Odziv evroposlanke Joveve na sprožitev RoL in direktivo Anti-SLAPP

Spoštovani,

v nadaljevanju si preberite izjavo evropske poslanke Irene Joveve (RE/LMŠ) glede predloga t. i. Anti-SLAPP direktive ter glede sprožitve mehanizma pogojevanja evropskih sredstev z vladavino prava proti Madžarski:

“V skladu z napovedmi predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen na aprilskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta je kolegij komisarjev danes tudi uradno podprl začetek formalnega postopka sprožitve mehanizma splošnega režima pogojenosti zaradi kršitev načel pravne države in zlorabe sredstev EU proti Madžarski. A dejanska sprožitev zamrznitve sredstev mora biti potrjena tudi s kvalificirano večino predsednikov vlad držav članic v Svetu. Težko pričakovane sankcije, h katerim v Evropskem parlamentu pozivamo že od začetka leta 2021, ko je mehanizem formalno stopil v veljavo, pa ne bodo zajemale vsega, kar bi si želeli. Sankcije bodo osredotočene zgolj na korupcijo ter z njo povezano problematično porabo evropskih sredstev skozi javne natečaje, pri čemer je Viktor Orban – za ceno javnih svoboščin in popolne podreditve demokratičnih institucij – evropska sredstva usmerjal k svojim prijateljem in družini. Boj proti korupciji je vsekakor izrednega pomena, toda enako pomembno je tudi varovanje načel pravne države, človekovih pravic in neodvisnosti sodstva, zato je nesprejemljivo, da napovedane sankcije tega ne bodo vključevale. Vztrajali bomo pri tem, da Evropska komisija ne odobri nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost Madžarske in Poljske, dokler državi ne zagotovita neodvisnosti sodstva, svobode medijev in neodvisnosti regulatornih agencij. Brez vrednot EU ne sme biti prejemanja EU sredstev.

Ob tem pa pozdravljam predlog t.i. Anti-SLAPP direktive oziroma zavezujoče zakonodaje na celotnem področju Unije proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti. Direktiva bo sistematično zaščitila novinarje, civilno družbo in nevladne organizacije pred zlorabami pravnih sredstev akterjev, ki na ta način poskušajo utišati kritike. Veseli me, da predlog Evropske komisije vključuje vse glavne poudarke, ki smo jih zahtevali v Evropskem parlamentu v resoluciji, pri oblikovanju katere sem kot del pogajalske skupine v sklopu pristojnosti odbora za kulturo sodelovala tudi sama. Najbolj pomemben bo pravni mehanizem, ki bo sodni veji oblasti omogočal vnaprejšnjo zavrnitev tožb, ki bodo jasno prepoznane kot SLAPP tožbe. Pozdravljam tudi določbe, da bi za očitne zlorabe pravnih sredstev s SLAPP tožbami stroške sojenja moral poravnati tožnik. V Evropskem parlamentu bomo omenjeno direktivo v naslednjih korakih še zaostrili in razširili nekatere določbe. Predvsem bi si želela tudi korenito omejitev tako imenovanega “forum shoppinga”, s katerim tožniki vzpostavijo še večji psihični in finančni pritisk na kritike. Naslednji potreben korak bi bil, da bi bila priporočila za države članice, kot so določbe za zbiranje podatkov o primerih SLAPP, izobraževanje sodnikov in dodatna varovala, zavezujoča že znotraj same direktive. Na tem mestu naj še spomnim, da imamo SLAPP primere tudi v Sloveniji, ko neformalni sodelavci odhajajočega predsednika vlade poskušajo na tak način utišati kritične novinarje. Slovenija bi morala obrekovanje kazensko-pravno reformirati v skladu s standardi EU. Skrajni čas je, da klofut (ang. SLAPP) preiskovalnemu novinarstvu in pravnemu sistemu v EU ne dopuščamo več.”

/0 Comments/objavil/a

Raje ta vaša puška v koruzi kot glava v pesku

Vau. Po včerajšnjem razpadu sistema na nacionalki človek težko ubesedi nekaj, kar bi lahko bolje orisalo trenutno stanje v državi. Kljub temu bom poskusila.

Zanima me …

Vam je OK, da se poziva k neizključevanju z izključevanjem? K strpnosti z nestrpnostjo?

Kaj pa to, da se domoljubje dokazuje s sovraštvom do drugih?

In to, da se poziva k povezovanju z napadanjem vseh, ki kritizirajo? K sodelovanju z uničenjem vseh, ki se ne podredijo?

Zanima me …

A veste, kaj je kazen za nesodelovanje v političnem odločanju? Prosto po Platonu: to, da vam na koncu zaradi tega vladajo slabši ljudje.

Take imamo zdaj na oblasti. Tudi zato, ker je bila volilna udeležba zadnje čase tako nizka. Seveda vem, kaj si zdaj marsikdo od vas misli. “Kaj pa zato, ker je Marjan Šarec ‘vrgel puško v koruzo’, a tega pa ne boš problematizirala?” 🙄

Ne, ne bom. Ker je bilo to eno od zadnjih demokratičnih, moralnih, načelnih vladnih dejanj v slovenskem političnem prostoru. Več od tega ne bom razlagala, ker je popolnoma jasno, zakaj je storil, kar je storil. Kot je popolnoma jasno, kaj se je potem zgodilo z določenimi posamezniki, strankami, ki se obračajo po vetru (berite položaju in interesih). Verjeli ali ne, ampak imam – če že – raje to vašo puško v koruzi kot glavo v pesku.

