“Vedno bodo med nami manipulatorji; na nas je, ali bomo res tako neumni, da jim bomo verjeli”

V petek, 6. novembra, je evropska poslanka Irena Joveva gostovala v oddaji “Slovenija, Evropska unija in svet” na Radiu Ptuj. Teme pogovora so bile aktualne razmere in dezinformacije v času pandemije, škoda, ki jo povzročajo, in regulatorji tega področja v EU, kjer bo ključno vlogo odigral Akt o digitalnih storitvah.

“Bistvo tega mandata je, da je tokrat res unikum. Najprej izstop ene države iz Unije, nato pandemija. Normalno smo torej delali le pol leta, marca se je tudi za nas vse ustavilo, nato pa drastično spremenilo,” je uvodoma dejala evropska poslanka.

Kaj je v prvem letu mandata uspela postaviti v ospredje in uresničiti? Joveva je članica kar štirih parlamentarnih odborov, poročevalka v senci za več poročil, od Akta o digitalnih storitvah in umetne inteligence do krepitve svobode medijev in Evropske solidarnostne enote. Kmalu pa jo čaka eno bolj pomembnih poročil, saj bo glavna poročevalka za mnenje odbora za kulturo o sodelovanju državljanov pri sprejemanju odločitev v EU.

“Pridobivam kredibilnost pri kolegih, zaupajo mi vedno bolj pomembna poročila, me vprašajo za mnenje in podporo … A vedeti morate, da se večina rezultatov pokaže šele pozneje, saj je zakonodajni proces dolg in ga težko pripišeš izključno sebi,” je pojasnila poslanka in ob tem izpostavila pomen mreženj za pridobivanje vpliva in doseganje ciljev.

V pogovoru sta se z novinarko dotaknili tudi aktualnih razmer v zvezi s pandemijo, v drugem delu oddaje pa je poslanka spregovorila o boju proti dezinformacijam, zlasti v sedanjih časih.

Dezinformacij je za moje pojme že od nekdaj preveč, že ena sama je preveč, so pa zdaj, v teh razmerah, res toliko bolj nevarne. Po eni strani zaradi digitalizacije dobe, v kateri živimo, po drugi pa – kar je še huje – nevarne za zdravje in življenja ljudi.

Ravno zato je po besedah Joveve zdaj toliko bolj pomemben Akt o digitalnih storitvah. Čeprav je bilo nekaj korakov že storjenih, tako s strani EU kot s strani velikih spletnih platform, je vse to še vedno premalo: “Twitter briše ali vsaj označi določene zavajajoče zapise, Facebook briše nevarne skupine, a potrebujemo jasno, zakonsko regulacijo. Pravila za moderiranje vsebin na spletu, ne le za dezinformacije, tudi za nezakonito vsebino, sovražni govor, širjenje teorij zarot … ”

Kot je povedala poslanka, je pri dezinformacijah pomembno, kdo stoji za njimi: “Meni se zdi najbolj problematično to, da politiki namerno izrabljajo te metode, strah in občutek nemoči ljudi, za doseganje svojih interesov. S tem pa politiki odvračajo pozornost od resničnih težav ljudi, ki bi jih morali rešiti skupaj. In to ravno tistih težav, zaradi katerih se ljudje počutijo izključene in razočarane, kar jih potem vodi v to, da pojasnila iščejo na spletnih straneh dvomljive kredibilnosti.”

Ob tem je bila kritična zlasti do vladnega (ne)komuniciranja v Sloveniji. “Če vsak dan poslušaš od enega politika eno, od drugega govorca drugo, od vodje ne vem katere skupine spet nekaj tretjega, se ti seveda v enem trenutku začne zdeti vse sumljivo in, po domače povedano, ‘prešaltaš’ na dezinformacije, ker so na prvi pogled veliko bolj enostavne,” ugotavlja Joveva.

Kaj še lahko storimo? Zgolj Akt o digitalnih storitvah  in večja odgovornost platform namreč ne bosta dovolj. “Vedno bomo imeli manipulativne politike ali sisteme, ampak na nas samih bo, ali bomo – se opravičujem, ker bom uporabila to besedo, ampak jo bom – ali bomo res tako neumni in verjeli v nekaj, za kar bi nam že z letala moralo biti jasno, da gre za manipulacijo. Tu je ključno izobraževanje in osveščanje, ne le od tistih, ki izobražujejo, ampak tudi od nas, ki soodločamo in sooblikujemo odločitve in moramo prvi biti zgled,” je sklenila poslanka.

Celoten pogovor si lahko predvajate TUKAJ.

/0 Comments/objavil/a

Rolkanje po Evropskem parlamentu: Da ne padeš, se moraš naučiti par trikov

Še prehitro je prišel zadnji dan pripravništva v ekipi #teamJOVEVA. Kljub temu sem si (v res udobnem stolu v pisarni) vzela minutko za poslednjo kavico in premislek o celotni izkušnji.

Na kratko o moji prvi politični preizkušnji v Bruslju

V začetku septembra me je vlak pripeljal v Bruselj na mojo prvo politično (pre)izkušnjo – pripravništvo pri evropski poslanki Ireni Jovevi. Spomnim se, kako sem pred meseci ekipi #teamJOVEVA na razgovoru priznala svojo največjo slabost, to, da nimam nobenih izkušenj v politiki. Po izobrazbi sem namreč okoljska znanstvenica in se v politične vode nisem aktivno spuščala. Z nasmeškom so mi zatrdili, da to včasih niti ni tako slabo. To mi je vlilo malce več samozavesti, da sem suvereno pričela z delom v drugače tujih vodah.

Kaj ima rolkanje z vsem skupaj?

