja Božič Marolt, ustanoviteljica in direktorica mednarodnega Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana.

Uvodoma je dr. Matičičeva kot primer dobre prakse informiranja izpostavila klicni center, ki je bil med prvim valom epidemije organiziran s strani študentov zadnjih letnikov medicine: “Dostopnost kredibilnih informacij ter empatičen in razumljiv dialog s klicatelji je bil ključen faktor uspeha projekta.” Da so ljudje lačni kredibilnih informacij, je potrdila tudi Božič Maroltova. Raziskave Mediane so pokazale, da ima slovenska javnost največjo stopnjo zaupanja v javni RTV servis. V nasprotju s prevladujočim vtisom pa Slovenci tudi v veliki večini upoštevamo priporočila ter ukrepe, se ščitimo in nosimo maske.  Fajonova je izpostavila pomen medijske vzgoje in medijske pismenosti ter dejstvo, da zgolj to dvoje ni dovolj: “Ljudje informacije povzemamo s čustvi in ko je lažna informacija enkrat zasidrana v naše možgane, jo je nemogoče izbrisati. Tudi z demantiji in tožbami ne, škoda je že narejena.” 

Irena Joveva je povedala, da Evropska komisija pripravlja akt o digitalnih storitvah ter akcijski načrt za demokracijo (Parlament bo oktobra pripravil svoje akte, ki bodo vplivali na pripravo dokumenta Komisije). Gre za dva svežnja, ki bosta urejala področje sovražnega govora, večjo preglednost algoritmov ter preglednost vsebin, še posebej sponzoriranih. Poudarila je, da potrebujemo tako samoregulacijo, torej prevzemanje iniciative in odgovornosti spletnih platform za objavljene vsebine, kakor tudi zakonsko regulacijo le-teh. Gre za hojo po tanki meji, a jo bo nekje vseeno treba določiti. Odgovornost politike ni le v sprejemanju zakonov, pač pa tudi v obnašanju in komunikaciji politikov samih. Komunikacija je bila v Sloveniji neprimerna, ljudje so prevečkrat slišali nasprotujoče si informacije in to je doprineslo k teorijam zarote in temu, da so ljudje začeli verjeti vsem drugim namesto tistim, ki so jim podajali kredibilne informacije,” je problematiko v času pandemije povzela poslanka. Pri sovražnem govoru je izpostavila obstoj različnih interpretacij, kaj tak govor sploh je: “O tej definiciji se kregamo tudi v Evropskem parlamentu, saj so tudi tam poslanci, ki na sovražnem govoru gradijo svoje politično sporočilo.” Ker bo pri vsem skupaj na koncu šlo za politični dogovor, ne verjame, da lahko virus infodemije pozdravimo, lahko pa ga zdravimo. Rezultat bo viden, ko bomo združili korake politike z ukrepi upravljalcev spletnih platform. Hkrati pa bo morala prevladati tudi kritična presoja tako ljudi kot tudi medijev. V povezavi s tem Joveva izpostavlja nekritično povzemanje zapisov na Twitterju: Svetovni voditelji ga izkoriščajo za neposredno komunikacijo z državljani, vmes pa ni filtra kritične presoje, na primer novinarjev.” Temu pritrjuje tudi Božič Maroltova, ki meni, da je neprimerno, da javni medij informativne oddaje začenja z nepreverjenimi informacijami s Twitterja ali da v informativnih oddajah posreduje informacije iz družbenih medijev.