Da ne bo nesporazuma. Veste, da ne znam drugače kot iskreno, zato ne morem reči, da nikoli nisem bila razočarana. Veste, vsi bi najraje glasovali za popolno ali popolnega. Toda tak(a) ne obstaja.

Obstajajo pa taki, ki bi jim, če bi jim dal v upravljanje Saharo, v štirih letih – no, očitno že v dveh – zmanjkalo peska. Bi ga sicer dokupili iz Gobija, a bi jim tudi tega zmanjkalo. Razdelili bi ga z bombončki. Se opravičujem, bombonjerami. Vmes bi pa zavajali, manipulirali, lagali, se sprenevedali, bili arogantni, pokroviteljski, vsevedni, samozadostni. Škodljivi.

Te dni sem se večkrat spomnila na kampanjo pred evropskimi volitvami 2019. Spodnje fotografije so od takrat. In že takrat sem na soočenjih stala ob ljudeh, ki so me vsakič znova opomnili, kaj ne želim nikoli postati. Ali pozabiti, kdo sem. Pozabiti na svoje vrednote in načela. Se pretvarjati. Potvarjati.

Trudim se po najboljših močeh in kažem svoj pravi obraz. Nisem edina! To je LMŠ. Glas za LMŠ je glas za demokracijo. Standarde. Kulturo. Načelnost. Sposobnost. Pokončnost. Delavnost. Normalnost. Za rešitve. In razvoj.

Tega ne pišem zato, ker moram. To pišem zato, ker čisto zares tako mislim. Posnosna sem, da lahko sem del LMŠ. Del skupine, ki se trudi po najboljših močeh za javno dobro. Proti korupciji in rušenju demokracije. Poslanska skupina LMŠ je daleč najboljša in si zasluži delati dalje. In to zato, ker si to zaslužite vi, dragi ljudje. Je pa odločitev seveda v vaših rokah.

Želim si, da greste na volišča. Želim si, da se po nedelji Slovenija vrne v normalnost s skupnimi močmi LMŠ in še štirih strank (Gibanje Svoboda, SD, Levica, SAB).

Ponovila bom samo še to, da sem prepričana, da je odločitev v nedeljo dokaj enostavna.

Povedala bom samo še to, da se nimate pravice pritoževati, če ne boste šli volit.

Zaključila bom samo še s tem, da IMA V SLOVENIJI OBLAST LJUDSTVO.

Imate to. Imate moč. Izkoristite jo.

Imamo to! Je*** več nas je! #pejtevolt

– Irena

/0 Comments/objavil/a

“Kul si, če si dober človek”

Evropska poslanka Irena Joveva se je v sredo, 20. aprila 2022, udeležila spletne razprave z dijaki ambasadorji Evropskega parlamenta z naslovom Če bi jaz odločal(a) o preprečevanju odvisnosti med mladimi.  Odvisnost žal ni redek pojav, zato so mladi v razpravi predstavili svoje poglede nanjo in s poslanko Jovevo iskali rešitve, ki jih lahko ponudi politika. Strinjali so se, da je najpomembneje, da do zasvojenosti niti ne pride. Mladi namreč droge največkrat poskusijo iz radovednosti in medvrstniškega dokazovanja, a zavedati se morajo, da bodo res “kul” samo, če bodo dobri ljudje, je poudarila poslanka.

Joveva je uvodoma nanizala nekaj dejstev o zasvojenosti, ki so jih pokazale evropske raziskave. Mladi pogosto in že v rosnih letih posegajo po cigaretah in alkoholu, ker jim je oboje relativno lahko dostopno. Tudi uporaba mehkih in trdih drog je razmeroma visoka. Poslanka sicer zagovarja legalizacijo marihuane tako v medicinske kot osebne namene po vzoru nekaterih ostalih evropskih držav. Pri tem pa se ji zdi pomembna regulacija dovoljenih količin pridelovanja in posedovanja, starostne omejitve ter omejevanje zlorabe. Do trdih drog ima radikalnejše stališče, saj si želi njihovega popolnega izkoreninjenja. Zaskrbljujoče so tudi nekemične odvisnosti, pri tem so še posebej v porastu odvisnosti od elektronskih naprav. Pandemija je težave na vseh področjih odvisnosti samo še poglobila.

Sledile so predstavitve, ki so jih srednješolci pripravili na osnovi delavnic, organiziranih na šolah. Glavna ugotovitev je bila, da se vse začne v domačem okolju. To mora zagotavljati zdrav razvoj mladostnikov s pozitivno samopodobo. Zelo pomembni se jim zdijo tudi medvrstniški odnosi ter ostalo podporno okolje – od sorodnikov, znancev, sosedov, do učiteljev. Povedali so, da pogrešajo več ozaveščanja in izobraževanja, tako za mlade kot tudi za starejše. Evropska poslanka je izpostavila tudi vse večje pritiske okolice:

“Zakaj se toliko mladih bori z odvisnostjo? Mladi iščejo nekaj, da lahko pozabijo na težave, ki jih imajo in te težave so ponavadi vzrok odvisnosti. Epidemija je vse še poslabšala in podali ste odličen predlog, da bi se mladi morali učiti, kako se tem skušnjavam zoperstaviti. Predvsem v obdobju mladostništva, ko so skušnjave, da se dokažejo, še večje. Kot družba mladim ustvarjamo ogromen pritisk. Živimo v svetu tekmovanj in potrošništva, ker mislimo, da nas bo to osrečilo.”

