V ponedeljek, 23. maja 2022, se je evropska poslanka Irena Joveva udeležila dogodka Studio Evropa: Prostovoljci, junaki evropske solidarnosti, kjer so s sodelujočimi spregovorili o izzivih na področju prostovoljstva in naslovili vprašanje njegove prihodnosti, tudi v luči epidemije in vojne v Ukrajini. Joveva je izpostavila dejstvo, da so prostovoljske organizacije tiste, ki v kriznih situacijah nosijo veliko breme odgovornosti, a hkrati predstavljajo levji delež pomoči, česar se je treba brezpogojno zavedati.

Sogovorniki so se strinjali, da ima prostovoljstvo v Sloveniji dolgo in močno tradicijo. Ta oblika človekoljubne pomoči pride do izraza predvsem v času hudih kriz, ko postane delovanje prostovoljcev in nevladnih organizacij še posebej pomembno za dobrobit ljudi in skupnosti v stiskah. Vendar pa je za uspešno delovanje prostovoljskih organizacij potrebna tudi finančna in materialna podpora pristojnih, ki jim morajo omogočiti čim bolj učinkovito in nemoteno delovanje.

Poslanka Joveva je kot poročevalka v imenu Renew Europe za Evropsko solidarnostno enoto pojasnila malo več podrobnosti o tem programu, ki ima prvič samostojno proračunsko postavko in na voljo precej več sredstev kot v minulih letih. Evropska solidarnostna enota mladim Evropejkam in Evropejcem omogoča prostovoljsko delo oziroma sodelovanje pri projektih v državi članici EU ali partnerskih državah. Pozvala je k večji promociji programa, saj gre za kakovosten in raznovrsten program, ki dokazuje, da v Evropskem parlamentu cenijo prostovoljstvo in omogočajo čim večjo vključenost ter dostopnost tudi pomoči potrebnim.

“Finančna podpora prostovoljskim organizacijam se je med recimo finančno krizo resda znižala, a kljub oviram se je prostovoljstvo okrepilo po človeški plati. Ko je to potrebno, se Slovenke in Slovenci zelo organiziramo pri pomoči na kakršenkoli način. In pogosto tisti, ki imajo manj, pomagajo bolj. K promociji prostovoljstva so veliko pripomogla tudi družbena omrežja.”

Na vprašanje moderatorja, kako bi bilo potrebno okrepiti sodelovanje prostovoljskih organizacij tako z EU institucijami kot z drugimi državami članicami, je Joveva povedala, da krize ne poznajo meja. Zato bi bilo po njenih besedah smiselno uvesti bolj koherentno in povezano sodelovanje med vsemi omenjenimi, prav tako pa dati več prostora za udejstvovanje prostovoljskim organizacijam, saj poznajo probleme v lokalnem okolju in so vsak dan v stiku z najranljivejšimi.

”Okrepitev sodelovanja je potrebna na vseh ravneh; tako v prostovoljskem sektorju kot tudi na ravni nacionalnih institucij. Tako bo lažje omogočiti širšo evropsko podporo ustreznemu financiranju teh organizacij, pa tudi njihovi promociji.’’

Ob koncu je poslanka še izrazila željo, da na prostovoljstvo ne bi gledali kot na nekaj samoumevnega, na kar v veliki meri danes vpliva tudi proces individualizacije družbe.

“Potrebna je tako finančna kot materialna podpora prostovoljcem, toda prav toliko tudi spoštovanje in spodbuda, saj je prostovoljstvo hrbtenica naše družbe. Ključno je tudi izobraževanje mladih, zato si želim promocije prostovoljstva v smislu, da ni pokroviteljskega odnosa do mladih, ker jih tak odnos lahko odbije.”

Poleg evropske poslanke Joveve so na dogodku sodelovali še Gregor Gomboši, poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Ljubljana – Vič; Tjaša Arko, vodja programa prostovoljstva na Slovenski filantropiji; Sandi Curk, poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite Notranjska in Miha Zupančič, predsednik Mladinskega sveta Slovenije.

Pri prostovoljstvu ne gre zgolj za izvajanje neplačanih del. Gre za prispevek pri grajenju družbe, pri občutku za sočloveka, kar moramo izredno ceniti. Zato se ob nacionalnem tednu prostovoljstva v pisarni evropske poslanke Irene Joveve iz srca zahvaljujemo vsaki prostovoljki in vsakemu prostovoljcu posebej.

Posnetek dogodka si lahko ogledate TUKAJ.

Evropska poslanka Irena Joveva se je v torek, 10. maja 2022, že tretjič v svojem mandatu srečala z dijaki Gimnazije Novo mesto. Ob robu tedna Evrope ter leta mladih je spregovorila o mladinskih temah, pa tudi o aktualnih dogajanjih doma in širše. Pogovori z mladimi se ji zdijo pomembni zaradi širjenja zavesti o pomenu participacije mladih v politikah, ki zadevajo njihovo prihodnost, česar bi se morali zavedati tudi doma in v šolah.

