Foto: Nebojša Tejić/STA

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 2. februarja 2022, na svojem Instagram profilu @ijoveva v “live” pogovoru gostila predsednika stranke LMŠ, Marjana Šarca. V sproščenem vzdušju sta brez filtra in cenzure odgovarjala na vprašanja, ki so jih zastavili sledilci.

Uvodoma sta odgovorila na vprašanje o stvareh, ki jih najbolj pogrešata še iz življenja pred politiko. »Marsikaj … bilo je bolj sproščeno, lahko sem si več dovolil, pa pogrešam vse tiste ljudi, s katerimi sem delal, preden sem vstopil v politiko,« je dejal Marjan Šarec, Irena Joveva pa mu je glede ljudi, ki jih pogreša, lahko le pritrdila. Dodala je, da ji s profesionalnega vidika manjka tudi terensko delo v tistem novinarskem smislu, ko je lahko raziskovala, izpraševala in delala prispevke. Poklepetala sta še o Ireninem vstopu na politični parket in Šarec je bil iskren: »Ni kaj tajiti, jaz sem bil pobudnik. Poklical sem, vprašal, če bi bila nosilka liste za evropske volitve. Ko je odgovorila, sem vedel, da je to to, da je to prava zgodba in odločitev. Zagotovo tega ne bom nikoli obžaloval.« Ugotavljala sta še, da jima izkušnje iz preteklosti velikokrat pridejo prav. Jovevi s poznavanjem širših političnih tem, pa tudi retoričnimi veščinami: »V Evropskem parlamentu imamo približno minuto časa za nagovor ali razpravo. Imam izkušnje z javljanji v živo, ki so bila enako dolga, zato veliko lažje kot kolegi v tisto minuto strnem bistvo.«

Obema, odkar sta v politiki, največ zadovoljstva prinaša odziv ljudi na delo. Joveva se drži predvolilne obljube, da je tu za ljudi, ki so jo poslali v Bruselj: »Ko veš, da si nekomu pomagal, odgovoril na vprašanje ali da si pomagal še bolj konkretno, poslal vprašanje komisiji, kaj vprašal druge kolege politike, da si na zasedanju odprl temo, da si z dopolnili lahko konkretno posegel v zakonodajo.« Šarec pa je pristavil: »Oba z Ireno izhajava iz delavsko kmečkega okolja, ni nama bilo z rožicami postlano in veva, da se je treba za vsako stvar potruditi. Nič nama ni bilo dano. Zato v politiki delava na enak način. Ne maram snobizma, »hohštapleraja«, vedno sem bil najbolj vesel, ko sem lahko z ljudmi imel neposreden stik.« Po njegovih besedah politika razgali to, kar tudi v resnici si.

Sledili so odgovori na zastavljena vprašanja. Čeprav gre pri Instagramu za »omrežje mladih«, so jih zanimala vsebinska in zelo konkretna področja. Najprej je beseda tekla o trenutnem in morebitnem novem volilnem sistemu, ki je tudi za stranko LMŠ že od nekdaj eno izmed najpomembnejših vprašanj. Že v času Šarčeve vlade je bil pripravljen predlog zakona, ki je uvajal večinski sistem, preferenčni glas in ukinjal okraje, a žal zaradi povsem osebnih interesov nekaterih poslancev ni bil sprejet. “Dokler volilnega sistema ne spremenimo in bo še naprej zapleten, ljudem oddaljen in jim bo preprečeval, da bi imeli pri izbiri poslancev odločilno vlogo, v Sloveniji ne bo političnih  sprememb. Z volilnim sistemom, kot ga zagovarjamo mi, pa bi se lahko reševalo tudi vprašanje odpoklica poslanca, ki se ga zdaj ne da izvesti,” je pojasnil Šarec.