Po mnenju poslanke mladi droge poskusijo iz radovednosti, pri tistih, ki se jim zgodi zasvojenost, pa so vedno tudi globlji vzroki. Pridobivanje občutka lastne vrednosti je projekt skupnosti, zato moramo kot družba prevetriti vrednote, je dejala. V različnih skladih, ki so na voljo v okviru Evropske unije, so na voljo zajetna sredstva za izvajanje programov preventive na področju zasvojenosti. Ob tem je pomemben tudi poostren nadzor nad razpečevalci drog ter preiskave, ki morajo pripeljati do epilogov, to je do razkritij kriminalnih mrež, ki obvladujejo trg s prepovedanimi substancami.

Eden od predlogov je bil tudi višanje starostne meje za nakup alkohola in tobačnih izdelkov. Poslanka je bila kritična do slovenskega odnosa do alkohola:

“Vsak večji dogodek je priložnost za zdravico, zato je ključno toliko bolj odgovorno obnašanje starejših, da bi mlade izključili iz popivanja in jim onemogočili stik z alkoholom. Višanje starostne meje verjetno ne bo pomagalo.”

Govora je bilo tudi o nevladnih organizacijah in centrih za pomoč. Joveva je povedala, da ti že obstajajo, potrebno pa je boljše obveščanje in ozaveščanje, na koga se lahko mladostniki in njihovi starši obrnejo. Sodelovanje med odgovornimi institucijami na državni, regijski in lokalni ravni namreč ni dovolj učinkovito. Poseben poudarek razprave pa je bil, v duhu časa, namenjen nekemični zasvojenosti. Ta je vse pogostejša, z njo se soočajo mladi in starejši. “Danes živimo v svetu, kjer se ogromno stvari odvija digitalno in je pomembno, da se dovolj zgodaj naučimo digitalne pismenosti. Ampak ključno je, da znamo tehnologijo pravilno uporabljati,” je menila poslanka. Tehnološka abstinenca se ji ne zdi realna, saj je ogromno funkcij vezanih prav na tehnologijo: “Bi pa morali zmanjšati njeno uporabo, uporabljati bolj mehke prijeme ali ponuditi alternative, se pa ne strinjam z načinom palice in kaznovanja. Mladostniki se morajo sami zavedati, da je problem, da so tako veliko na internetu. Na dolgi rok je to edino efektivno.” Ob tem je še enkrat opozorila na nujno spremembo vrednostnega sistema pri mladih : “Nisi kul, če kadiš in piješ, kul si, če si dober človek!”

 

Posnetek celotne razprave:

/0 Comments/objavil/a

IG live z Mirjam Noč: “Jesenice niso samo železarna”

Evropska poslanka Irena Joveva je v četrtek, 14. aprila 2022, na Instagram live pogovoru gostila Mirjam Noč, kandidatko stranke LMŠ na prihajajočih državnozborskih volitvah. Poleg debate o volilni kampanji sta pogovor namenili zlasti občini Jesenice, od koder obe prihajata. Po njunem mnenju Jesenice niso samo železarna, pač pa kraj izjemnih priložnosti.

Uvodoma je Mirjam Noč spregovorila o odločitvi za vstop v politiko, pri čemer je poudarila, da je odločitev zorela nekaj časa, za kandidaturo pa da so jo prepričali prav posamezniki v stranki LMŠ, saj so ti dosledni, spoštljivi, sama pa čuti izredno pozitivno energijo v ekipi. V primeru, da bo izvoljena kot poslanka državnega zbora, se vidi aktivno na področjih ščitenja človekovih pravic in zaščite avtorskih in intelektualnih pravic, s čimer se tudi sicer že leta poklicno ukvarja. 

Tako Nočeva kot Joveva sta Jeseničanki, zato je bila glavnina pogovora namenjena njunemu domačemu mestu. Nočeva je menila, da bi bilo prav, da bi Jesenice postale gospodarsko in storitveno središče: “Imajo izredno strateško lego, blizu so avtocesta, železniška proga in predor Karavanke,” je naštevala. Pomemben del razvoja Jesenic bi moral postati tudi turizem, denimo razvoj storitvene infrastrukture ob kolesarski poti med Jesenicami in Kranjsko Goro. Turistom privlačna pa bi lahko postala tudi industrijska zgodovina kraja:

“Jesenice kot železarsko mesto že zdavnaj niso več mesto rdečega prahu. Je pa železarstvo stvar, na katero moramo biti ponosni in je del naše identitete.”

Tudi multikulturnost je nekaj, na kar so lahko Jeseničani ponosni. “Vsi prišleki so naši, s tem nimamo težav, več težav imamo s tem, ko pride Ljubljančan k nam, še posebej, če je oblečen v zeleno,” se je pošalila in nadaljevala, da “ljudje na Jesenicah niso tujci, so naši ljudje, so Jeseničani.”

