Evropska poslanka Irena Joveva je v ponedeljek, 22. aprila 2024, gostovala na televizijski oddaji 24ur zvečer na POP TV, kjer je kot nosilka predstavila kandidatno listo Gibanja Svobode na evropskih volitvah. ”Imamo močno listo, zeleno listo, predvsem pa proevropsko in zmerno listo,” je ob tem poudarila in dodala, da verjame v čisto vsakega kandidata oziroma kandidatko na listi in izrazila prepričanje, da bodo potencial liste opazili tudi volivke in volivci.

Na namigovanja, da je bilo za mnoge presenečenje, da je ravno Joveva postala nosilke liste, potem ko so v javnosti krožila različna imena, je Joveva odgovorila, da se sama nikoli ni spuščala v špekulacije in poudarila, da so o vrstnem redu kandidatne liste odločali za to pristojni organi stranke.

”Imenovanje za nosilko liste jemljem kot veliko odgovornost in si štejem v čast, da bom lahko vodila tako močno listo in verjamem, da je to rezultat mojega dosedanjega dela v tem mandatu,” ob tem pa dodala, da je bila o svoji vlogi kot nosilke seznanjena šele na dan, ko je bila o tem v stranki sprejeta odločitev.

Ko je pogovor prešel na temo migracij, je evroposlanka ostro kritizirala določene politične stranke, ki svojo politiko gradijo na širjenju sovraštva in manipulacij.

“Ni prav, da hujskajo, da širijo sovraštvo do drugih, tudi laži ter dezinformacije in da gradijo svoj politični program in nabirajo cenene politične točke na plečih ljudi. Tudi tistih, ki živijo ob meji,” je bila o problematiziranju registracijskih centrov za azilante s strani desnega političnega pola kritična Joveva.

V nadaljevanju je poudarila pomembnost vzajemnega zaupanja med vlado in lokalnimi skupnostmi ter izrazila prepričanje, da je vlada ravnala izključno v skladu z oceno stroke.

”Prav je, da se z ljudmi pogovarja in dogovarja, pomemben je dialog, pomembna je komunikacija, vendar ta mora temeljiti na dejstvih in zaupanju. Jaz zaupam stroki in policiji, da so se tako odločili in verjamem, da je bila ta odločitev sprejeta predvsem zaradi varnosti ljudi”.

Kot glasna zagovornica priznanja Palestine je pojasnila, da je ključno počakati na najbolj primeren trenutek za priznanje, saj bo le tako mogoče izvršiti pomemben politični pritisk, da se omogočijo pogoji za mirovni proces.

”Jaz bi rekla, da bi bilo treba Palestino priznati že včeraj, vendar ob trenutni eskalaciji razmer na Bližnjem vzhodu, menim, da je prav, da se s priznanjem počaka na čim bolj primeren trenutek, predvsem z vidika mednarodnega pritiska, ki bi ga lahko to priznanje prineslo.”

V zaključku je Joveva delila svoje izkušnje o tem, kako se je v Evropski uniji načet ugled Slovenije izboljšal v zadnjih dveh letih, ko je prišlo do menjave vlade.

”Z menjavo vlade in z aktualno vlado je naš ugled veliko boljši, kar dokazuje vsak dan znova, tako vlada, kakor tudi določeni evropski poslanke in poslanci. Predvsem je pomemben naš angažma, naše delo, ki je prepoznano kot dobro s strani določenih strani, nekateri drugi pa so bolj prepoznani po hujskaštvu.”

Evropska poslanka Svobode, Irena Joveva, je v petek, 19. aprila 2024, v imenu politične skupine Renew Europe in v sodelovanju s stranko Gibanje Svoboda gostila prvi dogodek ob obeležitvi 20. obletnice vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Pred dvajsetimi leti je Slovenija tako dosegla svoj največji in japomembnejši strateški cilj od samostojnosti – postala je polnopravna in enakovredna članica Evropske unije. Ob tej pomembni obletnici je Joveva pozvala zbrane, naj premislijo o prihodnji, bolj aktivni vlogi Slovenije v evropski skupnosti. ”Potrebujemo več Slovenije v Evropski uniji in več Evropske unije v Sloveniji,” je ob tem poudarila.

”Odločitev o vstopu Slovenije v EU pred dvajsetimi leti se je izkazala za pravilno,” je ocenila poslanka in poudarila vse prednosti, ki jih je to članstvo Sloveniji prineslo.