Reševanje stanovanjske problematike predvsem mladih je še ena izmed tem, ki je ni več mogoče pometati pod preprogo. Marjan Šarec je opisal dosedanja prizadevanja LMŠ v tej smeri:

»Že v času naše vlade smo pripravili poroštveni zakon za stanovanjske kredite. Na slabo banko smo želeli prenesti tudi zemljišča, na katerih bi DUTB gradil stanovanja. In tudi v programu stranke predlagamo ustanovitev stanovanjskih zadrug po tujih vzorih, ker se je to izkazalo za dobro, regulacijo kratkoročnih najemov, možnost odkupa prvega lastniškega stanovanja z odplačilom prek najemnine, okrepitev fonda javnih stanovanj. Mladim pa moramo omogočiti tudi čim hitrejši vstop na trg dela, saj le tako lahko dobijo kredite.«

S poslanko Jovevo sta se dotaknila tudi »madžarizacije Slovenije«. Oba vidita rešitev v udeležbi na volitvah, 24. aprila 2022. Ob tem je pomembno vedeti, da popoln kandidat ne obstaja. »Nekomu bo treba dati glas in potem od njega terjati odgovornost,« je povedal Šarec.  Meni, da je aktualni predsednik vlade postal hlapec Budimpešte, Slovenija pa vazalna provinca. LMŠ je v tem mandatu ustanovila dve preiskovalni komisiji, ki raziskujeta nezakonita imenovanja v policiji ter sumljive nabave zaščitne opreme. Če bo potrebno, pa bo v prihodnjem mandatu ustanovila tudi kakšno novo, ki bo raziskala prodaje hotelov:

»Revidirati bo treba vse te posle in razveljaviti vse škodljive zakone. Kot LMŠ smo neizprosni, kar se tiče korupcije in razčiščevanja. Zagotovo bomo zahtevali revizije, to pa lahko storimo zato, ker nismo nikomur nič dolžni.«

Joveva in Šarec se zavedata tudi težav v javnem zdravstvu. Marjan Šarec meni, da dvigovanje plač le eni plačni skupini prinaša velike težave in kaos. Sistem plač je, po njegovem prepričanju, treba na novo urediti sistemsko in v celoti: »Naslednjo vlado bo pričakalo, tako kot je mene leta 2018, najprej pogajanje s sindikati.« Pomanjkanje družinskih zdravnikov je težava, ki jo bomo lahko reševali le dolgoročno. Poleg korupcije vidi Šarec težavo tudi pri organizaciji dela in »dvoživkarstvu«, ki nekaterim zdravnikom omogoča, da v javnem sistemu ne dajo tolikšnega prispevka, kot bi ga lahko, ga pa zato dajo ob popoldnevih v svojih zasebnih samoplačniških ambulantah. Ukiniti je treba tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje, saj je za koriščenje polne košarice zdravstvenih storitev že zdavnaj postalo obvezno.

Epidemija covid-19 medtem ni razgalila le težav v zdravstvu, pač pa tudi zmedo v ukrepih, ki jih je narekovala vlada. Z Jovevo sta se strinjala, da je v pandemiji klecnila predvsem komunikacija oblasti z državljani. Šarec pri obvladovanju epidemije zagovarja predvsem mehkejše ukrepe, kot so razdalja, maske, higiena rok in kašlja, samotestiranje vseh, tudi cepljenih, in dosledno spoštovanje karanten.  Obveznega cepljenja pa ne podpira. Dodal je še, da zato s strankami, ki so proti vsem covid ukrepom, v LMŠ ne bi mogli sodelovati, četudi bi se komu zdelo všečno.

Dotaknila sta se še nuje po prehodu v družbo znanja, po razvoju in digitalizaciji družbe. »V programu LMŠ smo digitalizaciji posvetili veliko ukrepov in tudi novo ministrstvo za znanost, raziskave in digitalno preobrazbo je predvideno.« Ob tem sta pohvalila nekatere sisteme, ki že delujejo, in opozorila na številna področja, kjer je nujno potrebna prenova in nadgradnja sistema, predvsem v storitvah za državljane.  »Pri nas so še vedno otroci, ki nimajo dostopa do interneta in dokler je tako, težko govorimo o digitalni družbi,« je poudaril Šarec, ki dodaja, da je LMŠ v svojem  programu predvidela povečanje sredstev za znanost, raziskave in razvoj. Cilj je, da se jim do leta 2026 nameni do 1,5% bruto družbenega proizvoda.

Ob koncu sta pozvala k prebiranju programa stranke LMŠ, ki je dostopen na spletni strani stranke. Ker se vprašanja hitro nabirajo, sta sklenila, da klepet v bližnji prihodnosti ponovita. Do takrat pa vas vabimo k ogledu posnetka na Instagram profilu Irene Joveve.

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja