Vau. Po včerajšnjem razpadu sistema na nacionalki človek težko ubesedi nekaj, kar bi lahko bolje orisalo trenutno stanje v državi. Kljub temu bom poskusila.

Zanima me …

Vam je OK, da se poziva k neizključevanju z izključevanjem? K strpnosti z nestrpnostjo?

Kaj pa to, da se domoljubje dokazuje s sovraštvom do drugih?

In to, da se poziva k povezovanju z napadanjem vseh, ki kritizirajo? K sodelovanju z uničenjem vseh, ki se ne podredijo?

Zanima me …

A veste, kaj je kazen za nesodelovanje v političnem odločanju? Prosto po Platonu: to, da vam na koncu zaradi tega vladajo slabši ljudje.

Take imamo zdaj na oblasti. Tudi zato, ker je bila volilna udeležba zadnje čase tako nizka. Seveda vem, kaj si zdaj marsikdo od vas misli. “Kaj pa zato, ker je Marjan Šarec ‘vrgel puško v koruzo’, a tega pa ne boš problematizirala?” 🙄

Ne, ne bom. Ker je bilo to eno od zadnjih demokratičnih, moralnih, načelnih vladnih dejanj v slovenskem političnem prostoru. Več od tega ne bom razlagala, ker je popolnoma jasno, zakaj je storil, kar je storil. Kot je popolnoma jasno, kaj se je potem zgodilo z določenimi posamezniki, strankami, ki se obračajo po vetru (berite položaju in interesih). Verjeli ali ne, ampak imam – če že – raje to vašo puško v koruzi kot glavo v pesku.

Da ne bo nesporazuma. Veste, da ne znam drugače kot iskreno, zato ne morem reči, da nikoli nisem bila razočarana. Veste, vsi bi najraje glasovali za popolno ali popolnega. Toda tak(a) ne obstaja.

Obstajajo pa taki, ki bi jim, če bi jim dal v upravljanje Saharo, v štirih letih – no, očitno že v dveh – zmanjkalo peska. Bi ga sicer dokupili iz Gobija, a bi jim tudi tega zmanjkalo. Razdelili bi ga z bombončki. Se opravičujem, bombonjerami. Vmes bi pa zavajali, manipulirali, lagali, se sprenevedali, bili arogantni, pokroviteljski, vsevedni, samozadostni. Škodljivi.

Te dni sem se večkrat spomnila na kampanjo pred evropskimi volitvami 2019. Spodnje fotografije so od takrat. In že takrat sem na soočenjih stala ob ljudeh, ki so me vsakič znova opomnili, kaj ne želim nikoli postati. Ali pozabiti, kdo sem. Pozabiti na svoje vrednote in načela. Se pretvarjati. Potvarjati.

Trudim se po najboljših močeh in kažem svoj pravi obraz. Nisem edina! To je LMŠ. Glas za LMŠ je glas za demokracijo. Standarde. Kulturo. Načelnost. Sposobnost. Pokončnost. Delavnost. Normalnost. Za rešitve. In razvoj.

Tega ne pišem zato, ker moram. To pišem zato, ker čisto zares tako mislim. Posnosna sem, da lahko sem del LMŠ. Del skupine, ki se trudi po najboljših močeh za javno dobro. Proti korupciji in rušenju demokracije. Poslanska skupina LMŠ je daleč najboljša in si zasluži delati dalje. In to zato, ker si to zaslužite vi, dragi ljudje. Je pa odločitev seveda v vaših rokah.

Želim si, da greste na volišča. Želim si, da se po nedelji Slovenija vrne v normalnost s skupnimi močmi LMŠ in še štirih strank (Gibanje Svoboda, SD, Levica, SAB).

Ponovila bom samo še to, da sem prepričana, da je odločitev v nedeljo dokaj enostavna.

Povedala bom samo še to, da se nimate pravice pritoževati, če ne boste šli volit.

Zaključila bom samo še s tem, da IMA V SLOVENIJI OBLAST LJUDSTVO.

Imate to. Imate moč. Izkoristite jo.

Imamo to! Je*** več nas je! #pejtevolt

– Irena

Evropska poslanka Irena Joveva je v četrtek, 14. aprila 2022, na Instagram live pogovoru gostila Mirjam Noč, kandidatko stranke LMŠ na prihajajočih državnozborskih volitvah. Poleg debate o volilni kampanji sta pogovor namenili zlasti občini Jesenice, od koder obe prihajata. Po njunem mnenju Jesenice niso samo železarna, pač pa kraj izjemnih priložnosti.