”Od prostega prehoda meja, dostopa do domačih podjetij na skupni evropski trg, položaja Slovenije kot enakopravne članice Unije s svojimi predstavniki v vseh EU institucijah, kot tudi položaja slovenščine kot enega od enakovrednih in polnopravnih uradnih jezikov Evreopske unije.”

Po besedah poslanke je bila izbira o obeležitvi obletnice v Muzeju novejše in sodobne zgodovine v Evropski uniji namenoma izbrana, saj smo državljanke in državljani članstvo v Uniji v teh letih popolnoma ponotranjili, hkrati pa je naše članstvo poleg zgodovine tudi naša sedanjost in kot taka tudi edina garancija za prihodnost razvoja Slovenije.

”Šli smo čez hude krize, od kovida do energetske krize, inflacije, vojn v Ukrajini in Gazi. A če pogledamo nekoliko bolj oddaljeno lahko ugotovimo, da še vedno živimo na najboljšem delu sveta in da Slovenija sodi v sam vrh tudi znotraj najboljšega kontinenta.”

Kot je nadalje poudarila, si v prihodnosti želi samo še bolj aktivno vlogo Slovenije v naslednjih dvajsetih letih in z željo, da aktivno sooblikuje skupno politiko Unije, ki je po njeni oceni za naslavljanje sedanjih globalnih izzivov edina možna pot naprej.

”Če bi strnila v nekaj besed, bi rekla, da potrebujemo več Slovenije v EU in več EU v Sloveniji,” je zaključila Joveva. 

Dogodka so se udeležili številni predstavniki in predstavnice Svobode, tudi kandidati in kandidatke Svobode na evropskih volitvah Maša Kociper, Tamara Vonta, Matej Grah, Marjan Šarec in Uroš Brežan. Poleg evropske poslanke Joveve sta prisotne nagovorila še predsednica Državnega zbora Republike Slovenije Urška Klakočar Zupančič in Thierry Breton, evropski komisar za notranji trg.

Evropska poslanka Irena Joveva je v petek, 19. Aprila 2024, gostovala v televizijski oddaji Odmevi na RTV Slovenija, kjer je razpravljala o morebitni sočasni izvedbi referendumov na dan evropskih volitev. ”Vzporednost je dobrodošla tako iz finančnega vidika kot tudi iz vidika volilne udeležbe, saj bi si morali čisto vsi prizadevati za čim višjo volilno udeležbo,” je odločno zavrnila neutemeljene očitke o zlorabi referendumskih vprašanj za predvolilno kampanjo Joveva.

Uvodoma je poudarila, da ne želi podcenjevati volivk in volivcev, saj verjame, da imajo o teh vprašanjih že dobro izdelana mnenja, ker večina tematik v javnosti kroži že leta in dodala, da gre za posvetovalne referendume, kjer si oblast želi slišati mnenje javnosti o tem, ali naj se določene zadeve začnejo urejati.

V nadaljevanju je Joveva zavrnila tudi pomisleke, da bodo morebitni referendumi na kakršenkoli način zasenčili vsebino evropskih volitev in poudarila, da sama ne podcenjuje volivk in volivcev.

Hkrati je poudarila, da se v prejšnjih kampanjah za evropske volitve nikoli ni postavljalo vprašanje o primernosti tematik, čeprav so bile mnoge notranjepolitične in niso bile nujno povezane z Evropo.

”Navsezadnje smo tri sočasne referendume že imeli v naši preteklosti, pa takrat ni bilo tovrstnih pomislekov,” je pojasnila in dodala, da so tematike, ki naj bi se obravnavale na tokratnih referendumih povezane z evropskimi temami, kot so javno zdravje in preferenčni glasovi, ki pri nas veljajo le na evropskih volitvah.

V zaključku je glede zavajajočih navedb o ukinjanju volišč, povzela uradne informacije iz državne volilne komisije, kjer so ta namigovanja zavrgli.

”Ukinjanja volišč niso vplivala na volilno udeležbo, vemo pa, da v SDS zelo radi iščejo sovražnike, ker tako vnaprej pripravijo teren za morebitne neuspehe. Namesto manipulacij in strašenja ljudi si želim vsebinskega odločanja o evropskih volitvah in tudi o posvetovalni referendumih,” je zaključila Joveva.

V oddaji je poleg evropske poslanke Irene Joveve sodelovala tudi evropska poslanka iz vrst SDS, Romana Tomc.