Kadar nisem bila primorana delati od doma zaradi priporočil glede COVID, sem stavbo Evropskega parlamenta zapuščala okoli 18.00 ure zvečer. Te večerne ure sploh ni bilo težko dočakati, saj je bilo zanimivega dela vedno dovolj. Za povrh je bila po delu ura za pivo na Pluxu (kratko pojasnilo: »Plux« naj bi bilo urbano ime za Place de Luxembourg, trg pred parlamentom, posejan z majhnimi restavracijami in bari. No, sem kasneje od domačinov izvedela, da ta vzdevek uporabljajo le tisti, ki so iz »EU mehurčka«). Od strogo varovanih vrat parlamenta in pozdrava varnostnika sem se vsak večer sprehodila čez dvorišče, ki se je ob sončnem zahodu spremenil v najbolj trendi urbani skejt park. No, po skoraj dveh mesecih opazovanja sem se končno opogumila in se po službi še sama malo zarolkala. Ob anksioznem prestopanju na majavi rolki me je spreletelo to, kar je sedaj naslov tega bloga. Zame je rolkanje kot politika. Da ne padeš in obdržiš ravnotežje, se moraš priučiti par trikov.

Glavni vhod v Evropski parlament (če ga bo še kdo iskal, tako kot sem ga sama)

Časopis v roke in beri (vsako jutro)

Že ob prvem pogovoru z asistenti sem opazila, da je v politiki ključno, da si na tekočem. In to ne (le) v smislu, kaj je tvoja kolegica objavila na Instagramu in kaj sosed meni o nošenju mask, ampak se gre za podrobno razumevanje političnega dogajanja v Bruslju, Sloveniji in svetu. V času neverjetnega toka informacij je pomembno izbrati verodostojne in nepristranske vire. Sama sem vzljubila prebiranje časnika POLITICO ob jutranji kavi in po enem tednu so vsi neznani izrazi in imena postali znani. Stalna ažurnost in procesiranje informacij s prve roke sta mi omogočila oblikovanje lastnega mnenja, ki mu sedaj veliko bolj zaupam. Kombinacija jutranje kave in časopisa je definitivno navada, ki je odpotovala z menoj po koncu pripravništva.

Dovolj dobro je boljše kot popolno

Mislim, da v politiki ni prostora za perfekcioniste. Mogoče le v primeru, če znajo biti dovolj hitri. Veliko večjo vrednost ima dokument, oddan v času, kot dokument brez slovničnih napak. Za nekoga, ki prepogosto prokrastinira in 90% časa le premleva o nalogi, je bila to grenka lekcija. V parlamentu je preprosto preveč različnih tem, nalog in dogodkov, da bi si dovolili tuhtati v nedogled.

Brez podpore ne bo nič

Kot znanstvenici so se mi kar zaiskrile oči, ko sem dobila priložnost razmisliti o kakšnem amandmaju na okoljsko zakonodajo, na primer načrtu za krožno gospodarstvo. Če na kratko povzamem: ko Evropska komisija izda predlog zakonodaje, ima parlament možnost vložiti spremembe k temu dokumentu oziroma amandmaje. Z magisterijem skoraj v žepu in naivno samozavestjo sem imela občutek, da sem res najboljši naslov za preoblikovanje predlogov okoljske zakonodaje. Seveda sem kaj kmalu pristala na realnih tleh, oziroma, kot me je vprašal neki politik: »So you can create amendments, but do you know how to make them pass?« In prav je imel. Poleg vsebine in smisla spreminjanja zakonodaje je še bolj pomembno zagotoviti podporo drugih poslancev in skupin.

Eden izmed mnogih zoom sestankov. A ta mi je še posebej pri srcu, saj smo ga organizirali na mojo pobudo.

Politiko se bere med vrsticami

Verjetno še najbolj pomembna lekcija, ki sem se jo naučila. Za vsakim amandmajem, govorom ali izjavo stoji določena zgodba, interes ali strategija, ki vpliva na interpretacijo. Nekateri poslanci imajo močne vezi z različnimi sektorji, na primer z industrijo, nevladnimi organizacijami, itd. Tekom pripravništva sem se tako naučila kritične interpretacije vsebine ter razumevanja različnih interesnih skupin.

Sem se torej naučila rolkat?

Naj zaključim. Po vseh teh lekcijah vas zagotovo zanima, če že obvladam rolko oziroma politiko. Glede rolkanja lahko iskreno povem, da sem očitno naravni talent in si do sedaj še nisem popraskala kolena. Glede politike nisem tako samozavestna. Dva meseca v Bruslju, od tega večino časa »od doma«, sta mi omogočila le površinsko razumevanje delovanja politike. Kljub oteženi komunikaciji in nesigurnih okoliščinah sem sem se veliko naučila. Poleg spoznavanja delovanja Evropskega parlamenta in političnih procesov (za katere mislim, da sem le popraskala po površini), sem se med drugim priučila nekoliko drugačnega načina dela. Potreben je bil miselni preskok, da sem razumela, kako napisati “dober” briefing, ki je zelo drugačen od klasičnega “znanstvenega” poročila.  Kljub temu je bilo to dovolj, da me je motiviralo za ponovno vrnitev v politične vode v prihodnosti. Tako da, se vidimo!

Sara

PS. Vse se da, če se hoče. Kljub temu, da se z Ireno nisva uspeli v živo spoznati, imava skupen selfie!

/0 Comments/objavil/a

Pomen reforme skupne kmetijske politike za doseganje ciljev Zelenega dogovora

Skupna kmetijska politika Evropske unije (SKP) je ena izmed najpomembnejših politik, saj predstavlja partnerstvo med kmetijstvom in družbo, katerega namen je podpirati kmete, izboljšati kmetijsko produktivnost in zagotavljati stalno ponudbo hrane, kmetom zagotavljati ustrezne dohodke, ohranjati podeželje in krajine v EU ter pomagati pri soočanju s podnebnimi spremembami. Njeni začetki segajo v leto 1962, ko je bila oblikovana kot ena izmed prvih skupnih politik Evropske unije. Prvi predlog nove reforme SKP je Evropska komisija predstavila 1. junija 2018, a se zaradi neposredne odvisnosti SKP od novega večletnega finančnega okvira nadaljnja pogajanja niso pričela do julija 2020, ko so na zasedanju Sveta EU predsedniki vlad držav članic sprejeli soglasje glede novega proračuna za leta 2021-27. 

