Irena Joveva je, glede na različne kazalnike aktivnosti evropskih poslancev, na več področjih svojega delovanja najbolj dejavna slovenska poslanka.

Vse aktivnosti poslancev Evropskega parlamenta se ažurno beležijo na spletnem portalu “MepRanking.eu”. Tu si lahko njihovo delovanje ogledamo v kontekstu celotnega Parlamenta, znotraj poslanskih skupin, odborov, v katerih so aktivni, ter glede na vse ostale evropske poslance iz njihove države. Že pred časom je organizacija VoteWatch ob analizi, kdo izmed evropskih poslank in poslancev je v sedanjem mandatu najbolj odprt za sodelovanje in najbolj naklonjen razvoju mreženja, Ireno Jovevo uvrstil na 12. mesto. Poslanka je zelo dejavna tudi pri vseh ostalih aktivnostih in obveznostih parlamentarnega dela. Spletno orodje za rangiranje evropskih poslancev namreč kaže, da je izmed slovenskih evroposlancev doslej zastavila največ pisnih vprašanj (27),  največkrat obrazložila svoj glas (kar 244-krat) in bila največkrat poročevalka v senci za mnenje (5-krat). S triindvajsetimi govori pa je tudi med najbolj aktivnimi slovenskimi evroposlanci pri razpravah.

Aktivnosti evropskih poslancev lahko spremljate na tej POVEZAVI.

Irena Joveva se je v sklopu interaktivnega dogodka »Generation Code: Born in the Library« pogovarjala z Majo Vunšek iz Mestne knjižnice Kranj, ki se je pred časom povezala z EU iniciativo Public Libraries 2030. Ta je knjižnico uvrstila v skupino inovativnih splošnih knjižnic v Evropi »Lighthouse Libraries«. Public Libraries 2030 v Evropskem parlamentu povezuje zagovornike splošnih knjižnic med EU poslanci, imenovano MEP Library Lovers. Irena Joveva je odgovarjala na vprašanja o temah na ravni Evropske unije; o delu med pandemijo, prednostnih nalogah sklada za obnovitev EU, o temah, ki se jim posveča kot članica odbora za kulturo, ter o vlogi, potencialu in pomenu splošnih knjižnic.

Evropska poslanka je uvodoma pojasnila, da je pandemija tudi v Evropskem parlamentu povsem porušila ustaljene delovne vzorce. Ko je bila vzpostavljena platforma za spletna srečanja, pa je delo na daljavo steklo v polnem obsegu in skoraj nemoteno. Poslanka je v rednem stiku s kolegi, čeprav od začetka pandemije še ni potovala v Bruselj. A prisotnost v Bruslju ne pomeni nujno prisotnosti v sejni sobi.  »Večina udeležencev tudi v Bruslju uporablja tehnike dela na daljavo. Na tej točki se zdi, da smo ustvarili neke nove normalne delovne pogoje, ki bi jih lahko uporabili tudi v prihodnosti, ko mine koronska kriza,« je še dodala.

Strinja se, da bo obnovitveni paket »Next generation EU« imel ključno vlogo pri okrevanju EU. Njegov glavni namen je podpirati države članice pri okrevanju po krizi in zagonu gospodarstva, pa tudi pomagati zasebnim naložbam ter zagotoviti večjo stabilnost v prihodnosti, če se ponovi dogodek, kot je pandemija. Prednostna naloga bo obvladovanje gospodarske in zdravstvene krize skupaj z digitalnim razvojem in soočanjem s podnebnimi spremembami, kar bo Evropi pomagalo doseči pomemben cilj, postati prva ogljično nevtralna celina na svetu. V zvezi s podeljevanjem sredstev pa dodaja: »Vesela sem, da predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen podpira stališče Evropskega parlamenta glede mehanizma vladavine prava v zvezi s sredstvi, dodeljenimi za vsako državo članico, kot varovalke proti izkoriščanju in zlorabi sredstev.« Ob pogledu na predloge in trenutni razvoj medtem obžaluje nizko vključenost kulture ter pomanjkanje načrtov glede stanovanjske politike in zaposlovanja mladih. Osnutek predloga večletnega finančnega okvira žal zmanjšuje tudi sredstva za pomembne mladinske in kulturne programe, kot je na primer Erasmus plus, zato se Joveva z enako mislečimi poslanci močno zavzema za zagotovitev prepotrebnih sredstev.