Razpravo je zaključila dr. Matičičeva z razmišljanjem o podobnosti med epidemijo AIDS-a v 80. letih prejšnjega stoletja in pandemijo COVID-19: “Že v začetku 80. let smo točno vedeli, kakšni so načini prenosa virusa. Ni bilo zdravila, ni bilo cepiva, a poznali smo način, kako se izogniti okužbi. Žal se o tem leta in leta ni govorilo, čeprav bi lahko preprečili milijone mrtvih. Bilo je ogromno dezinformacij, teorij zarot, da bolezen ne obstaja in podobno. In še vedno ni cepiva, a to ne predstavlja težave, ker vsi vemo, kako se pred okužbo zavarovati. Tudi zdaj imamo torej možnost, da prilagodimo naše vedenje na način, da se sami varujemo. Bodimo vsi odgovorni, pošteni do sebe in drugih, upoštevajmo zanesljive in preverjene informacije in samo te širimo naprej.”

Celoten pogovor si lahko ogledate TUKAJ.

V zadnji številki časopisa Jeseniške novice (Gorenjski glas) je evropska poslanka Irena Joveva v pogovoru z novinarko Uršo Peternel pojasnila potek življenja in dela v tako imenovanem “bruseljskem mastodontu”, spregovorila o spremembah zaradi korona virusa, kako je potegnila črto pri strpnosti do nestrpnosti in o njenem otroštvu na Jesenicah.

“Delo se nam je postavilo na glavo. Če bi mi kdo ob novem letu rekel, da najmanj pol leta ne bom vsak tretji dan letela in da bo delo od doma postalo nekaj popolnoma normalnega tudi za nas, bi ga vprašala, če je prepričan, da je z njim vse v redu,” je poslanka Irena Joveva komentirala delo evroposlancev v času pandemije.

V času pandemije najbolj pogreša ‘zelene tedne’, namenjene delu in obiskom na terenu v matični državi: “Imela sem res veliko načrtov, želela sem si obiskati čim več šol, da bi se pogovorila z dijaki, študenti… Poleg tega sem začela tudi obiskovati tudi domove za starejše. Upam, da mi bodo razmere čim prej omogočile obuditev vseh teh načrtov in obiskov, ker si resnično želim biti čim več med ljudmi.”

V nadaljevanju je povedala, da namerava vodpreti pisarno tudi na Jesenicah, kamor sicer pride enkrat do dvakrat na mesec. “Odraščanje na Jesenicah me je zaznamovalo zlasti na način, da nikoli ne obsojam vnaprej ljudi, da spoštujem različnost, pa naj bo to vera, nacionalnost, spolna usmerjenost ali karkoli drugega, da sem pristna in da zelo dobro vem, kako pomembne so empatija, uvidevnost in kultura, tudi kultura obnašanja in diskurza.”

Celoten intervju je dosegljiv na tej POVEZAVI.

 

Evropska komisija je danes, 30. septembra 2020, predstavila prvo poročilo o stanju vladavine prava v državah članicah. Nekatere pomanjkljivosti izpostavlja tudi v poročilu za Slovenijo. V nadaljevanju si lahko preberete odziv evropskih poslancev Irene Joveve in dr. Klemna Grošlja:

 

“Dolgo pričakovana in nujno potrebna poročila o stanju vladavine prava posameznih držav članic v Evropski uniji pozdravljava. S skupno in objektivno metodologijo namreč vzpostavljajo enoten pregled stanja naših demokracij z uvedbo orodij, ki jih bo moč uporabiti pri prihodnjih finančnih mehanizmih in bodo služila kot preventivni ukrep pred zlorabo oblasti, korupcijo in vsesplošnim razkrojem demokratične družbe.

Poročilo za Slovenijo izpostavlja vrsto vprašanj, na katera vseskozi opozarjava, tudi v javnih nastopih. Občutno nazadovanje in negativna ocena medijskega prostora nista presenečenje, temveč odraz organiziranih kampanj ter strateških, brezobzirnih in nestrpnih napadov na neodvisnost medijev, ki jih ali podpirajo ali pa v njih celo sodelujejo tudi najvišji predstavniki aktualne vlade in vladne koalicije.