Najprej je pojasnila, kako v zadnjem letu manevrira med delom evropske poslanke in materinstvom, saj ni ostalo spregledano, da ji je v dvorani Evropskega parlamenta med glasovanjem družbo delala takrat devetmesečna hči Mila: “Malo se je zamotila s papirji, malo z igračkami, malo z vodo in je šlo. Nihče je ni gledal postrani, vsi so bili zelo veseli in vse skupaj je bilo samo dobro – izboljšalo je počutje.” Opisala je tudi, kako je videti njeno delo: “To je poslanstvo 24/7, tako materinstvo kot tudi delo evropske poslanke. Tudi, če ne delaš v tistem trenutku, si miselno vedno in ves čas vpet.”

Po mnenju poslanke je politični diskurz v Sloveniji ta hip na najnižji točki. Kultura dialoga v Evropskem parlamentu je boljša, a tudi tam obstajajo nekatere poslanke in poslanci, ki so zelo skrajni, manipulativni in nevarno populistični. So pa precej bolj potisnjeni na obrobje.

“S poslankami in poslanci iz skrajnih političnih skupin z grozljivimi stališči v Evropskem parlamentu sploh nihče ne sodeluje, tam je jasno, kdo je v redu in kdo ni, medtem ko je v državnem zboru to žal precej bolj razpuščeno. Ne predstavljam si, da bi predsednica Evropskega parlamenta ali predsednik Sveta komuniciral na način, kot to pri nas počnejo najvišji politiki.”

Povedala je, da se njenim kolegom v Bruslju zdi nepredstavljivo, da se kaj takega lahko dogaja v Sloveniji.

Ob tem je izpostavila tudi izrazito sovražno komunikacijo na družbenih omrežjih, kjer je tudi sama deležna očitkov na račun videza, porekla in v zadnjem času celo na račun materinstva ter sočasne kariere. “Prepričana sem, da bi bilo tega manj, če bi bila moški. Z moškimi kolegi, ki so tudi očetje majhnim otrokom, se nihče ne ukvarja v tem kontekstu,” je dodala. Kritizirana je tudi na račun svoje mladosti in domnevne neizkušenosti. A del politike je tudi zato, ker je prav, da o prihodnosti mladih odločajo ljudje, ki niso obremenjeni s preteklostjo, aferami, skrajnimi stališči ali pa so že v poznih letih življenja. “Tudi v EU politikah so mladi vse pomembnejši. Borba za mlade je zelo jasno izpostavljena z vidika okoljskih tematik in zaposlovanja,” je povedala in pristavila, da bi politika morala biti del vzgoje doma in v šoli, zato se vedno z veseljem in zadovoljstvom odzove na povabila srečanj z mladimi. Ob tem jim je zaželela, da bi izkoristili vse programe, ki so jim v sklopu projektov EU na voljo, še posebej Erasmus izmenjave. Pomembno se ji zdi, da pri sebi negujejo radovednost in uvidevnost: “To je ključno, uvidevnosti je premalo v politiki in tudi na splošno. Uvideven bolj vidiš in čutiš druge ljudi in kaj je dobro in kaj ni.”

Velik del  pogovora je bil namenjen aktualnemu dogajanju doma in v Evropi. Joveva je pojasnila, da so volitve v Franciji in Sloveniji pokazale, da si ljudje ne želijo skrajnih politik in razdvojevanja. Znova je opozorila tudi na pomembnost uveljavljanja volilne pravice, saj si le tako lahko upravičeno kritičen do  izvoljenih predstavnikov ljudstva.  Nezadovoljna je tudi s potekom kampanje ter političnimi sporočili, ki so bila med kampanjo namenjena mladim: “Mislim, da ni bilo dovolj fokusa na mladih, razen ponavljanja nekaj ključnih floskul, ki jih vedno znova poslušamo. Konkretnega je bilo premalo.”

Vojna v srcu Evrope jo skrbi: “Zelo težko to komentiram drugače kot z obsojanjem – kar se dogaja, je grozljivo, pa tudi zelo zelo nevarno. Vsi upamo, da se bo situacija kmalu umirila, a moramo biti realni – ni videti, da bo tako. V Evropskem parlamentu delamo vse, da ljudem situacijo vsaj olajšamo, če je že rešiti ne moremo.” Vojna prinaša tudi nov val beguncev, pri čemer je poudarila, da je treba enako pomagati vsem beguncem in ljudem, ki bežijo z nevarnih področij. Kritična je bila do Poljske in Madžarske, ki v Svetu EU že več let med drugim blokirata sprejetje zakonodajnega svežnja, ki ureja migrantsko politiko EU.

“Se mi pa zdi malo ironično, da sta zdaj ravno Poljska in Madžarska, ki ustavljata sprejem migracijske zakonodaje, deležni največjega bremena beguncev iz Ukrajine.”