Zelo aktivna je tudi kot članica Odbora za kulturo in izobraževanje:

Moje glavne prednostne naloge v odboru so usmerjene v mladino, izobraževanje, kulturo, svobodo medijev ter digitalizacijo, povezano z razvojem umetne inteligence in športa. Trenutno delam na dosjeju European Solidarity Corps. Gre za pobudo Evropske unije, ki mladim ustvarja priložnosti za prostovoljno delo ali sodelovanje pri projektih po vsej Evropi. To jim daje odlično priložnost za številne dejavnosti, ki jim omogočajo pridobitev delovnih izkušenj in predstavljajo odlično stopničko v kariernih možnostih.

Glavni prednostni nalogi Evrope v prihodnjih letih sta boj proti podnebnim spremembam in digitalizacija. Vlogo knjižnic vidi v kontekstu izobraževanja: »Knjižnice bi lahko veliko prispevale pri izobraževanju ljudi z organiziranjem okroglih miz, seminarjev in delavnic ter jim pomagale razumeti, kako lahko kot posamezniki prispevajo k našemu skupnemu evropskemu cilju. Ključnega pomena bo tudi izobraževanje starejših generacij o tem, kako uspešno uporabljati nove tehnologije.«

Ob koncu intervjuja je spregovorila še o pogledih na potenciale knjižnic: »Seveda se politika zaveda pomena in potenciala splošnih knjižnic, koliko se z njimi ukvarja, pa je povsem drugo vprašanje.« Meni, da je raven poudarjanja pomena knjižnic v politiki skladna z nizkim deležem poudarjanja pomena kulture in neaktivnostjo slovenskega ministra za kulturo, ki ne opozarja na težave na področju kulture, kar se neposredno izraža tudi v prepoznih odzivih ali celo neodzivanju na problematike. Dodaja pa še, da je pri dvigu bralne kulture v Sloveniji potrebno sodelovanje izobraževanja in kulture: »Spodbujanje branja z mehanizmi, kot je bralna značka, je vsekakor dobrodošlo, menim pa, da bi morali skupaj stopiti glavni akterji na področju izobraževanja in kulture, ter skupaj oblikovati strategijo za povečanje bralne kulture in obiskovanja knjižnic.« Za konec je nanizala še nekaj idej, s katerimi bi tudi same knjižnice lahko večale atraktivnost obiskov, in izpostavila nujnost stopanja v korak s časom s povečano ponudbo digitalnih gradiv.

Posnetek pogovora, ki je – z izjemo zadnjega vprašanja in odgovora nanj – potekal v angleščini, si lahko ogledate TUKAJ.

Evropska poslanka Irena Joveva je bila gostja spletne razprave, ki jo je organizirala Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, z naslovom “Dezinformacije med pandemijo v digitalni dobi”. Razprava je tekla o virih dezinformacij, o škodi, ki jo družbi povzročajo dezinformacije, o dosegu tradicionalnih in sodobnih medijev, vlogi družbenih omrežij pri širjenju dezinformacij in o zakonodajnih okvirih ter možnostih, ki jih ima EU pri regulaciji širjenja dezinformacij. Sogovornice v razpravi so bile še evropska poslanka Tanja Fajon, prof. dr. Mojca Matičič iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana ter Janja Božič Marolt, ustanoviteljica in direktorica mednarodnega Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana.