V zvezi s poročilom za našo državo bi opozorila še predvsem na znano problematiko finančne in kadrovske podhranjenosti nekaterih neodvisnih agencij, kot sta KPK in AKOS, pa tudi sodstvo. Bistven poudarek poročila so zaznavana vpletanja oziroma pritiski na neodvisne veje oblasti in uredniško politiko medijev. Ob tem poročilo posebej omenja negativen vpliv na neodvisnost in učinkovitost medijev, ki jih povzroča netransparentno lastništvo medijev in jasne podreditve nekaterih medijev eni politični stranki, kar dodatno poglablja nov predlog medijske zakonodaje, ter manjko jasnih specifičnih pravil, ki bi urejala konflikte interesov v naši medijski krajini. Poročilo med drugim omenja tudi problematiko kratkih rokov javne razprave predlaganih zakonodaj in poizkusov politike, kar državljanom onemogoča sooblikovanje zakonodaje.

Glede na to, v kakšnem “klubu” držav smo se pri tem znašli, bi se morala tudi koalicijskim partnerjem, še posebej tistim, ki se umeščajo v evropsko liberalno družino, postaviti prenekatera vprašanja. Toda, kot lahko vidimo že iz dosedanje vsakodnevne prakse, temu najbrž ne bo tako. Medtem, ko je poročilo do pravosodja zmerno kritično, pa se bojiva tudi, da bomo v prihodnosti – ravno zaradi politik in dejanj aktualne oblasti, predvsem pa njihovih posegov v neodvisnost ključnih institucij (policija in NPU, pritiski na državno tožilstvo itd.) – vendarle priča pospešeni institucionalni razgradnji (ali vsaj nadaljnjih poskusov razgradnje) temeljnih institucij vladavine prava v državi.”

Irena Joveva je izrazila podporo organiziranemu LGBTIQ+ gibanju v Sloveniji in se udeležila 20. parade ponosa. Organizatorji  opažajo, da v zadnjih letih napredek na področju LGBTIQ+ pravic stagnira, izražanje sovraštva proti LGBTIQ+ skupnosti pa se krepi.

Zahteve in politična sporočila letošnje parade ponosa so se osredotočala predvsem na področja dostopa do zdravstvenih storitev, neurejena pravna področja, zahteve na področju  socialne varnosti, skupni boj različnih gibanj ter na zahteve na področju družbenega vključevanja LGBTIQ+ oseb. Organizatorji se kritično opredeljujejo tudi do krepitve represije proti LGBTIQ+ osebam, ki se odvija sočasno z napadom na osnovne gradnike demokracije, kot so svoboda medijev, delitev oblasti, svoboda zbiranja in transparentno organizirane volitve. V Sloveniji opažajo posnemanje tovrstnih potez in javno simpatiziranje političnih predstavnikov s politiko t. i. Višegrajske skupine. Joveva, katere delovanje v politki temelji na preseganju kulture sovraštva, se je parade udeležila z namenom podpore LGBTIQ+ gibanju ter ozaveščanju širše populacije o drugačnosti, sprejemanju le-te in destigmatiziranju različnih družbenih skupin.

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 29. septembra 2020, gostovala v oddaji Radijska tribuna na Radiu Maribor. Spregovorila je o nesprejemljivih proračunskih rezih v kulturni sektor, (ne)odnosu in (ne)aktivnosti slovenskega ministra za kulturo, pa tudi o podnebni nevtralnosti in odnosu z drugimi evropskimi poslanci.

Poslanka Joveva je v uvodu pojasnila, kaj jo je kot politično novinko pozitivno in negativno presenetilo. “Če začnem s pozitivnim, me je presenetilo predvsem to, da je na evropski ravni oziroma v Evropskem parlamentu politična kultura na precej višji ravni v primerjavi z denimo slovensko politiko. Saj ne rečem, da ni nikoli nobenih delovanj v napačne interese, a je vse skupaj vendarle na višjem nivoju nekega političnega diskurza.” Dejala je tudi, da lahko poslanec, ki res želi delati, doseže za ljudi pomembne spremembe: “Minimalna sprememba z amandmajem lahko kar precej vpliva na življenje državljank in državljanov.