Ko govorimo o kmetijski reformi, se moramo zavedati, da gre za reformo izredno kompleksne politike, ki ji je namenjen velik del proračuna EU, ki neposredno zajema velik odstotek prebivalstva, medtem ko posredno zajema prav vsakega državljana Unije. Kompleksnost reforme se izraža tudi v dejstvu, da smo pri obravnavi v Evropskem parlamentu obravnavali tri zakonodajne resolucije: (1) o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravljajo države članice; (2) o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter (3). o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov. Ob začetku razprave smo bili priča številnim kritikam s strani nevladnih organizacij in okoljskih aktivistov, ki so predstavljenemu predlogu komisije očitali zastarelost, neskladnost s cilji Zelenega dogovora (ZD) in celo, da sprejetje takšne oblike reforme pomeni »poljub smrti« našemu skupnemu boju proti podnebnim spremembam. Drži, prvotni predlog, ki je bil predstavljen leta 2018, je bil premalo ambiciozen z vidika skrbi za okolje in soočanja s podnebnimi spremembami, kar smo prepoznali tudi poslanci. Z namenom izboljšanja besedila in postavljanja višjih ciljev je bilo k resolucijam kumulativno vloženih 1941 (!) amandmajev. Sama sem podprla številne amandmaje, ki bi SKP naredili bolj skladno z ZD in zadali višje cilje zmanjševanja uporabe pesticidov ter ščitili biotsko raznovrstnost. Žal vsi niso bili sprejeti, a vseeno menim, da tokratna reforma prinaša največjo paradigmatsko spremembo po uvedbi okoljske razsežnosti v shemo subvencioniranja kmetij.

Kljub številnim očitkom in lobističnim pritiskom, ki so jih izvajali nekateri okoljski aktivisti, so bile vse tri zakonodajne resolucije na letošnjem drugem oktobrskem plenarnem zasedanju sprejete z veliko večino. Kompromisni teksti zajemajo številne spremembe, dovolite mi, da navedem najpomembnejše. Na novo se bodo uvedle tako imenovane eko-sheme. Gre za mehanizem spodbujanja k bolj okoljsko prijaznim kmetijskim praksam; kot nov način financiranja tistih kmetij, ki bodo pri svojem delovanju usmerjene k varovanju okolja in podnebja. Eko-shemam bo znotraj proračuna SKP zagotovljenih 30 % neposrednih sredstev iz prvega stebra financiranja in bodo za države članice zavezujoče, kmetije pa bodo morale dosegati zastavljene gospodarske cilje ob povečanju zelene porabe s 30 na 35 % v proračunu za razvoj podeželja. Države članice bodo sedaj morale pri pripravi nacionalnih strateških načrtov vključiti tudi podrobne kmetijske cilje, ki bodo morali biti skladni s prioritetami EU. Še več, sprejeli smo tudi, da lahko Evropska komisija pri pregledovanju pripravljenih nacionalnih strateških načrtov poda pripombe, priporočila ali celo uvede spremembe, v kolikor si v pripravljenih načrtih države članice ne bi zadostno prizadevale za usklajevanje SKP s sprejetimi cilji ZD. Glede na posredovane informacije pa naj bi v prihodnjem letu Komisija nadaljevala z načrti o podnebnem zakonu, katerim bodo strateški načrti SKP morali ustrezati, saj bodo države odgovorne za doseganje ciljev obeh pomembnih zakonodaj in njune medsebojne povezanosti. Reforma omogoča tudi prenašanje 15 % sredstev iz prvega stebra na drugi steber, v kolikor bodo sredstva namenjena za podnebne in okoljske cilje. Države članice bodo morale vsaj 30 % sredstev nameniti razvoju podeželja in skupno (z vsem že naštetim) nameniti 40 % za soočanje s podnebnimi spremembami. V reformo je vključena tudi skrb za ustvarjanje boljših pogojev mladim kmetom in manjšim kmetijam, cilj zmanjševanja uporabe pesticidov ter ustvarjanje boljših delovnih pogojev zaposlenih v sektorju.

Na področju financiranja medtem obžalujem, da je bil pri poročilu o financiranju, upravljanju in spremljanju sprejet amandma, ki v reformo vnaša hibridni model, ki bo zmanjšal prožnost, povečal upravno breme, ne bo izboljšal nadzora in ne bo kaznoval neuspehov. Sama sem se zavzemala za sprejetje izvedbenega modela, ki temelji na uspešnosti in bi vsem državam članicam zagotovil priložnost v okviru devetih ključnih ciljev skupnega sklopa kazalnikov in odobritve načrtov  s strani držav članic in Komisije, ob zagotavljanju nadaljnjega popolnega nadzora vseh odhodkov v skladu s finančno uredbo EU. To bi se storilo prek poročanja in nadzorovanja na podlagi uspešnosti za spodbujanje dejanske uporabe ekosistemov in uresničevanja višjih podnebnih sprememb in okoljskih ambicij zelenega dogovora ob hkratnem zmanjševanju dostopa do sredstev za preprosto lastništvo zemljišč.

V tokratni reformi je bila sprejeta tudi uporaba Nutri-Score sistema označevanja hranilnih vrednosti izdelkov ter o njihovem izvoru in načinu pridelave, ki bo od sedaj naprej veljal tudi za ustekleničena vina. Pri označevanju in poimenovanju hrane pa je veliko prahu dvignila razprava o možnosti prepovedi uporabe terminologije burger, klobasa, mleko, jogurt, maslo in sir za izdelke, ki so izdelani na rastlinski osnovi. Kontroverznost razprave izhaja iz stališča, da je omenjena terminologija namenjena zgolj izdelkom živalskega izvora. Sama menim, da je nesmiselno spreminjati termine, ki se v praksi uporabljajo že desetletja. Prepoved uporabe sicer za večino ni bila sprejeta, je pa bil sprejet amandma, ki bo omejeval uporabo terminov za nadomestke mlečnih izdelkov na rastlinski osnovi, za katere se bodo morale uporabljati alternativne možnosti, kot na primer »sirni nadomestek« ali »jogurtov izdelek«.

Z namenom doseganja stopnje vzdržnega, obnovitvenega kmetovanja ter težnje po doseganju ciljev o podnebni nevtralnosti reforma SKP uvaja tudi koncept tako imenovanega »kmetovanja ogljika«, zametke katerega smo videli že v Podnebnem zakonu. Gre za uporabo emisij CO2 med obnavljanjem degradiranih kmetijskih površin, katerih zgornja plast v EU vsebuje približno 14 milijard ton ogljika. Uporaba ogljika v zemlji ima namreč pozitiven učinek na obnovo organskih snovi v obdelovalnih tleh, saj veča biosko rodovitnost tal, kar pomeni, da lahko poljščine, pridelane na takšni zemlji, delujejo kot »ponori« za CO2, ki bi iz ozračja letno odstranili približno 51 milijard ton CO2 in jih shranili v zgornjo plast zemlje. V kolikor bo to uspešno, bo imelo pomemben učinek na varovanje okolja, a mnogi znanstveniki še vedno menijo, da bo v prihodnosti za zmanjševanje emisij CO2 ključno zmanjševanje živinoreje, ki v Evropi prinaša 10 % vseh emisij.

Sama bi si želela, da bi bila sprejeta kmetijska reforma bolj ambiciozna na področju varovanja okolja in težnje k doseganju ciljev Zelenega dogovora, a vendarle reforma vključuje cilje, ki bodo pripomogli k doseganju ogljične nevtralnosti do leta 2050. Pri tem pa je treba vzeti v obzir dejstvo, da sprejetje zakonodajnih resolucij v parlamentu nikakor ne pomeni, da je postopek zaključen in da je to besedilo končno. Mnogi strokovnjaki ocenjujejo, da smo zgolj na pol poti. Besedila sprejetih zakonodajnih resolucij so namreč zgolj izhodišča Evropskega parlamenta za trialoge – nadaljnja pogajanja s predstavniki Evropske komisije in Sveta, kjer bodo morali soglasno sprejeti novo, končno besedilo. Pogajanja predstavljajo dolgotrajen postopek in so pri zadnji reformi SKP zajemala 56 sestankov v razponu 18. mesecev, prva pogajanja pa naj bi se tokrat, glede na napovedi visokih diplomatov, začela že konec novembra.

Kljub temu, da v reformi SKP ni zakonodajnega zagotovila o usklajevanju politik s sprejetimi cilji ZD in strategijo o biotski raznovrstnosti, se te medsebojno ne izključujejo, ampak gredo z roko v roki. Kmetijska dejavnost je neposredno odvisna od varovanja okolja, skrbi za biotsko raznovrstnost in dostopa do vode. Dejstvo je, da če ne bomo poskrbeli za kvalitetne pogoje za opraševalce,  zmanjšali uporabe pesticidov, skrbeli za zmanjšanje emisij, bomo prišli do točke, ko kmetijska dejavnost ne bo več mogoča, SKP bo brezpredmetna in ostali bomo brez ključne proizvodnje hrane. Zato verjamem, da bomo ob zavedanju teh dejstev naredili korak v pravo smer – ne samo politika EU, ampak tudi vsi kmetje, gospodarstveniki in državljani, vsak po svojih zmožnostih, da bomo zmanjšali negativne učinke na okolje, saj skrb za okolje pomeni boj za boljši jutri.

Foto: Shutterstock

/0 Comments/objavil/a

“Umetniško instalacijo pred prostori ministrstva za kulturo vidiva predvsem kot odraz družbenega in političnega okolja”

/0 Comments/objavil/a

“Skrivanje ideološke bitke pod fasado domnevno povečane konkurenčnosti je nevarna poteza.”

V torek, 27. oktobra 2020, so člani Odbora za kulturo in izobraževanje izmenjali mnenja s komisarko Marijo Gabriel ter podali svoja razmišljanja o razmerah na madžarski Univerzi za gledališko in filmsko umetnost.

Na ulicah madžarske prestolnice Budimpešte je zaradi prevzema vrhunske umetniške univerze s strani nacionalistične vlade na tisoče ljudi v znak protesta ustvarilo človeško verigo. Demonstranti se bojijo, da bo skrbniški odbor univerze pod vodstvom Attile Vidnyanszkyja, ki je blizu premierju Viktorju Orbanu, uničil njeno avtonomijo. Gre za zadnjo izmed bitk proti poskusom madžarske vlade, da bi si podjarmila neodvisne institucije, tudi kulturne. Demonstranti zahtevajo avtonomno delovanje univerze in svobodo za umetniška prizadevanja ter umetniško izobraževanje.

Univerza je že sedma institucija, ki je prešla pod nadzor zasebnih fundacij, pri katerih upravni odbor izbere madžarska vlada. Vlada sicer zanika, da bi omejevala svobodo izražanja in trdi, da bo privatizacija tej in ostalim univerzam prinesla večjo konkurenčnost.

Evropska poslanka Irena Joveva je študentom izrekla vso podporo in jim čestitala za njihovo moč, prizadevanja in boj za univerzo. “Upam, da se vam bo uspelo osvoboditi verig, ki vam jih poskuša postaviti vlada.” Univerza za gledališko in filmsko umetnost je namreč dala že ogromno briljantnih umetnikov in Joveva upa, da bodo to počeli še naprej. “Madžarska vlada že leta načrtno duši medijske svoboščine, demokracijo in svobodo govora, to je le najnovejši vrhunec,” je dodala.