Na Jesenicah pa so se v minuli zimi soočili tudi z visokimi položnicami za ogrevanje. Kot je povedala Nočeva, eno izmed inovativnih in kvalitetnih rešitev vidi v izrabi odvečne toplote, ki jo oddaja podjetje Acroni in bi jo lahko uporabljali za ogrevanje celotnega mesta.

Na koncu je pojasnila tudi, zakaj nosi točno določene rdeče in bele uhane tekom pogovora. Dejala je, da gre za uhane, imenovane “Janezova pošta”, ki so sestavljeni iz nabiralnika in pisemca. Slednje so ji podarili v Inštitutu 8. marec, ko so se tekom terenskih obiskov po Sloveniji ustavili na Jesenicah. Namen teh uhanov je množična aktivacija ljudi ter udeležba na volitvah 24. aprila 2022, k čemur sta gledalce pozvali tudi Joveva in Nočeva. 

Pogovor si v celoti lahko ogledate na povezavi TUKAJ.

/0 Comments/objavil/a

“Pejte vol’t! Je**** več nas je!”

V popolnosti si podrediš medije. Pravosodje. Tožilstvo. Vse podsisteme države. Hkrati si zgradiš močen aparat, podkrepljen z državnim in/ali evropskim denarjem. Denarjem davkoplačevalk in davkoplačevalcev, torej, ki se prek projektov steka k tvojim prijateljem, da lahko svojemu očetu gradiš palačo nedaleč stran od glavnega mesta države, ki jo vodiš, “presežke” denarja pa mimogrede usmerjaš še v “medije” svojega političnega zaveznika v sosednji državi.

Ker so ti “mediji” nujni za trenutno vlado v tej sosednji državi. Za širjenje sovraštva, dezinformacij, za manipulacije, laži, diskreditacije nasprotnikov in ohranjanje paralelne realnosti za informacijski mehurček, v katerem se bodri “desnica”.

Avtoritarna režima v državah, ki sem ju opisala v prvem odstavku, si bosta – po zmagi na volitvah 3. oziroma 4. aprila – v prihodnjih letih zelo verjetno samo še utrdila oblast. Očitno za večno. Opozicija nikoli ni imela niti možnosti. In to bi res morala biti budnica za nas v Sloveniji (zgoraj opisani kot sosednji državi). Iz takšnega stanja se je namreč skoraj nemogoče pobrati. Ko demokracije ni več in ostane le še koruptivna klika pod vodstvom ene stranke. Partije. Ko se pretvarjajo, da je to ena izmed vizij prihodnosti Evrope, pa bolj spominja na avtoritarne režime na vzhodu.

Vsako dodatno leto, ma kaj leto, vsak dodaten mesec z Janezom Janšo na oblasti bi lahko pomenil podobno za Slovenijo. Volitve 24. aprila bodo res zgodovinske in morda najpomembnejše doslej. Izbire je dovolj in nasprotno od prikaza “desnice” je pluralizem na “levici”. Nalašč sem dala v narekovaje, ker je to dosežek Janše. Da se delimo na leve in desne. Vse, kar ni SDS ali njihov satelit, je levo. Preprosta binarnost jim ustreza, saj morajo ustvarjati neke sovražnike, podobno kot je treba “uravnotežiti medije”, ker “uravnoteženi mediji”, kot so recimo na Madžarskem, poskrbijo, da zmaga prava Stranka. Ampak … a veste, kaj je pri vsem tem žalostno? To, da so Orban, Vučić in Janša v svojih državah uničili desnico. Ves ta čas in z vsem tem denarjem niso bili zmožni ustvariti neke evropske desne stranke, pač pa res klavrn populizem s podporniki, ki mislijo, da so popili vso pamet tega sveta, imeli bi svoj javni medij, svoje paralelne univerze. Res je tako slabo, da izpade komično, toda hkrati žalostno. Žalostno je to, da jih določen odstotek ljudi voli ne glede na to, koliko dolgoročne škode naredijo, čeprav jih je v resnici – če (malo scenzurirano) parafraziram Marcela – je**** malo in točno vemo, kdo so.

To, kar spremljamo pri podrejanju medijev, pravosodju, pri agencijah, kulturnih institucijah, kaznovanju civilne družbe … to so poskusi, korak za korakom, utišanja kritičnih glasov in delovanja pregona korupcije, v temelju pa poskusi z nastavljanjem spolitiziranega vodstva, krčenjem proračunov, diskreditacijami in prizadevanji vsem ostalim ljudem v teh sektorjih odvzeti voljo do dela, da bi se podredili ali odšli stran.

V Evropskem parlamentu je ta politika, ta “ideologija” odrinjena na rob. SDS kljub članstvu v Evropski ljudski stranki (EPP) spada na skrajni rob populistične desnice v EU, pri nas pa je to žal mainstream in ne uničuje samo institucij, ampak tudi splošno klimo in javno debato. Določeni politiki – točno vemo, kdo so! – pa so vse to omogočili in še vedno omogočajo. Zaradi svojih interesov.