Ena izmed najpomembnejših evropskih vrednot je prav multikulturnost, saj se moto EU glasi ‘Združeni v različnosti’. Poslanka, ki izhaja iz večkulturne družine, vidi to kot svojo prednost. “Vedno sem govorila, da sem ponosna na svoje poreklo in tudi na svojo domovino, ki pa je Slovenija. Tu sem rojena, oče je Bolgar in mama Makedonka. To se prezrcali tudi na vse ostalo – če vse življenje živiš z ljudmi različnih ver, porekel in konec koncev političnih prepričanj, se to zrcali ne samo osebnostno, ampak tudi strokovno v poklicu, kjer delaš – sploh v mojem primeru.” je zaključila.

Vau. Po včerajšnjem razpadu sistema na nacionalki človek težko ubesedi nekaj, kar bi lahko bolje orisalo trenutno stanje v državi. Kljub temu bom poskusila.

Zanima me …

Vam je OK, da se poziva k neizključevanju z izključevanjem? K strpnosti z nestrpnostjo?

Kaj pa to, da se domoljubje dokazuje s sovraštvom do drugih?

In to, da se poziva k povezovanju z napadanjem vseh, ki kritizirajo? K sodelovanju z uničenjem vseh, ki se ne podredijo?

Zanima me …

A veste, kaj je kazen za nesodelovanje v političnem odločanju? Prosto po Platonu: to, da vam na koncu zaradi tega vladajo slabši ljudje.

Take imamo zdaj na oblasti. Tudi zato, ker je bila volilna udeležba zadnje čase tako nizka. Seveda vem, kaj si zdaj marsikdo od vas misli. “Kaj pa zato, ker je Marjan Šarec ‘vrgel puško v koruzo’, a tega pa ne boš problematizirala?” 🙄

Ne, ne bom. Ker je bilo to eno od zadnjih demokratičnih, moralnih, načelnih vladnih dejanj v slovenskem političnem prostoru. Več od tega ne bom razlagala, ker je popolnoma jasno, zakaj je storil, kar je storil. Kot je popolnoma jasno, kaj se je potem zgodilo z določenimi posamezniki, strankami, ki se obračajo po vetru (berite položaju in interesih). Verjeli ali ne, ampak imam – če že – raje to vašo puško v koruzi kot glavo v pesku.

Da ne bo nesporazuma. Veste, da ne znam drugače kot iskreno, zato ne morem reči, da nikoli nisem bila razočarana. Veste, vsi bi najraje glasovali za popolno ali popolnega. Toda tak(a) ne obstaja.

Obstajajo pa taki, ki bi jim, če bi jim dal v upravljanje Saharo, v štirih letih – no, očitno že v dveh – zmanjkalo peska. Bi ga sicer dokupili iz Gobija, a bi jim tudi tega zmanjkalo. Razdelili bi ga z bombončki. Se opravičujem, bombonjerami. Vmes bi pa zavajali, manipulirali, lagali, se sprenevedali, bili arogantni, pokroviteljski, vsevedni, samozadostni. Škodljivi.

Te dni sem se večkrat spomnila na kampanjo pred evropskimi volitvami 2019. Spodnje fotografije so od takrat. In že takrat sem na soočenjih stala ob ljudeh, ki so me vsakič znova opomnili, kaj ne želim nikoli postati. Ali pozabiti, kdo sem. Pozabiti na svoje vrednote in načela. Se pretvarjati. Potvarjati.

Trudim se po najboljših močeh in kažem svoj pravi obraz. Nisem edina! To je LMŠ. Glas za LMŠ je glas za demokracijo. Standarde. Kulturo. Načelnost. Sposobnost. Pokončnost. Delavnost. Normalnost. Za rešitve. In razvoj.

Tega ne pišem zato, ker moram. To pišem zato, ker čisto zares tako mislim. Posnosna sem, da lahko sem del LMŠ. Del skupine, ki se trudi po najboljših močeh za javno dobro. Proti korupciji in rušenju demokracije. Poslanska skupina LMŠ je daleč najboljša in si zasluži delati dalje. In to zato, ker si to zaslužite vi, dragi ljudje. Je pa odločitev seveda v vaših rokah.

Želim si, da greste na volišča. Želim si, da se po nedelji Slovenija vrne v normalnost s skupnimi močmi LMŠ in še štirih strank (Gibanje Svoboda, SD, Levica, SAB).

Ponovila bom samo še to, da sem prepričana, da je odločitev v nedeljo dokaj enostavna.

Povedala bom samo še to, da se nimate pravice pritoževati, če ne boste šli volit.

Zaključila bom samo še s tem, da IMA V SLOVENIJI OBLAST LJUDSTVO.

Imate to. Imate moč. Izkoristite jo.

Imamo to! Je*** več nas je! #pejtevolt

– Irena