Člani Odbora za kulturo in izobraževanje so se pogovarjali tudi z Attilo Vidnyanszkyem, ki je bil pred kratkim  imenovan za predsednika skrbniškega odbora. Napovedal je novo smer 155-letne ustanove, saj naj bi si na univerzi želel “drugačnega razmišljanja”. Dodal je, da bodo predavanja odslej potekala z večjim poudarkom na domoljubju in krščanstvu. Zato se evropska poslanka Joveva sprašuje, kaj naj bi to sploh pomenilo. “Je smisel vašega domoljubja zatiranje vsega, kar ni v skladu z vašimi idejami in vrednotami?” Nadaljevala je, da je skrivanje ideološke bitke pod fasado domnevno povečane konkurenčnosti nevarna poteza, ki smo jo v preteklosti že videli.

Evropska poslanka Joveva je imela vprašanje tudi za madžarskega državnega ministra za ekonomsko strategijo in regulacijo Laszla Gyorgyja. Njena vprašanja in celoten govor si lahko ogledate spodaj:

Če vas zanima nekaj več o tej tematiki, si lahko tukaj preberete članek v angleškem jeziku.

/0 Comments/objavil/a

Akt o digitalnih storitvah – korak k varnemu okolju na spletu za vse ljudi

Ker menim, da si digitalna zakonodaja, ki jo pripravljamo v evropskih institucijah, zasluži veliko več kot dve minuti nagovora na plenarnem zasedanju ali en sam Facebook zapis, vam v naslednjem komentarju, pa četudi bo zato nekoliko daljši, želim pojasniti več ozadja in podrobnosti.

V zadnjih desetletjih smo doživeli velikanski tehnološki razcvet na spletu in s tem tudi bistvene spremembe načina bivanja (kako dostopamo do informacij, kako medsebojno komuniciramo itd.). Meja med ‘resničnim’ in ‘virtualnim’ se je razblinila, trenutna zdravstvena kriza pa je digitalno transformacijo samo še pospešila. Vsaka tehnološka revolucija prinaša nove možnosti in s tem bistveno vpliva na ustroj družbe. Guttembergov tisk je približal literaturo širšim množicam in s tem pripomogel h kultiviranju in razvoju družbe. Radio je omogočil neposredno prenašanje informacij državljanom, vendar je hkrati tudi postal orodje za širjenje Goebbelsove propagande, tako kot je Berlusconijevo lastništvo mreže televizij omogočilo predrugačenje italijanske politične krajine.

Kljub vsem prednostnim, ki jih prinaša vsaka tehnološka revolucija, se hkrati pojavljajo veliki izzivi pri brzdanju različnih interesnih sfer ter regulaciji novega polja naše vpetosti v svet. Vladajoče strukture so si pogosto prisvojile propagandna orodja in organizirano širjenje lažnih novic je bilo prisotno tekom velikega dela naše zgodovine,  pa vendar je tokratna situacija bistveno drugačna in bolj zaskrbljujoča, saj so ‘orodja’ precej bolj učinkovita, medtem ko regulacija – ali bolje rečeno demokratičen nadzor – občutno zaostaja za tehnološkim razvojem zasebnih internetnih družb. Nekaj tehnoloških velikanov namreč nadzoruje velik del našega življenja in neposredno ogroža demokratičnost naših družb, kar je svojevrsten paradoks, saj so ravno ta omrežja omogočila pluralnost mnenj, možnost javnega izražanja stališč, politikom pa neposredno informiranje državljanov.

Spomnimo se vmešavanja v zadnje ameriške predsedniške volitve, na referendumsko glasovanje o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije, na organizirano širjenje lažnih novic in spodkopavanje zaupanja v Evropsko unijo s strani državnih akterjev, kot sta Kitajska ali Rusija. V najbolj ekstremnem primeru je spodbujanje k nasilju vodilo do etničnega čiščenja v Mjanmarju, ko je vojska uporabila socialna omrežja za širjenje svojih sporočil, ali nedavno v Etiopiji, ko so se po smrti glasbenika širile lažne novice in sovražni govor, kar je vodilo v nasilje, v katerem je življenje izgubilo vsaj 160 ljudi. Širjenje sporočil je vodilo tudi v nedavni umor francoskega učitelja Samuela Patya, ko je oče učenca objavil svoje neodobravanje učiteljeve lekcije o svobodi govora, ki so ga nato videli in širili islamistični skrajneži, dokler ga eden izmed njih ni obglavil.

Kaj je skupno vsem omenjenim tragedijam? To, da se je sovraštvo širilo po socialnih omrežjih. Pa vendar so ti grozljivi primeri zgolj (najbolj znane) skrajne oblike posledic. Rekla bi, da je sama narava socialnih omrežij oziroma vpeljava ‘poslovnega modela’ sledenju uporabnikov, analiziranju naših podatkov in prodaja naših ‘osebnosti’ najboljšemu ponudniku zgrešena, saj je rezultat tega to, da je splet postal globalni stroj nadzora, ki ga vodi zloraba osebnih podatkov na industrijski ravni, poganjajo pa ga vedno bolj napredni algoritmi, ki ciljno določijo uporabnika oglaševalcu. Eden izmed rezultatov tega je, da algoritem sam sistematizirano ponuja lažne novice, teorije zarot ali spodbujanje k sovraštvu tistim, ki so za to bolj dovzetni, večinoma pa ‘zgolj’ zlorabljajo uporabnikove strahove ali njihovo samopodobo za prodajo izdelkov ali storitev. Ni odveč pripomniti, da se lažne novice ali razdiralni skrajno desničarski populizem širi nekajkrat hitreje od preverjenih informacij medijev. Ključni element tega je, da se vsakemu svet prikazuje drugače, med ljudmi pa se širi polarizacija, nezaupanje v stroko ter neodvisne ustanove, informacijska manipulacija z velikimi posledicami v ‘resničnem svetu’ pa je prisotna na vsakem koraku.

V Evropskem parlamentu smo ta teden sprejeli tri poročila Akta o digitalnih storitvah, ki naslavlja te probleme, Evropska komisija pa bo v začetku decembra na podlagi naših izhodišč pripravila zakonodajni predlog. Glavni poudarki poročil zajemajo zahteve po transparentnosti algoritmov, označevanju (političnega) oglaševanja, označevanju zavajajočih in lažnih informacij, identifikacije oglaševalcev ter pravila za moderiranje in odstranjevanje spornih vsebin. Spletne platforme so sicer pred evropskimi volitvami prostovoljno vstopile v dogovor z EU za samoregulacijo ali t.i. Kodeks ravnanja EU glede dezinformacij, prav tako se postopoma prilagajajo zahtevam ter pozivom zakonodajalcev in javnih razprav glede hitrejšega odstranjevanja nezakonitih vsebin, prilagajajo svoje algoritme, da se sovražni govor ali lažne informacije (vsaj) ne širijo tako hitro,  označijo sporne informacije vodilnih politikov in nekatere škodljive teorije zarot, kot recimo QAnon, zanikovalce holokavsta ali škodljive informacije za javno zdravje, pa tudi odstranijo jih (četudi so se v preteklosti stalno izogibali odgovornosti in se izgovarjali na svobodo izražanja).

Vendar ni prav, da o tem, kaj ostane na spletu in kaj ne, odločajo izključno zasebne korporacije, zato v Aktu o digitalnih storitvah predlagamo jasna pravila za moderiranje vsebin na spletu, zahtevamo možnost pritožbenega mehanizma za uporabnike ter človekov nadzor nad algoritmi. Nedopustno je, da bi se odstranjevala vsebina, ki bi bila zakonita in bi zasebne korporacije igrale vlogo cenzorja. Pravzaprav se je pogosto zgodilo, da so socialne platforme sicer uspele odstraniti propagando ISIS v Siriji, vendar so zaradi napak v algoritmu hkrati odstranile tudi dokaze proti človečnosti, do katerih preiskovalci niso mogli več dostopati. Zahtevno je najti pravo mero med temeljnimi človekovimi svoboščinami, kot so svoboda govora, svoboda poročanja in pravica do zasebnosti na eni strani, ter varovanjem ljudi pred sovražnim govorom, dezinformacijami in manipulacijo na drugi strani. V vsakem primeru pa o tem ne morajo odločati zasebne korporacije, ki imajo hkrati tudi monopol nad vsemi našimi podatki. Zaenkrat jih sicer skrbno zadržujejo zase za svoj tržni monopol (kar je sicer tudi sporno), toda ne vemo, kako bi jih lahko avtoritarne vlade zlorabile za svoje interese, če bi jih morale identiteto uporabnikov razkriti vladajočim strukturam in kaj bi to pomenilo za svobodo na internetu.  Vsekakor pa moramo njihov monopol nad (vse bolj prevladujočim) javnim prostorom vrniti ljudem, jim omogočiti nadzor nad svojimi podatki, omogočiti možnost anonimnosti in zahtevati transparentnost glede tega, kako se jim prikazuje svet ter kako poskušajo različni akterji z njimi manipulirati.

Akt o digitalnih storitvah je korak v pravo smer. Dopolnil ga bo Akt o trgu digitalnih storitev, ki bo vpeljal orodja, s pomočjo katerih bi se prekinil tržni monopol nekaterih korporacij, ki izrabljajo svoj dominanten položaj, in omogočila rast tudi drugim, manjšim in srednjim podjetjem. Z drugimi besedami: Zagotovili bi enakovredne pogoje za konkurenčnost. Drugi del je omogočiti raziskovalcem in javnim ustanovam uporabo anonimiziranih podatkov za najrazličnejše namene v javno dobro. A sama arhitektura ali ustroj trenutne zasnove podivjanega kapitalizma na spletu, ki preži nad našimi slabostmi in omogoča manipulacijo, ostaja. Ostajajo tudi motivi najrazličnejših akterjev, bodisi držav za geopolitični vpliv bodisi materialnih koristi zasebnikov ali političnih strank, ki brez moralnih pomislekov za stanje naših demokracij izrabljajo strahove, jezo ali razočaranja ljudi za lastne partikularne koristi ter namenoma podpihujejo sovraštvo, delitve in namišljene bitke z duhovi preteklosti. Ostane nam tudi pravična obdavčitev digitalnih velikanov in uvedba digitalnega davka, za katerega čakamo dogovor na ravni OECD držav, čeprav se ZDA na vse moči trudijo, da do dogovora ne bi prišlo. V Evropi je nekaj držav zato poskušalo vpeljati davek na nacionalni ravni, dokler niso popustile pod pritiski. EU bo morala odplačevati dolg, ki si ga bo izposodila na finančnih trgih za ‘nepovratna sredstva’ državam članicam, digitalni davek pa je eden iz peščice, ki ne bi neposredno bremenil evropskih državljanov. Druga stvar pa je dogovor med založniki ter mediji in digitalnimi velikani, da plačujejo del zaslužkov za kakovostno vsebino medijev, ki se pojavlja na njihovih platformah. V Franciji in Nemčiji so že blizu dogovora, vendar potrebujemo zakonsko določena pravila, ki bi delovali na celotnem območju EU.

PREdolgo smo zgolj opazovali zaskrbljujoče trende, ukrepali pa bistveno PREpozno. Trenutno stanje ne bo dolgoročno vzdržno, pri tem pa se moramo vprašati tudi o širših vzrokih, zakaj ljudje posegajo po enostavnih razlagah za njihove slabe pogoje življenja, kot so revščina, naraščajoča neenakost, zlorabe moči, občutek obupa in izključenosti iz družbe.

Morda se nekatere ideje zdijo preveč utopične ali naivne. Toda naivnost so očitali mnogim, ki so v zgodovini človeštva premikali meje. Sama menim, da je edina pot ta, da storimo vse, kar lahko (poudarjam, storimo in ne le govorimo, da bomo), da ustvarimo varno okolje na spletu za vse ljudi, in postavimo demokratične omejitve tistim, ki imajo preveč moči.