Ironično je, da ravno grajenje na zgodovinskem resentimentu nekega antikomunizma (“samo levih ne!”) desnico vodi v avtoritaren enopartijski sistem, podrejen Vodji s stalinističnimi metodami, ki jih (pri nas) v socializmu niso nikoli imeli. Vem, čeprav sem se rodila leta 1989.

Demokratična stran mora po volitvah dokazati, da zna bolje poskrbeti za ljudi, čeprav je aktualna vlada dodobra razrušila podsisteme in pustila državno blagajno prazno. To je bil seveda plan. Desnica pa medtem nujno potrebuje prenovo, saj takšna “pomlad” pomeni zimo, kjer so na toplem zgolj tisti, ki so blizu kaminu gorečih forintov.

Nisem dolgo v politiki, ampak če kaj vem, pa vem to, da bo šlo tokrat za sámo demokratično ureditev Slovenije.

Pejte vol’t! Je**** več nas je!

– Irena

/0 Comments/objavil/a

“Strah je ključen. In del politike to žal izrablja.”

V torek, 12. aprila 2022, se je evropska poslanka Irena Joveva udeležila razprave v organizaciji Zavoda PIP na Srednji ekonomski šoli in gimnaziji Maribor, kjer je z dijaki spregovorila o medijski pismenosti. Poudarila je, da si Evropska unija prizadeva za krepitev medijske pismenosti ter kritičnega razmišljanja z različnimi inštrumenti, ki so v njeni pristojnosti; med drugim z akcijskim načrtom za podporo okrevanju in preoblikovanju medijskega in avdiovizualnega sektorja, akcijskim načrtom za digitalno izobraževanje 2021-2027 in akcijskim načrtom za evropsko demokracijo.

Joveva je opozorila na pomen in namen medijske pismenosti, ki je vse bolj pomembna zaradi velikega obsega uporabe družbenih omrežij. Z njimi se veča tudi obseg lažnih novic in dezinformacij, prepoznavanja kredibilne informacije pa se žal ne naučimo niti skozi učni proces v šolah:

“Medijska pismenost je nujna veščina, ki jo mora osvojiti vsak posameznik, saj to omogoča kritično presojo in ocenjevanje pridobljenih informacij ter razlikovanja med tem, kaj je res in kaj ne.“

Zato poslanka meni, da bi države članice morale posodobiti izobraževalne programe, Evropska unija pa bi morala imeti možnost ukrepanja v primerih, ko bi ugotovila pomanjkljivosti teh. Po njenem prepričanju sta pomembna koraka v pravo smer tudi ustanovitev evropskega izobraževalnega programa in akcijski načrt za digitalno izobraževanje.

Joveva je povedala, da je strah ključno čustvo, kar marsikdo od odgovornih zlorablja. To smo lahko opazili in doživljali med epidemijo, tudi v Sloveniji.

Na pogovoru sta sodelovala še Sonja Merljak Zdovc, ustanoviteljica otroškega časopisa Časoris ter Matija Stepišnik, odgovorni urednik časnika Večer. Merljak Zdovc je spregovorila o pomenu kritične presoje novic in prepoznavanja propagande, pri čemer so skrajnosti dober pokazatelj, da je z novico nekaj narobe. Pozorni moramo biti na preveč lepe in pozitivne novice, pa tudi na zelo negativne.

Stepišnik pa je dejal, da sta zaupanje in verodostojnost osnovna valuta dobrega medija: “Ko medij začne izgubljati verodostojnost, ko ga najdejo na laži ali pa je novico za ceno čim hitrejše objave popačil, zmanipuliral ali slabo preveril, lahko na dolgi rok izgubi vsaj tistega najbolj kritičnega bralca, poslušalca ali gledalca.” Tekma s časom, kateri so podvrženi novinarji in mediji, ki želijo javnosti čim hitreje dostaviti novice, po njegovem mnenju škoduje novinarskemu poslu in zmanjšuje novinarske in uredniške standarde. Kljub temu meni, da v Sloveniji ostaja dovolj medijev, ki stojijo in ostajajo branik novinarske profesionalnosti.

Ob koncu je Joveva dodala, da je pomembno, da se vsak novinar oziroma novinarka zaveda svojega poslanstva, zakaj opravlja svoje delo in predvsem, da deluje v javnem interesu. Vodilo vsakega bi moralo biti, da javnosti zagotavlja preverjene, resnične in realne informacije in ljudem pove stvari takšne, kot so.

Celoten pogovor si lahko ogledate na povezavi TUKAJ.

/0 Comments/objavil/a

Razpis za plačano pripravništvo v Evropskem parlamentu pri poslanki Ireni Jovevi (Renew Europe)

Ste zainteresirani za delo v mednarodnem okolju? Vas zanima delovanje Evropskih institucij in želite pridobiti neposredne izkušnje z delom v Evropskem parlamentu?  Želite svoje znanje obogatiti na različnih ravneh in se v dinamičnem okolju naučiti učinkovitega in kakovostnega dela? Pisarna evropske poslanke Irene Joveve omogoča pripravniški program za študente, diplomante in ostale zainteresirane, ki bi želeli postati del dinamične ekipe in pridobiti znanja iz delovanja Evropskega parlamenta. Iščemo ustvarjalne, motivirane posameznike z željo spoznavanja političnih procesov znotraj Evropskega parlamenta, ki so zmožni razumevanja kompleksnih podatkov iz različnih področij. Vse zainteresirane vabimo, da se s prijavo na plačano dvomesečno pripravništvo, pridružite naši ekipi.