Glede negativne plati pa je izpostavila netransparentnost pri porabi mesečnega pavšala, ki ga evropski poslanke in poslanci prejemajo za delovanje pisarn, ter preglednost pri srečanjih z različnimi interesnimi skupinami. “Te transparentnosti je premalo in tudi iz tega izvira nezaupanje ljudi v politiko kot tako.” Po njenih besedah v povezavi z Evropsko unijo velikokrat slišimo izraz “bruseljski balonček“, kar za nekatere poslanke in poslance resnično drži, saj so izgubili stik z realnostjo, državljankami in državljani, “so del neke elite in pozabljajo, zakaj in za koga so tam, kjer so“.

V nadaljevanju sta z voditeljem Stanetom Kocutarjem spregovorila o njenem delu v Evropskem parlamentu, predvsem v odboru za kulturo in izobraževanje. Kulturno ustvarjalni sektor je bil namreč prvi, ki ga je izbruh virusa COVID-19 prizadel, in bo tudi zadnji, ki se bo, tako Joveva, postavil nazaj na noge. “Rezi sploh ne bi smeli biti tema pogovorov. Gre za male številke, če jih primerjamo s celotnim evropskim proračunom, ki bo v naslednjih sedmih letih znašal dobrih tisoč milijard. Za primer vzemimo program Ustvarjalna Evropa, ki mu je bilo v prejšnjem finančnem proračunskem okviru namenjenih 1,4 milijarde evrov. Mi zahtevamo podvojitev teh sredstev, torej 2,8 milijarde evrov. To za proračun kot tak ni veliko, za kulturo pa je ogromno.” Ob tem je poudarila, da nam je točno ta sektor pomagal zlasti marca in aprila, ko smo brali knjige, gledali filme in serije ter imeli zastonj spletne koncerte. Sedaj pa je nastopil čas, ko je treba misliti na vse te ustvarjalce in jim nameniti zadostna sredstva za delo. Zato je s skupino na tem področju aktivnih kolegic in kolegov z amandmajem predlagala, da države članice v okviru svojih nacionalnih načrtov dva odstotka sredstev iz Sklada za okrevanje namenita izključno področju kulture.

Sicer pa so na minulem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, na pobudo politične skupine Renew Europe, katere del je tudi poslanka Joveva, sprejeli Resolucijo o evropski kulturni obnovi. V besedilu so navedeni konkretni predlogi in pozivi državam članicam k pomoči kulturno ustvarjalnemu sektorju, ki je bil že tudi pred krizo precej podcenjen in podhranjuen. Kot primer dobre prakse je izpostavila Nemčijo, državo, ki predseduje Svetu EU in je kulturo postavila med svoje prioritete, kar je zagotovo pomembno. “Morate vedeti, da so Nemci kulturno ustvarjalnemu sektorju namenili dodatno milijardo evrov sredstev za blažitev posledic zaradi epidemioloških razmer,” je povedala Joveva in hkrati izrazila razočaranje nad neodzivom slovenskega ministrstva za kulturo, predvsem ministra Simonitija, ki ni dovolj aktiven pri pomoči lastnemu sektorju v resorju, ki ga vodi. Po njenem mnenju je ministrov odnos do kulturnikov nonšalanten, posledično pa nedopusten. “On bi moral pomagati kulturi, ampak je vedno bolj očitno, da je tam zato, da kulturo uniči, predvsem tisti del, ki je kritičen in ne molči“, je sklenila evropska poslanka.

Celoten pogovor si lahko predvajate TUKAJ.

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 23. septembra 2020, v Ljubljani gostila dogodek z naslovom »Verodostojnost informacij, odgovornost politike in strpnost do nestrpnosti.« Na okrogli mizi, ki smo jo v živo prenašali tudi na spletu, je kot sogovornike gostila soustanoviteljico in urednico Metine liste Natašo Briški, zgodovinarja in publicista Luko Lisjaka Gabrijelčiča ter pravnika in kolumnista Matjaža Grudna. Po video povezavi so se z nagovori in konkretnimi izzivi, s katerimi se na teh področjih sooča Evropska unija, vključili tudi podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova ter evropski poslanci iz skupine Renew Europe Guy Verhofstadt, Sophie in ‘t Veld, Michal Šimečka, Anna Julia Donath in Ramona Strugariu. Prisotne je nagovoril tudi predsednik LMŠ Marjan Šarec.

Irena Joveva je v uvodu kot eno največjih težav izpostavila nizko stopnjo javnega diskurza, zlasti na politični ravni: »Kako doseči – in celo zahtevati – celovito družbeno odgovornost, če pri veliki večini tistih na oblasti, ki bi morali prvi biti zgled, nimamo niti osnovne politične odgovornosti? Zame sicer ti ljudje so zgled. Toda zgled, kakšna kot političarka – in tudi sicer – nikoli ne želim postati.«

Poslanka je med drugim spregovorila o prizadevanjih v Evropskem parlamentu pri soočanju z dezinformacijami in sovražnim govorom, pri čemer je postavila v ospredje predvsem Akcijski načrt za demokracijo in Akt o digitalnih storitvah. Pri pripravi slednjega aktivno deluje tudi sama, in sicer v okviru odbora za kulturo. Kot poročevalki v senci za tri mnenja v povezavi z omenjenim aktom ji je v imenu politične skupine Renew Europe uspelo s številnimi predlogi glede preglednosti algoritmov in večje odgovornosti platform, ob hkratnem spodbujanju boja proti dezinformacijam in sovražnemu govoru z opolnomočenjem uporabnikov ter njihovo možnostjo označevanja spornih vsebin.

Predvidenih ukrepov Evropske komisije na teh področjih se je v pozdravnem nagovoru dotaknila tudi njena podpredsednica, evropska komisarka za vrednote in preglednost, Vera Jourova. O dezinformacijah je dejala, da »spodkopavajo zaupanje v naše demokracije in naše institucije«, o sovražnem govoru pa, da je »usmerjen proti znanstvenikom, zdravnikom, novinarjem in drugim akterjem v javni sferi«, kar da je še posebej grda plat trenutnega dogajanja. »Cilj pa je zaključiti razprave ali utišati stališča. Tega ne moremo in ne bomo sprejeli,« je bila jasna komisarka in dodala, da si prizadevajo tudi za to, da bi bilo tisto, kar vidimo, beremo in slišimo na spletu, bolj jasno in pregledno: »Ljudje bi morali vedeti, od kod vsebina prihaja, kdo jo plačuje in kdo ima od nje koristi. Šele ko veste, kaj kdo sponzorira, lahko ocenite točnost informacije, kar je ključno.«

Predsednik LMŠ Marjan Šarec je izpostavil, da si »ne želimo posegati v medije, pač pa želimo odpirati teme o dezinformacijah, neresnici in sovražnem govoru, saj je tega preveč. In če tega ne bomo začeli ustavljati, se bomo nekoč zbudili v precej drugačnem svetu.«

Udeleženci razprave so se strinjali, da spletne platforme trgujejo s podatki. »Na tržišču laži pogojev ne diktira samo ponudba, ampak tudi povpraševanje,« je poudaril Matjaž Gruden. Ključna je pozornost, ki jo določen podatek pritegne. Gruden je dejal, da potrebujemo ustreznejšo samoregulativo, pa tudi večjo regulativo socialnih omrežij: »A samo s tem ne bomo uredili problemov. To je vprašanje stanja v družbi in tega, kako se ljudje na položajih odzivajo glede tega. Pri nas ne razumemo, da spoštovanje svobode govora nima zveze z etičnim ‘vsegliharstvom’. Naš imunski sistem so javni mediji, pri posameznikih pa veščine sposobnosti in kompetence kritičnega razmišljanja, da bi v stiku z dezinformacijami znali ustrezno reagirati. Tu pa je zelo pomembna stvar izobraževanje. Če mladi ne bodo imeli sposobnosti kritičnega razmišljanja, potem bodo lahke žrtve tistih, ki bodo želeli z njimi manipulirati.«

Nataša Briški je bila kritična do vidnejših predstavnikov politike in družbe: »Velja voditi z zgledom. Politiki ste tisti, ki vas gledamo na televiziji, Twitterju in Facebooku. Zdi se mi tudi nujno dosledno prijavljati tisto, kar menimo, da je kršitev. Pomembno je, da se vsakič oglasimo tudi vidnejši člani naše družbe in jasno obsodimo tisto, kar je neprimerno, treba pa je o tej novi realnosti, ki jo živimo, začeti izobraževati že v šoli.« Dodala je še, da so dezinformacje kot plevel: »Če ga iz vrtička pridno odstranjuješ, je vse okej, če ga ne, vemo kaj nastane

»Če bo pri nas funkcionalna pismenost še vedno padala, če bo splošna izobraženost padala, potem ni poti nazaj,« pa je nanizal Luka Lisjak Gabrijelčič, ki vidi ključni vzrok sovražnega govora in lažnih novic v zanemarjanju splošne kulture in politične kulture: »V družbi, kjer se nižajo sredstva za kulturo, pridemo do krhkosti medijskega trga.« Odnos politike z mediji vidi kot boj ‘mi proti vam’: »Če politika ne zaupa medijem, ji ne preostane nič drugega, kot zaupati ‘našim’, kar se vidi tudi na Madžarskem

Govorili so tudi o aktualni medijski zakonodaji in predlogih sprememb. Nataša Briški je izpostavila pomanjkanje dogovorjenih pravil: »Fascinacija nad vsem, kar internet omogoča, nas je zaslepila, da bi postavili jasna pravila igre. V naselju smo dogovorjeni, da se vozi 50 km/h, lahko sicer pripelješ hitreje, a si na koncu sankcioniran. Na spletu pa je divji zahod. To je podobno kot z glavobolom. Če vidiš, da te začenja boleti, takoj vzameš tableto in zadevo boš najverjetneje rešil. Če pravi čas zamudiš, ne bodo pomagale niti tri.« Matjaž Gruden meni, da medijski zakon ne bo rešil vseh težav, saj ostaja zelo velik del sovražnega govora, ki je pod pravnim pragom evropskega sodišča, a gre še vedno za govor, na katerega je treba reagirati, saj je nevaren, škodljiv ali nedostojen. Luka Lisjak se je strinjal, da je krhkost in majhnost medijskega trga pri nas velika težava. Nevtralizacija negativnih vidikov je ključno vprašanje ter izziv za sedanjost in prihodnost.

Zaključna misel evropske poslanke Irene Joveve je bila, da bomo v praksi težko dosegali dejanske rešitve, če sploh nimamo razčiščeno, kaj je res in kaj ni. Če imamo politike brez vsebine, ki ne verjamejo v medijski pluralizem in svobodo medijev, ki zavestno manipulirajo in se zavestno sprenevedajo, s svojo agendo mirno nadaljujejo mimo vseh nas, pozivajo k neplačevanju prispevka za javni medijski servis in se prerekajo o tem, kaj so dejstva in kaj je laž ter za kaj vse je kriv komunizem, potem – tako poslanka – težko verjame, da predlagana medijska zakonodaja zajema težave, ki so bile izpostavljene na današnji okrogli mizi.

Posnetek okrogle mize najdete TUKAJ.

Foto: Matej Špehar