Irena Joveva

/0 Comments/objavil/a

Škandali o ‘zlatih vizumih’ kažejo na pomen preiskovalnega novinarstva

Poslanci Evropskega parlamenta so v četrtek, 22. oktobra 2020, razpravljali o hudih varnostnih grožnjah, ki so nastale zaradi prodaje potnih listov in vizumov Evropske unije državljanom tretjih držav. Ponudba državljanstva v zameno za gotovino spodkopava temelje demokracije ter izpostavlja našo družbo korupciji. Na problem sistema t.i. “zlatih vizumov” so kot prvi opozorili raziskovalni novinarji. Medijska delovna skupina Evropskega parlamenta, katere članica je tudi evropska poslanka Irena Joveva, je zato pripravila izjavo, s katero želijo opozoriti na pomen preiskovalnega novinarstva.

Medijska delovna skupina Evropskega parlamenta: Škandali o „zlatih vizumih“ kažejo na pomen preiskovalnega novinarstva

Danes je Evropski parlament razpravljal o resnih varnostnih grožnjah, ki jih povzroča prodaja potnih listov in vizumov Evropske unije državljanom tretjih držav. V zadnjih nekaj letih so številne države članice ponudile tako imenovane “zlate vizume”, kjer so bogati državljani lahko s sodelovanjem v nekaterih naložbenih shemah kupili dolgoročne vizume, dovoljenja za prebivanje ali celo državljanstvo držav članic EU. Te dvomljive sheme v različnih oblikah so delovale v državah, kot so Bolgarija, Ciper, Madžarska, Malta in Portugalska.

Po večletnih zamudah je Evropska komisija zdaj pripravljena ukrepati proti tem sistemom v primeru Cipra in Malte. Ponudba državljanstva v zameno za gotovino spodkopava temelje naše demokracije, hkrati pa takšne prakse v eni državi članici vplivajo na vseh 27 članic EU.

Resnična mednarodna prizadevanja za ustavitev režimov državljanstva za denar so postala mogoča zaradi prizadevanj velikega števila predanih in pogumnih preiskovalnih novinarjev iz številnih držav. Resnično smo hvaležni za njihovo delo. Razkrili so, kako ljudje, ki jim je bilo dovoljeno ostati znotraj EU, ogrožajo varnost. Številni upravičenci do teh shem so si bogastvo ustvarili s pranjem denarja in korupcijo ali pa so ključni člani zatiralnih diktatur. Razkrito je bilo, kako so bili vzpostavljeni koruptivni sistemi, ki so omogočali gladke postopke pridobivanja državljanstva za tiste, ki so bili “pripravljeni doplačati”, vključno z zanemarjanjem potrebnih varnostnih pregledov.

Člani medijske delovne skupine opozarjamo Evropsko komisijo, naj zagotovi, da bo sledila vsem razkritjem novinarjev o tej zadevi. Umorjena malteška novinarka Daphne Caruana Galizia je bila med tistimi, ki so delali na razkrivanju korupcije v strukturi zlatih vizumov. Naša dolžnost je spoštovati njen spomin in podpirati novinarje, ki so lahko razkrili dejstva o tej nevarnosti za našo demokracijo. Demokracija potrebuje zaščito in demokracija potrebuje neodvisno preiskovalno novinarstvo.

V imenu medijske delovne skupine

David Casa, sopredsednik delovne skupine
Ramona Strugariu, sopredsednica delovne skupine
Magdalena Adamowicz
Irena Joveva
Živi Kuhnke
Dace Melbarde
Viola von Cramon-Taubadel

Pismo v angleškem jeziku: Media Working Group on Golden visas

Foto: Evropski parlament

/0 Comments/objavil/a

Pokaži mi svoj “feed” in povem ti, kdo si

V petek, 16. oktobra 2020, je potekal spletni pogovor z novinarji pred drugim oktobrskim plenarnim zasedanjem Evropskega parlamenta, kjer bodo tokrat v ospredju reforma skupne evropske kmetijske politike ter razprava in glasovanje o predlogih parlamenta glede vsebine akta o digitalnih storitvah in pravilih o umetni inteligenci.

Evropska poslanka Irena Joveva je izpostavila, da bo tokrat največ pozornosti namenjene digitalni agendi. Že dalj časa se namreč pojavljajo pozivi, da bi Unija postala digitalno suverena in s tem nadoknadila zaostanek za Kitajsko in ZDA. Akt o digitalnih storitvah (DSA) bo naslovil mnogo perečih težav, s katerimi se Unija in družba nasploh soočata v vedno bolj digitalnem okolju našega življenja. »Na plenarnem zasedanju bomo sprejemali iniciativno poročilo (INL – legislative initiative report), ki sicer ni zakonodajno, a bo imelo politično težo. Iz tega dokumenta bo namreč Komisija razbrala in upoštevala predloge, ki imajo večinsko podporo Evropskega parlamenta,« je povedala Joveva ter nadaljevala, da bodo sprejemali tri ločena poročila: odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (IMCO), odbora za pravne zadeve (JURI) ter odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE). Poslanka je bila poročevalka v senci pri mnenjih na vsa tri poročila v odboru za kulturo in izobraževanje (CULT).

V nadaljevanju je poslanka spregovorila o načrtih Komisije, ki bo svoj zakonodajni predlog izdala predvidoma v začetku decembra.

»Bistveni poudarek naj bi bila t.i. ‘ex ante’ pravila, ki bi preprečevala velikim internetnim korporacijam, da bi postale t.i. ‘gatekeeper’, torej bi samovoljno preprečevale dostop manjšim tekmecem na trgu. Manjšim podjetjem bi, skratka, omogočili vsaj osnovne pogoje za konkuriranje tehnološkim velikanom.«

Še bolj pomemben pa je po besedah Joveve monopol nad medčloveškimi odnosi oziroma podatki: »Nekoč je veljal rek “povej mi, s kom se družiš in ti povem, kdo si”, danes pa velja “pokaži mi svoj “feed” in povem ti, kdo si”«. DSA bo odgovor na dogajanje z algoritmi dejavnosti uporabnikov, ki se odvija predvsem na socialnih omrežjih. Poslanci poskušajo znotraj DSA urediti področje transparentnosti teh algoritmov, na primer označevanja (tudi političnega) oglaševanja glede na izvor in plačilo objave, označevanje in odstranjevanje spornih ali zavajajočih informacij, moderiranje vsebin na spletu itd. Vse to ob primerni ravni zagotavljanja svobode govora in svobode poročanja ter spoštovanja pravic posameznikov in zasebnosti. »Ključna je razlika med nezakonito vsebino, kot sta otroška pornografija ali terorizem, ter škodljivo vsebino. Ilegalno vsebino bodo platforme dolžne takoj odstraniti, med tem ko bodo za  škodljivo vsebino določena jasna pravila postopanja.«

V zaključku je evropska poslanka Joveva sporočila, da ostaja odprto marsikatero vprašanje, na primer kako izslediti krivce, ki so ilegalno ali škodljivo vsebino naložili na spletne platforme. Ob tem pa dodaja, da so v parlamentu oziroma odborih storili korak v pravo smer pri urejanju vsakodnevno spreminjajočega se digitalnega področja.

/0 Comments/objavil/a

Joveva najbolj aktivna domača evroposlanka na številnih področjih

Irena Joveva je, glede na različne kazalnike aktivnosti evropskih poslancev, na več področjih svojega delovanja najbolj dejavna slovenska poslanka.

Vse aktivnosti poslancev Evropskega parlamenta se ažurno beležijo na spletnem portalu “MepRanking.eu”. Tu si lahko njihovo delovanje ogledamo v kontekstu celotnega Parlamenta, znotraj poslanskih skupin, odborov, v katerih so aktivni, ter glede na vse ostale evropske poslance iz njihove države. Že pred časom je organizacija VoteWatch ob analizi, kdo izmed evropskih poslank in poslancev je v sedanjem mandatu najbolj odprt za sodelovanje in najbolj naklonjen razvoju mreženja, Ireno Jovevo uvrstil na 12. mesto. Poslanka je zelo dejavna tudi pri vseh ostalih aktivnostih in obveznostih parlamentarnega dela. Spletno orodje za rangiranje evropskih poslancev namreč kaže, da je izmed slovenskih evroposlancev doslej zastavila največ pisnih vprašanj (27),  največkrat obrazložila svoj glas (kar 244-krat) in bila največkrat poročevalka v senci za mnenje (5-krat). S triindvajsetimi govori pa je tudi med najbolj aktivnimi slovenskimi evroposlanci pri razpravah.

Aktivnosti evropskih poslancev lahko spremljate na tej POVEZAVI.

 

/0 Comments/objavil/a

Svoboda medijev postaja ogrožena tudi v demokratičnih družbah

Irena Joveva je v sredo, 14. oktobra 2020, kot govornica na Regijskih dnevih novinarjev otvorila panelno razpravo z naslovom »Dezinformacije, družbena omrežja in novinarstvo: razumevanje in boj proti lažnim novicam«. Gre za srečanje, ki je namenjeno neodvisnim medijskim platformam, preiskovalnim novinarjem ter strokovnjakom Zahodnega Balkana in Turčije. Razprava je bila osredotočena na preverjanje dejstev in izmenjavo informacij v času globalne krize.

Novinarjem je uvodoma izrazila poklon za njihovo delo, ki prispeva k demokraciji na Balkanu. Izpostavila je vpliv trenutne zdravstvene krize na medijski svet, saj je pandemija covid-19 s seboj prinesla tudi nov termin ‘infodemija’.

»Lažne novice, teorije zarote in dezinformacije sicer niso nič novega, a jim v današnjem času socialni mediji pomagajo, da dosežejo množice. Zakonodaja zelo hitremu dogajanju na spletu ne sledi, uvajanje regulacij in zakonov poteka počasneje od razvoja tehnologij.«

Izpostavila je tudi problematiko lažnih novic: »Ko identificiraš dezinformacijo in jo poskušaš popraviti, popravek nikoli ne doseže toliko ljudi, kot jih je dosegla laž. Izmišljene novice so kar 70% bolj učinkovite od resničnih novic.« Poslanka ugotavlja, da postaja svoboda medijev ogrožena tudi v demokratičnih državah, kar je posledica dejstva, da mediji počasi prehajajo v last političnih struj. Še posebej zaskrbljujoče je stanje na Balkanu. V nasprotju s preteklostjo, ko je bilo virov informacij malo, a so bili ti kredibilni, današnji čas omogoča poplavo objav povsem izmišljenih novic, ljudje pa žal nimajo dovolj časa, da bi jih preverjali. Rešitev vidi v izobraževanju ljudi o socialnih medijih, o branju in razumevanju novic in vsebin na spletu ter v transparentnosti lastništva medijev, ki novice objavljajo.

Evropski parlament in Evropska unija kot celota si zelo prizadevata v boju proti perečemu vprašanju dezinformacij in lažnih novic, storjenih je bilo več korakov. V Evropskem parlamentu sta bila ustanovljena Odbor za dezinformacije in neformalna Delovna skupina evropskih poslancev za medije, ki obravnavata tovrstna vprašanja. Evropska komisija je leta 2018 okrepila in oblikovala Akcijski načrt proti dezinformacijam, trdo delajo na oblikovanju Zakona o digitalnih storitvah ter Akcijskega načrta za demokracijo.

Nagovor je zaključila z mislimi: »Vsi, civilna družba, novinarji in zakonodajalci, moramo sodelovati pri krepitvi medijev in neodvisnega kakovostnega novinarstva. Na panelih, kot je današnji, kjer si izmenjujemo različne ideje in poglede, se lahko vsi veliko naučimo.«

Panelno razpravo, ki je potekala v angleškem jeziku, si lahko ogledate TUKAJ.

/0 Comments/objavil/a