Kaj lahko pridobite s pripravništvom?

  • neposredne izkušnje z delom v Evropskem parlamentu;
  • praktično znanje o delovanju Evropske unije (vpogled v postopke in politike institucij);
    • možnost opravljanja dela v večjezičnem, večkulturnem okolju;
    • pridobivanje znanja iz administrativnih in vsebinskih področij;
    • priložnost uveljavljanja svojega znanja in s tem prispevate k dejavnostim EP;
    • dinamično opravljanje dela, ki vas pripravi na nadaljnje zaposlitve.

Kaj pričakujemo od vas?

  • administrativna in vsebinska pomoč pri delu v pisarni v Bruslju/Strasbourgu;
  • raziskave relevantnih tematik za opravljanje našega dela;
  • spremljanje odborov in delegacij (kjer je poslanka članica ali nadomestna članica);
  • opravljanje sproti pojavljajočih se nalog.

Kakšni so pogoji?

  • zanimanje za delovanje Evropskega parlamenta in Evropske unije kot celote;
  • kreativen in odprt pogled na obstoječa in nastajajoča evropska vprašanja;
  • motiviranost za delo in mera samoiniciativnosti pri soočanju z izzivi mednarodnega delovnega okolja;
  • polnoletnost;
  • tekoče znanje angleškega jezika, znanje dodatnega evropskega jezika je prednost.

Kako se prijavim?

Vsi zainteresirani za opravljanje plačanega pripravništva v ekipi evropske poslanke Irene Joveve ste vabljeni, da nam svojo prijavo posredujete na elektronski naslov: pisarna@irenajoveva.si, najpozneje do 15. maja 2022. V svojo prijavo vključite življenjepis in motivacijsko pismo v slovenskem jeziku, ki naj ne bo daljše od ene A4 strani.

Postopek izbora kandidatov: Med prejetimi prijavami bo evropska poslanka skupaj s svojo ekipo, na podlagi posredovanih dokumentov, izbrala najustreznejše kandidate in kandidatke, ki bodo povabljeni na krajši razgovor z enim izmed članov ekipe. O izboru bodo kandidati oz. kandidatke obveščeni preko elektronske pošte najkasneje 15. junija 2022. Prednost pri izboru bodo imeli kandidati mlajši od 29 let.

 

Začetek pripravništva: september 2022.

Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na elektronskem naslovu: pisarna@irenajoveva.si.

Veselimo se sodelovanja z vami!

 

Razpis plačanega pripravništva v PDF obliki

/0 Comments/objavil/a

IG live z Branetom Golubovićem: “Na volitvah tekmujejo ekipe. In LMŠ ekipo ima!”

Evropska poslanka Irena Joveva je v petek, 1. aprila 2022, na Instagram pogovoru v živo gostila vodjo poslanske skupine LMŠ Braneta Golubovića. Med drugim sta spregovorila tudi o prihajajočih parlamentarnih volitvah in izpostavila, da ne gre za tekmo predsednikov, pač pa ekip. Ekip, ki imajo znanje, izkušnje, zrelost in rešitve za sedanjost ter prihodnost. In ekipa LMŠ vse to ima!

Pogovor sta Joveva in Golubović začela z bolj lahkotnimi vprašanji občinstva, na primer o tem, kaj vodja poslancev LMŠ počne v prostem času. Sledila je pripoved o njegovi anekdoti iz zadnjih štirih let v državnem zboru, kjer je Golubović odgovoril, da mu je v spominu ostal potres decembra 2020.

Sledilce je zanimalo tudi, kako ocenjuje stanje v državnem zboru v zadnjih dveh letih, ko imamo t.i. viseči parlament, kar je Golubović opisal kot izredno slabo za stabilnost države, predvsem pa takšno stanje povzročajo poslanci, ki jih ne družijo vrednote in programi, temveč zgolj še lastni, parcialni interesi. Po mnenju poslanca bi se morali spoprijemati s ključnimi izzivi, ki so pred nami, kot so demografija, tehnološki razvoj in podnebne spremembe. In za to, da bomo začeli naslavljati te izzive, je ključna sprememba trenutne politike ter udeležba na volitvah 24. aprila.

Sogovornika sta se strinjala, da desna populistična politika namenoma deli družbo, saj v takšnem okolju lažje vlada. A obenem sta oba odločno poudarila, da niso vsi isti.

“Vsaka populistična politika gre v smeri, da razdeli družbo. Kako najlažje ustvari nemir v družbi? Z lažmi. S polresnicami, s fake newsi, zaničevanjem, zaradi napačnega priimka, barve kože, statusa, ali imaš otroke ali jih nimaš … to je njihov cilj. Njihov cilj je, da v družbi ustvarijo toliko laži, toliko razdora, da ljudje nikomur več ne zaupajo in da izgubijo zaupanje v institucije. In v takem okolju potem desni populisti najlažje vladajo.”