Uvodoma je dr. Matičičeva kot primer dobre prakse informiranja izpostavila klicni center, ki je bil med prvim valom epidemije organiziran s strani študentov zadnjih letnikov medicine: “Dostopnost kredibilnih informacij ter empatičen in razumljiv dialog s klicatelji je bil ključen faktor uspeha projekta.” Da so ljudje lačni kredibilnih informacij, je potrdila tudi Božič Maroltova. Raziskave Mediane so pokazale, da ima slovenska javnost največjo stopnjo zaupanja v javni RTV servis. V nasprotju s prevladujočim vtisom pa Slovenci tudi v veliki večini upoštevamo priporočila ter ukrepe, se ščitimo in nosimo maske.  Fajonova je izpostavila pomen medijske vzgoje in medijske pismenosti ter dejstvo, da zgolj to dvoje ni dovolj: “Ljudje informacije povzemamo s čustvi in ko je lažna informacija enkrat zasidrana v naše možgane, jo je nemogoče izbrisati. Tudi z demantiji in tožbami ne, škoda je že narejena.” 

PreviousNext

Irena Joveva je povedala, da Evropska komisija pripravlja akt o digitalnih storitvah ter akcijski načrt za demokracijo (Parlament bo oktobra pripravil svoje akte, ki bodo vplivali na pripravo dokumenta Komisije). Gre za dva svežnja, ki bosta urejala področje sovražnega govora, večjo preglednost algoritmov ter preglednost vsebin, še posebej sponzoriranih. Poudarila je, da potrebujemo tako samoregulacijo, torej prevzemanje iniciative in odgovornosti spletnih platform za objavljene vsebine, kakor tudi zakonsko regulacijo le-teh. Gre za hojo po tanki meji, a jo bo nekje vseeno treba določiti. “Odgovornost politike ni le v sprejemanju zakonov, pač pa tudi v obnašanju in komunikaciji politikov samih. Komunikacija je bila v Sloveniji neprimerna, ljudje so prevečkrat slišali nasprotujoče si informacije in to je doprineslo k teorijam zarote in temu, da so ljudje začeli verjeti vsem drugim namesto tistim, ki so jim podajali kredibilne informacije,” je problematiko v času pandemije povzela poslanka. Pri sovražnem govoru je izpostavila obstoj različnih interpretacij, kaj tak govor sploh je: “O tej definiciji se kregamo tudi v Evropskem parlamentu, saj so tudi tam poslanci, ki na sovražnem govoru gradijo svoje politično sporočilo.” Ker bo pri vsem skupaj na koncu šlo za politični dogovor, ne verjame, da lahko virus infodemije pozdravimo, lahko pa ga zdravimo. Rezultat bo viden, ko bomo združili korake politike z ukrepi upravljalcev spletnih platform. Hkrati pa bo morala prevladati tudi kritična presoja tako ljudi kot tudi medijev. V povezavi s tem Joveva izpostavlja nekritično povzemanje zapisov na Twitterju: “Svetovni voditelji ga izkoriščajo za neposredno komunikacijo z državljani, vmes pa ni filtra kritične presoje, na primer novinarjev.” Temu pritrjuje tudi Božič Maroltova, ki meni, da je neprimerno, da javni medij informativne oddaje začenja z nepreverjenimi informacijami s Twitterja ali da v informativnih oddajah posreduje informacije iz družbenih medijev.

Razpravo je zaključila dr. Matičičeva z razmišljanjem o podobnosti med epidemijo AIDS-a v 80. letih prejšnjega stoletja in pandemijo COVID-19: “Že v začetku 80. let smo točno vedeli, kakšni so načini prenosa virusa. Ni bilo zdravila, ni bilo cepiva, a poznali smo način, kako se izogniti okužbi. Žal se o tem leta in leta ni govorilo, čeprav bi lahko preprečili milijone mrtvih. Bilo je ogromno dezinformacij, teorij zarot, da bolezen ne obstaja in podobno. In še vedno ni cepiva, a to ne predstavlja težave, ker vsi vemo, kako se pred okužbo zavarovati. Tudi zdaj imamo torej možnost, da prilagodimo naše vedenje na način, da se sami varujemo. Bodimo vsi odgovorni, pošteni do sebe in drugih, upoštevajmo zanesljive in preverjene informacije in samo te širimo naprej.”

Celoten pogovor si lahko ogledate TUKAJ.

Evropska komisija je danes, 30. septembra 2020, predstavila prvo poročilo o stanju vladavine prava v državah članicah. Nekatere pomanjkljivosti izpostavlja tudi v poročilu za Slovenijo. V nadaljevanju si lahko preberete odziv evropskih poslancev Irene Joveve in dr. Klemna Grošlja:

“Dolgo pričakovana in nujno potrebna poročila o stanju vladavine prava posameznih držav članic v Evropski uniji pozdravljava. S skupno in objektivno metodologijo namreč vzpostavljajo enoten pregled stanja naših demokracij z uvedbo orodij, ki jih bo moč uporabiti pri prihodnjih finančnih mehanizmih in bodo služila kot preventivni ukrep pred zlorabo oblasti, korupcijo in vsesplošnim razkrojem demokratične družbe.

Poročilo za Slovenijo izpostavlja vrsto vprašanj, na katera vseskozi opozarjava, tudi v javnih nastopih. Občutno nazadovanje in negativna ocena medijskega prostora nista presenečenje, temveč odraz organiziranih kampanj ter strateških, brezobzirnih in nestrpnih napadov na neodvisnost medijev, ki jih ali podpirajo ali pa v njih celo sodelujejo tudi najvišji predstavniki aktualne vlade in vladne koalicije.

V zvezi s poročilom za našo državo bi opozorila še predvsem na znano problematiko finančne in kadrovske podhranjenosti nekaterih neodvisnih agencij, kot sta KPK in AKOS, pa tudi sodstvo. Bistven poudarek poročila so zaznavana vpletanja oziroma pritiski na neodvisne veje oblasti in uredniško politiko medijev. Ob tem poročilo posebej omenja negativen vpliv na neodvisnost in učinkovitost medijev, ki jih povzroča netransparentno lastništvo medijev in jasne podreditve nekaterih medijev eni politični stranki, kar dodatno poglablja nov predlog medijske zakonodaje, ter manjko jasnih specifičnih pravil, ki bi urejala konflikte interesov v naši medijski krajini. Poročilo med drugim omenja tudi problematiko kratkih rokov javne razprave predlaganih zakonodaj in poizkusov politike, kar državljanom onemogoča sooblikovanje zakonodaje.

Glede na to, v kakšnem “klubu” držav smo se pri tem znašli, bi se morala tudi koalicijskim partnerjem, še posebej tistim, ki se umeščajo v evropsko liberalno družino, postaviti prenekatera vprašanja. Toda, kot lahko vidimo že iz dosedanje vsakodnevne prakse, temu najbrž ne bo tako. Medtem, ko je poročilo do pravosodja zmerno kritično, pa se bojiva tudi, da bomo v prihodnosti – ravno zaradi politik in dejanj aktualne oblasti, predvsem pa njihovih posegov v neodvisnost ključnih institucij (policija in NPU, pritiski na državno tožilstvo itd.) – vendarle priča pospešeni institucionalni razgradnji (ali vsaj nadaljnjih poskusov razgradnje) temeljnih institucij vladavine prava v državi.”

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 29. septembra 2020, gostovala v oddaji Radijska tribuna na Radiu Maribor. Spregovorila je o nesprejemljivih proračunskih rezih v kulturni sektor, (ne)odnosu in (ne)aktivnosti slovenskega ministra za kulturo, pa tudi o podnebni nevtralnosti in odnosu z drugimi evropskimi poslanci.

Poslanka Joveva je v uvodu pojasnila, kaj jo je kot politično novinko pozitivno in negativno presenetilo. “Če začnem s pozitivnim, me je presenetilo predvsem to, da je na evropski ravni oziroma v Evropskem parlamentu politična kultura na precej višji ravni v primerjavi z denimo slovensko politiko. Saj ne rečem, da ni nikoli nobenih delovanj v napačne interese, a je vse skupaj vendarle na višjem nivoju nekega političnega diskurza.” Dejala je tudi, da lahko poslanec, ki res želi delati, doseže za ljudi pomembne spremembe: “Minimalna sprememba z amandmajem lahko kar precej vpliva na življenje državljank in državljanov.”

Glede negativne plati pa je izpostavila netransparentnost pri porabi mesečnega pavšala, ki ga evropski poslanke in poslanci prejemajo za delovanje pisarn, ter preglednost pri srečanjih z različnimi interesnimi skupinami. “Te transparentnosti je premalo in tudi iz tega izvira nezaupanje ljudi v politiko kot tako.” Po njenih besedah v povezavi z Evropsko unijo velikokrat slišimo izraz “bruseljski balonček“, kar za nekatere poslanke in poslance resnično drži, saj so izgubili stik z realnostjo, državljankami in državljani, “so del neke elite in pozabljajo, zakaj in za koga so tam, kjer so“.

V nadaljevanju sta z voditeljem Stanetom Kocutarjem spregovorila o njenem delu v Evropskem parlamentu, predvsem v odboru za kulturo in izobraževanje. Kulturno ustvarjalni sektor je bil namreč prvi, ki ga je izbruh virusa COVID-19 prizadel, in bo tudi zadnji, ki se bo, tako Joveva, postavil nazaj na noge. “Rezi sploh ne bi smeli biti tema pogovorov. Gre za male številke, če jih primerjamo s celotnim evropskim proračunom, ki bo v naslednjih sedmih letih znašal dobrih tisoč milijard. Za primer vzemimo program Ustvarjalna Evropa, ki mu je bilo v prejšnjem finančnem proračunskem okviru namenjenih 1,4 milijarde evrov. Mi zahtevamo podvojitev teh sredstev, torej 2,8 milijarde evrov. To za proračun kot tak ni veliko, za kulturo pa je ogromno.” Ob tem je poudarila, da nam je točno ta sektor pomagal zlasti marca in aprila, ko smo brali knjige, gledali filme in serije ter imeli zastonj spletne koncerte. Sedaj pa je nastopil čas, ko je treba misliti na vse te ustvarjalce in jim nameniti zadostna sredstva za delo. Zato je s skupino na tem področju aktivnih kolegic in kolegov z amandmajem predlagala, da države članice v okviru svojih nacionalnih načrtov dva odstotka sredstev iz Sklada za okrevanje namenita izključno področju kulture.

Sicer pa so na minulem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, na pobudo politične skupine Renew Europe, katere del je tudi poslanka Joveva, sprejeli Resolucijo o evropski kulturni obnovi. V besedilu so navedeni konkretni predlogi in pozivi državam članicam k pomoči kulturno ustvarjalnemu sektorju, ki je bil že tudi pred krizo precej podcenjen in podhranjuen. Kot primer dobre prakse je izpostavila Nemčijo, državo, ki predseduje Svetu EU in je kulturo postavila med svoje prioritete, kar je zagotovo pomembno. “Morate vedeti, da so Nemci kulturno ustvarjalnemu sektorju namenili dodatno milijardo evrov sredstev za blažitev posledic zaradi epidemioloških razmer,” je povedala Joveva in hkrati izrazila razočaranje nad neodzivom slovenskega ministrstva za kulturo, predvsem ministra Simonitija, ki ni dovolj aktiven pri pomoči lastnemu sektorju v resorju, ki ga vodi. Po njenem mnenju je ministrov odnos do kulturnikov nonšalanten, posledično pa nedopusten. “On bi moral pomagati kulturi, ampak je vedno bolj očitno, da je tam zato, da kulturo uniči, predvsem tisti del, ki je kritičen in ne molči“, je sklenila evropska poslanka.

Celoten pogovor si lahko predvajate TUKAJ.

PreviousNext