Uvodoma je Mirjam Noč spregovorila o odločitvi za vstop v politiko, pri čemer je poudarila, da je odločitev zorela nekaj časa, za kandidaturo pa da so jo prepričali prav posamezniki v stranki LMŠ, saj so ti dosledni, spoštljivi, sama pa čuti izredno pozitivno energijo v ekipi. V primeru, da bo izvoljena kot poslanka državnega zbora, se vidi aktivno na področjih ščitenja človekovih pravic in zaščite avtorskih in intelektualnih pravic, s čimer se tudi sicer že leta poklicno ukvarja. 

Tako Nočeva kot Joveva sta Jeseničanki, zato je bila glavnina pogovora namenjena njunemu domačemu mestu. Nočeva je menila, da bi bilo prav, da bi Jesenice postale gospodarsko in storitveno središče: “Imajo izredno strateško lego, blizu so avtocesta, železniška proga in predor Karavanke,” je naštevala. Pomemben del razvoja Jesenic bi moral postati tudi turizem, denimo razvoj storitvene infrastrukture ob kolesarski poti med Jesenicami in Kranjsko Goro. Turistom privlačna pa bi lahko postala tudi industrijska zgodovina kraja:

“Jesenice kot železarsko mesto že zdavnaj niso več mesto rdečega prahu. Je pa železarstvo stvar, na katero moramo biti ponosni in je del naše identitete.”

Tudi multikulturnost je nekaj, na kar so lahko Jeseničani ponosni. “Vsi prišleki so naši, s tem nimamo težav, več težav imamo s tem, ko pride Ljubljančan k nam, še posebej, če je oblečen v zeleno,” se je pošalila in nadaljevala, da “ljudje na Jesenicah niso tujci, so naši ljudje, so Jeseničani.”

Na Jesenicah pa so se v minuli zimi soočili tudi z visokimi položnicami za ogrevanje. Kot je povedala Nočeva, eno izmed inovativnih in kvalitetnih rešitev vidi v izrabi odvečne toplote, ki jo oddaja podjetje Acroni in bi jo lahko uporabljali za ogrevanje celotnega mesta.

Na koncu je pojasnila tudi, zakaj nosi točno določene rdeče in bele uhane tekom pogovora. Dejala je, da gre za uhane, imenovane “Janezova pošta”, ki so sestavljeni iz nabiralnika in pisemca. Slednje so ji podarili v Inštitutu 8. marec, ko so se tekom terenskih obiskov po Sloveniji ustavili na Jesenicah. Namen teh uhanov je množična aktivacija ljudi ter udeležba na volitvah 24. aprila 2022, k čemur sta gledalce pozvali tudi Joveva in Nočeva. 

Pogovor si v celoti lahko ogledate na povezavi TUKAJ.

V torek, 12. aprila 2022, se je evropska poslanka Irena Joveva udeležila razprave v organizaciji Zavoda PIP na Srednji ekonomski šoli in gimnaziji Maribor, kjer je z dijaki spregovorila o medijski pismenosti. Poudarila je, da si Evropska unija prizadeva za krepitev medijske pismenosti ter kritičnega razmišljanja z različnimi inštrumenti, ki so v njeni pristojnosti; med drugim z akcijskim načrtom za podporo okrevanju in preoblikovanju medijskega in avdiovizualnega sektorja, akcijskim načrtom za digitalno izobraževanje 2021-2027 in akcijskim načrtom za evropsko demokracijo.

Joveva je opozorila na pomen in namen medijske pismenosti, ki je vse bolj pomembna zaradi velikega obsega uporabe družbenih omrežij. Z njimi se veča tudi obseg lažnih novic in dezinformacij, prepoznavanja kredibilne informacije pa se žal ne naučimo niti skozi učni proces v šolah:

“Medijska pismenost je nujna veščina, ki jo mora osvojiti vsak posameznik, saj to omogoča kritično presojo in ocenjevanje pridobljenih informacij ter razlikovanja med tem, kaj je res in kaj ne.“

Zato poslanka meni, da bi države članice morale posodobiti izobraževalne programe, Evropska unija pa bi morala imeti možnost ukrepanja v primerih, ko bi ugotovila pomanjkljivosti teh. Po njenem prepričanju sta pomembna koraka v pravo smer tudi ustanovitev evropskega izobraževalnega programa in akcijski načrt za digitalno izobraževanje.

Joveva je povedala, da je strah ključno čustvo, kar marsikdo od odgovornih zlorablja. To smo lahko opazili in doživljali med epidemijo, tudi v Sloveniji.

Na pogovoru sta sodelovala še Sonja Merljak Zdovc, ustanoviteljica otroškega časopisa Časoris ter Matija Stepišnik, odgovorni urednik časnika Večer. Merljak Zdovc je spregovorila o pomenu kritične presoje novic in prepoznavanja propagande, pri čemer so skrajnosti dober pokazatelj, da je z novico nekaj narobe. Pozorni moramo biti na preveč lepe in pozitivne novice, pa tudi na zelo negativne.

Stepišnik pa je dejal, da sta zaupanje in verodostojnost osnovna valuta dobrega medija: “Ko medij začne izgubljati verodostojnost, ko ga najdejo na laži ali pa je novico za ceno čim hitrejše objave popačil, zmanipuliral ali slabo preveril, lahko na dolgi rok izgubi vsaj tistega najbolj kritičnega bralca, poslušalca ali gledalca.” Tekma s časom, kateri so podvrženi novinarji in mediji, ki želijo javnosti čim hitreje dostaviti novice, po njegovem mnenju škoduje novinarskemu poslu in zmanjšuje novinarske in uredniške standarde. Kljub temu meni, da v Sloveniji ostaja dovolj medijev, ki stojijo in ostajajo branik novinarske profesionalnosti.

Ob koncu je Joveva dodala, da je pomembno, da se vsak novinar oziroma novinarka zaveda svojega poslanstva, zakaj opravlja svoje delo in predvsem, da deluje v javnem interesu. Vodilo vsakega bi moralo biti, da javnosti zagotavlja preverjene, resnične in realne informacije in ljudem pove stvari takšne, kot so.

Celoten pogovor si lahko ogledate na povezavi TUKAJ.

Evropska poslanka Irena Joveva je v petek, 1. aprila 2022, na Instagram pogovoru v živo gostila vodjo poslanske skupine LMŠ Braneta Golubovića. Med drugim sta spregovorila tudi o prihajajočih parlamentarnih volitvah in izpostavila, da ne gre za tekmo predsednikov, pač pa ekip. Ekip, ki imajo znanje, izkušnje, zrelost in rešitve za sedanjost ter prihodnost. In ekipa LMŠ vse to ima!

Pogovor sta Joveva in Golubović začela z bolj lahkotnimi vprašanji občinstva, na primer o tem, kaj vodja poslancev LMŠ počne v prostem času. Sledila je pripoved o njegovi anekdoti iz zadnjih štirih let v državnem zboru, kjer je Golubović odgovoril, da mu je v spominu ostal potres decembra 2020.

Sledilce je zanimalo tudi, kako ocenjuje stanje v državnem zboru v zadnjih dveh letih, ko imamo t.i. viseči parlament, kar je Golubović opisal kot izredno slabo za stabilnost države, predvsem pa takšno stanje povzročajo poslanci, ki jih ne družijo vrednote in programi, temveč zgolj še lastni, parcialni interesi. Po mnenju poslanca bi se morali spoprijemati s ključnimi izzivi, ki so pred nami, kot so demografija, tehnološki razvoj in podnebne spremembe. In za to, da bomo začeli naslavljati te izzive, je ključna sprememba trenutne politike ter udeležba na volitvah 24. aprila.

Sogovornika sta se strinjala, da desna populistična politika namenoma deli družbo, saj v takšnem okolju lažje vlada. A obenem sta oba odločno poudarila, da niso vsi isti.

“Vsaka populistična politika gre v smeri, da razdeli družbo. Kako najlažje ustvari nemir v družbi? Z lažmi. S polresnicami, s fake newsi, zaničevanjem, zaradi napačnega priimka, barve kože, statusa, ali imaš otroke ali jih nimaš … to je njihov cilj. Njihov cilj je, da v družbi ustvarijo toliko laži, toliko razdora, da ljudje nikomur več ne zaupajo in da izgubijo zaupanje v institucije. In v takem okolju potem desni populisti najlažje vladajo.”

Na vprašanje, kaj je bila največja blamaža slovenske vlade v zadnjih treh letih, je Golubović odgovor razdelil na tri ravni: svetovno, evropsko in nacionalno. Prva raven je bila čestitka Trumpu za zmago na volitvah, ki je ni bilo. Na evropski ravni je bila največja blamaža neimenovanje evropskih delegiranih tožilcev in kratenje svobode medijem, na nacionalni pa referendum o vodah, kjer so ljudje vladi oz. pristojnemu ministru dali jasno nezaupnico, njegov odnos do volje ljudi pa je ostal posmehljiv in aroganten.

Kot je še dejal Golubović, v kampanji pričakuje še več vsebinskih soočenj ter obenem pogreša več pogovorov o ključnih vprašanjih, kot so trenutna energetska kriza, izzivi prehranske varnosti, stabilno okolje za mlade, varna starost starejših. Meni, da je med ljudmi potrebno zavedanje, da volimo poslance in ne direktno predsednika vlade in da je torej pomembno, koga ljudje izvolimo za svojega predstavnika v državnem zboru.

Ob koncu sta se dotaknila še področja mladih, kjer tako Joveva kot Golubović podpirata menjavo generacij in se strinjata v tem, da preveliko starejših odloča o prihodnosti mladih. Slednji bi morali imeti odločilnejši glas pri grajenju njihove prihodnosti. Ključna pri vsem pa je medgeneracijska solidarnost.

Pogovor sta zaključila v želji, da bi se parlamentarnih volitev 24. aprila udeležilo čim večje število ljudi.

 

Celoten pogovor si lahko ogledate na povezavi TUKAJ.

Evropska poslanka Irena Joveva (Renew Europe/LMŠ) se je za Primorske novice pogovarjala o aktualnih razmerah doma in v Evropi ter razvojnih priložnostih Načrta za okrevanje in odpornost.

> Za vami je prva polovica mandata v Evropskem parlamentu. V veliki meri ga je zaznamovala pandemija. Kako ocenjujete sprejete zakonodajne rešitve?

Ponosna sem na delo, ki smo ga opravili v naši ekipi in skupini Renew Europe. Sama sem bila – kot poročevalka v imenu svoje skupine – aktivna pri več kot ducat poročilih.

Sprejeli smo Akt o digitalnih storitvah, strategijo Od vil do vilic, resolucijo o pravicah skupnosti LGBTIQ po vsej Uniji, potrdili poročilo, s katerim bi zajezili zlonamerne sodne postopke (t. i. SLAPP tožbe) zoper denimo novinarje. Podprli smo poročilo o vlogi mladih v Evropi, namenili več sredstev za solidarnostne enote in Erasmus, pripravili zakonodajni Akt o medijski svobodi, nenazadnje pa smo decembra glasovali o resoluciji o Sloveniji, s katero smo izpostavili sistematične kršitve vladavine prava, ki se dogajajo pod trenutno oblastjo.

Vsekakor bi kot dosežek mandata izpostavila sprejem Načrta za okrevanje in odpornost. Priložnosti je res veliko, na državah članicah in posameznih regijah pa je, da se modro odločijo, kam usmeriti evropski denar.

> Pri tem se seveda razvoj regij zelo razlikuje. Južna Primorska je usmerjena v turizem, tudi kmetijstvo, severna Primorska razvija še druge gospodarske panoge.

Poglejmo tako: dobili smo edinstveno priložnost za načrtovanje prihodnosti in naslednja leta bodo ključna za začrtanje smeri razvoja Primorske. Večjo kakovost življenja bo prinesel samo uravnotežen gospodarski in okoljski razvoj, ob tem pa ne smemo pozabiti na negovanje družbenih vrednot, za katere se zdi, da so v času aktualne vlade že povsem izginile. Govorim o spoštovanju, strpnosti, enakopravnosti, demokratičnosti. Prepoznati bo treba medregionalne priložnosti, se povezovati, sodelovati in tudi v gospodarskih panogah razmišljati zeleno. Verjamem, da bodo na Primorskem pomembno vlogo odigrali pametno zasnovani prostorski načrti.

> Evropa se usmerja v zeleni prehod, krožno gospodarstvo, manjšanje energetske odvisnosti in postopno popolno opustitev fosilnih goriv, hkrati pa se na terenu soočamo z realnostjo, kot je na primer ekološka situacija v Anhovem.

Dejstvo je, da se leta nismo ozirali na okoljske posledice masovne proizvodnje. A v zadnjih nekaj letih se je fokus preusmeril iz kapitala na varovanje naravnih danosti, pri čemer pomembno vlogo igra sprejet Zeleni dogovor. Na ravni EU smo sprejeli številna zakonodajna poročila, ki so usmerjena v finančno pomoč podjetjem pri njihovi preobrazbi v zelena podjetja, obenem smo vzpostavili mehanizme finančnih odgovornosti, ki jih bodo nosili veliki onesnaževalci. Vzpostavili smo tudi Akcijski načrt EU proti onesnaževanju zraka, vode in tal, katerega glavni cilj je reševanje ravno takšnih primerov, kot je ekološka situacija v Anhovem.

> Omenili ste že kmetijstvo. EU daje veliko težo prehranski samooskrbi, strategijam lokalne pridelave …

Če kdaj, nas zadnji dve leti nenehno opozarjata na pomembnost prehranske samooskrbe. Strategija od Vil do vilic je namenjena krepitvi lokalne pridelave zdrave hrane in večje prehranske neodvisnosti, pomembna pa je tudi ohranitev kmetijskih površin in kmetijstva kot takega. Poleg tega ne smemo pozabiti, da je tudi kulinarika pomemben del turistične ponudbe. Na Primorskem se lahko pohvalite z izjemnimi kuharskimi mojstricami in mojstri, vrhunskimi oljkarji, vinarji, ribogojci … Nam so morda samoumevni, a v resnici gre za paradne konje slovenskega turizma.

> Turizem po pandemiji počasi okreva, se pa sooča s številnimi izzivi, od pomanjkanja kadra, do sage glede lastništva Sava hotelov, nenazadnje ne vemo, kako bo na sezono vplival manjko ruskih turistov.

Za pomoč turizmu pri okrevanju smo sprejeli številne iniciative, ki omogočajo tako finančno podporo kot usmeritve pri razvoju strategij. Ob zagotavljanju stabilnih političnih razmer bo turizem nedvomno okreval, saj se bo ohranila cenovna dostopnost potovanj, medtem ko vse večji interes posameznikov po odkrivanju novih krajev ni usahnil. Na slovenski turizem bo vojna v Ukrajini vsekakor vplivala, saj je Slovenija imela precej visoko število ruskih in ukrajinskih turistov. Putinova invazija in agresija, ki jo izvaja v Ukrajini, je nedopustna in neupravičena, posledice pa bomo na številnih področjih čutili po vsem svetu. Žal.

Marjan Šarec: “Projekt vodovoda je v nacionalnem interesu”
Ko smo z ekipo lani oktobra obiskali Primorsko, smo z vsemi sogovorniki – tako županom občine Koper Alešem Bržanom kot vodstvom Rižanskega vodovoda, največ pozornosti namenili preskrbi z vodo. Na problematiko ves čas opozarjajo tudi naše kandidatke in kandidati na listi stranke LMŠ za prihajajoče državnozborske volitve. Zavedamo se, da gre za enega redkih vodovodov, ki nima zanesljivega vodnega vira, negotovo stanje pa se najbolj občuti v poletnih mesecih, ko je vodostaj manjši, poraba pa zaradi turizma višja. Zato mora biti v nacionalnem interesu, da se projekt, ki je v pripravi, čim prej začne izvajati.

Kajti nepredstavljivo je, da se v 21. stoletju, v državi, ki ima ogromne zaloge pitne vode, pogovarjamo o preskrbi s pitno vodo. Hkrati je treba pospešiti decentralizacijo Slovenije, kar je nujen korak za enakomeren razvoj države.

Tudi zato se v LMŠ zavzemamo za ustanovitev pokrajin. Teh mora biti malo, kajti pokrajine bodo močne, če bodo čim bolj enako velike, sorazmerne tudi z regijami sosednjih držav. V LMŠ smo dokazali, da znamo delati v dobro ljudi in države. In tako bo tudi v prihodnje – po volitvah 24. aprila, ko bomo skupaj odločali o naši prihodnosti.

Intervju si lahko preberete tudi v Primorskih novicah, s klikom TUKAJ.