Na vprašanje, kaj je bila največja blamaža slovenske vlade v zadnjih treh letih, je Golubović odgovor razdelil na tri ravni: svetovno, evropsko in nacionalno. Prva raven je bila čestitka Trumpu za zmago na volitvah, ki je ni bilo. Na evropski ravni je bila največja blamaža neimenovanje evropskih delegiranih tožilcev in kratenje svobode medijem, na nacionalni pa referendum o vodah, kjer so ljudje vladi oz. pristojnemu ministru dali jasno nezaupnico, njegov odnos do volje ljudi pa je ostal posmehljiv in aroganten.

Kot je še dejal Golubović, v kampanji pričakuje še več vsebinskih soočenj ter obenem pogreša več pogovorov o ključnih vprašanjih, kot so trenutna energetska kriza, izzivi prehranske varnosti, stabilno okolje za mlade, varna starost starejših. Meni, da je med ljudmi potrebno zavedanje, da volimo poslance in ne direktno predsednika vlade in da je torej pomembno, koga ljudje izvolimo za svojega predstavnika v državnem zboru.

Ob koncu sta se dotaknila še področja mladih, kjer tako Joveva kot Golubović podpirata menjavo generacij in se strinjata v tem, da preveliko starejših odloča o prihodnosti mladih. Slednji bi morali imeti odločilnejši glas pri grajenju njihove prihodnosti. Ključna pri vsem pa je medgeneracijska solidarnost.

Pogovor sta zaključila v želji, da bi se parlamentarnih volitev 24. aprila udeležilo čim večje število ljudi.

 

Celoten pogovor si lahko ogledate na povezavi TUKAJ.

/0 Comments/objavil/a

“Javni mediji ne smejo biti talci političnih iger”

Evropska poslanka Irena Joveva je bila v četrtek, 31. marca 2022, gostja na nacionalnem televizijskem kanalu BIH, BHT1. Skupina evropskih parlamentarcev, med njimi tudi Joveva, je na bosanske politike naslovila pismo, v katerem so opozorili na problem financiranja nacionalne radio televizije Bosne in Hercegovine BHRT.

Zaradi blokade računov s strani davčne uprave je javnemu medijskemu servisu onemogočeno normalno delo. Pismo je predvsem apel na oblast, da razreši vprašanje financiranja BHRT in s tem pokaže, da razume pomen neodvisnih javnih medijev in jim omogoči, da so v službi informiranja javnosti Bosne in Hercegovine. Ena izmed štirinajstih prioritet, ki jih je Evropska unija navedla kot pogoj za kandidatski status Bosne in Hercegovine, so namreč tudi neodvisni in funkcionalni javni mediji. Joveva je poudarila, da bi izpolnjevanje teh pogojev državi omogočilo dostop do številnih fondov za infrastrukturo, izobraževanje, zaposlitev in podporo kmetijstvu. Dokler te prioritete niso izpolnjene, so državljani oddaljeni od projektov, ki bi jim omogočili boljše življenje. Dodala je še, da gre za enega izmed preizkusov politične zrelosti države. Gre za težavo, ki je nastala znotraj države, zato pri njej ne morejo pričakovati intervencij od zunaj, pač pa morajo politiki sami zrelo in demokratično prevzeti odgovornost ter najti rešitev. Javni mediji so namreč osnova vsake zdrave in funkcionalne družbe. Državljani morajo imeti dostop do neodvisnih informacij, saj lahko le tako spremljajo delo politikov, ki so jih izvolili in hkrati od njih zahtevajo tudi odgovornost. “Javni mediji ne smejo biti talci političnih iger,” je zaključila.

Celoten intervju si lahko ogledate na spodnji povezavi:

/0 Comments/objavil/a

“Primorska ima edinstveno priložnost za načrtovanje prihodnosti”

Evropska poslanka Irena Joveva (Renew Europe/LMŠ) se je za Primorske novice pogovarjala o aktualnih razmerah doma in v Evropi ter razvojnih priložnostih Načrta za okrevanje in odpornost.

> Za vami je prva polovica mandata v Evropskem parlamentu. V veliki meri ga je zaznamovala pandemija. Kako ocenjujete sprejete zakonodajne rešitve?

Ponosna sem na delo, ki smo ga opravili v naši ekipi in skupini Renew Europe. Sama sem bila – kot poročevalka v imenu svoje skupine – aktivna pri več kot ducat poročilih.

Sprejeli smo Akt o digitalnih storitvah, strategijo Od vil do vilic, resolucijo o pravicah skupnosti LGBTIQ po vsej Uniji, potrdili poročilo, s katerim bi zajezili zlonamerne sodne postopke (t. i. SLAPP tožbe) zoper denimo novinarje. Podprli smo poročilo o vlogi mladih v Evropi, namenili več sredstev za solidarnostne enote in Erasmus, pripravili zakonodajni Akt o medijski svobodi, nenazadnje pa smo decembra glasovali o resoluciji o Sloveniji, s katero smo izpostavili sistematične kršitve vladavine prava, ki se dogajajo pod trenutno oblastjo.

Vsekakor bi kot dosežek mandata izpostavila sprejem Načrta za okrevanje in odpornost. Priložnosti je res veliko, na državah članicah in posameznih regijah pa je, da se modro odločijo, kam usmeriti evropski denar.

> Pri tem se seveda razvoj regij zelo razlikuje. Južna Primorska je usmerjena v turizem, tudi kmetijstvo, severna Primorska razvija še druge gospodarske panoge.

Poglejmo tako: dobili smo edinstveno priložnost za načrtovanje prihodnosti in naslednja leta bodo ključna za začrtanje smeri razvoja Primorske. Večjo kakovost življenja bo prinesel samo uravnotežen gospodarski in okoljski razvoj, ob tem pa ne smemo pozabiti na negovanje družbenih vrednot, za katere se zdi, da so v času aktualne vlade že povsem izginile. Govorim o spoštovanju, strpnosti, enakopravnosti, demokratičnosti. Prepoznati bo treba medregionalne priložnosti, se povezovati, sodelovati in tudi v gospodarskih panogah razmišljati zeleno. Verjamem, da bodo na Primorskem pomembno vlogo odigrali pametno zasnovani prostorski načrti.

> Evropa se usmerja v zeleni prehod, krožno gospodarstvo, manjšanje energetske odvisnosti in postopno popolno opustitev fosilnih goriv, hkrati pa se na terenu soočamo z realnostjo, kot je na primer ekološka situacija v Anhovem.

Dejstvo je, da se leta nismo ozirali na okoljske posledice masovne proizvodnje. A v zadnjih nekaj letih se je fokus preusmeril iz kapitala na varovanje naravnih danosti, pri čemer pomembno vlogo igra sprejet Zeleni dogovor. Na ravni EU smo sprejeli številna zakonodajna poročila, ki so usmerjena v finančno pomoč podjetjem pri njihovi preobrazbi v zelena podjetja, obenem smo vzpostavili mehanizme finančnih odgovornosti, ki jih bodo nosili veliki onesnaževalci. Vzpostavili smo tudi Akcijski načrt EU proti onesnaževanju zraka, vode in tal, katerega glavni cilj je reševanje ravno takšnih primerov, kot je ekološka situacija v Anhovem.

> Omenili ste že kmetijstvo. EU daje veliko težo prehranski samooskrbi, strategijam lokalne pridelave …

Če kdaj, nas zadnji dve leti nenehno opozarjata na pomembnost prehranske samooskrbe. Strategija od Vil do vilic je namenjena krepitvi lokalne pridelave zdrave hrane in večje prehranske neodvisnosti, pomembna pa je tudi ohranitev kmetijskih površin in kmetijstva kot takega. Poleg tega ne smemo pozabiti, da je tudi kulinarika pomemben del turistične ponudbe. Na Primorskem se lahko pohvalite z izjemnimi kuharskimi mojstricami in mojstri, vrhunskimi oljkarji, vinarji, ribogojci … Nam so morda samoumevni, a v resnici gre za paradne konje slovenskega turizma.

> Turizem po pandemiji počasi okreva, se pa sooča s številnimi izzivi, od pomanjkanja kadra, do sage glede lastništva Sava hotelov, nenazadnje ne vemo, kako bo na sezono vplival manjko ruskih turistov.

Za pomoč turizmu pri okrevanju smo sprejeli številne iniciative, ki omogočajo tako finančno podporo kot usmeritve pri razvoju strategij. Ob zagotavljanju stabilnih političnih razmer bo turizem nedvomno okreval, saj se bo ohranila cenovna dostopnost potovanj, medtem ko vse večji interes posameznikov po odkrivanju novih krajev ni usahnil. Na slovenski turizem bo vojna v Ukrajini vsekakor vplivala, saj je Slovenija imela precej visoko število ruskih in ukrajinskih turistov. Putinova invazija in agresija, ki jo izvaja v Ukrajini, je nedopustna in neupravičena, posledice pa bomo na številnih področjih čutili po vsem svetu. Žal.

Marjan Šarec: “Projekt vodovoda je v nacionalnem interesu”
Ko smo z ekipo lani oktobra obiskali Primorsko, smo z vsemi sogovorniki – tako županom občine Koper Alešem Bržanom kot vodstvom Rižanskega vodovoda, največ pozornosti namenili preskrbi z vodo. Na problematiko ves čas opozarjajo tudi naše kandidatke in kandidati na listi stranke LMŠ za prihajajoče državnozborske volitve. Zavedamo se, da gre za enega redkih vodovodov, ki nima zanesljivega vodnega vira, negotovo stanje pa se najbolj občuti v poletnih mesecih, ko je vodostaj manjši, poraba pa zaradi turizma višja. Zato mora biti v nacionalnem interesu, da se projekt, ki je v pripravi, čim prej začne izvajati.

Kajti nepredstavljivo je, da se v 21. stoletju, v državi, ki ima ogromne zaloge pitne vode, pogovarjamo o preskrbi s pitno vodo. Hkrati je treba pospešiti decentralizacijo Slovenije, kar je nujen korak za enakomeren razvoj države.

Tudi zato se v LMŠ zavzemamo za ustanovitev pokrajin. Teh mora biti malo, kajti pokrajine bodo močne, če bodo čim bolj enako velike, sorazmerne tudi z regijami sosednjih držav. V LMŠ smo dokazali, da znamo delati v dobro ljudi in države. In tako bo tudi v prihodnje – po volitvah 24. aprila, ko bomo skupaj odločali o naši prihodnosti.

Intervju si lahko preberete tudi v Primorskih novicah, s klikom TUKAJ.

/0 Comments/objavil/a