 

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 17. 4. 2024, v oddaji ‘Pogovor o’ na Radiu Ognjišče govorila o aktualnem mandatu, predvolilni kampanji in prihodnosti. ”Želim si, da bodo vsi, ki so sodelovali v koruptivnih aktivnostih, primerno kaznovani – tudi na volitvah,” je bila na vprašanje o pomenu razkritja domnevnega ruskega vmešavanja povsem odkrita Joveva.

Uvodoma se je ozrla na skoraj že zaključeni mandat, za katerega so vsi poslanke in poslanci sprva pričakovali, da bodo izzivi, ki jih je prinesel brexit prevladovali v njihovem delu. Kot je pojasnila, se je v samo nekaj mesecih osredotočenost njihovega dela v celoti preusmerila na epidemijo, ki je v ospredje postavila povsem nove prednostne naloge.

”V prvi polovici mandata smo se upravičeno posvetili reševanju posledic epidemije, pri čemer smo kljub začetni neenotnosti uspeli izpeljati številne pomembne ukrepe, vključno z zagotavljanjem zaščitne opreme. Vendar smo bili kmalu zatem ponovno soočeni z novimi izzivi, kot sta vojna v Ukrajini in sedaj vojna v Gazi, ki sta znova preusmerili našo pozornost in pomembne vire.”

Kljub temu je kot zgodovinski dosežek izpostavila 800 milijard evrov vreden načrt za okrevanje in odpornost, ki bo do leta 2026 pomagal državam članicam in državljanom za okrepitev v pandemiji prizadetih gospodarstev.

V nadaljevanju je odgovarjala tudi na vprašanje o možnosti tujega vmešavanja v volilni proces.

”Odgovornost vseh nas je, da delujemo transparentno in se odločno borimo proti korupciji ter kakršnemu koli vmešavanju iz tujine. V tem kontekstu menim, da je izjemno pomembna objava domnevnega ruskega vmešavanja v zvezi s portalom ‘Voice of Europe’. To razkritje je razgalilo ruske namere in upam, da bodo slednje raziskane do potankosti. Želim si, da bodo vsi, ki so sodelovali v teh aktivnostih, primerno kaznovani – tudi na volitvah.”

Na vprašanje o pomenu prihajajočih volitev je pojasnila, da jo skrbi predvsem porast populizma, manipulacij in skrajnih stališč, za katere je ocenila, da morajo ostati na družbenem robu.

”Odgovornost vseh nas je, da iskreno in neposredno komuniciramo z državljani. Mi smo tisti, ki jim moramo dokazati, da smo zmerne, proevropske in progresivne sile tisti, ki moramo ostati v večini. Tudi osebno se vsak dan trudim biti zgled kot ena od najbolj transparentnih poslank in poslancev v Evropskem parlamentu.”

Pogovor se je nadaljeval tudi v smeri dezinformacij v povezavi z migracijami, pri čemer je poslanka poslušalce spomnila, da so bile ravno dezinformacije pomemben del agende skrajne desnice že v prejšnji predvolilni kampanji.

”Predvsem skrajna desnica gradi svoj politični program na strahu in manipulacijah. To se dogaja ponovno, čeprav smo nedavno sprejeli migracijski pakt, ki je na tem področju vzpostavil določena enotna skupna evropska pravila. Kljub temu te stranke še vedno nabirajo politične točke na plečih ljudi.”

Pogovor je sklenila z načrti za predvolilno kampanjo, v kateri si želi, da jo bodo državljani ocenjevali na podlagi celotnega mandata in ne samo na podlagi zadnjega meseca pred volitvami.

”Tisti, ki me pozorno spremljajo, zelo dobro vedo, da si prizadevam biti dober zgled, saj je slabih zgledov že tako preveč. Kar se tiče volitev, si želim le eno – da proevropske in progresivne sile ostanejo v večini. Še vedno je veliko dela, ki ga je treba opraviti za izboljšanje življenja ljudi in ne za boljši položaj elit.”

Celoten pogovor lahko poslušate na naslednji povezavi.

Evropska poslanka Irena Joveva se je v soboto, 6. aprila 2024, udeležila prvega Festivala Svobode, ki je potekal v Zbiljah in združil več kot 1500 udeleženk in udeležencev iz vse Slovenije. Na Festivalu je vladajoča stranka Gibanje Svoboda predstavila svojo listo kandidatov za prihajajoče evropske volitve, na katerih bodo državljani imeli priložnost glasovati 9. junija letos. ”Izredno ponosna sem, da sem v takšni ekipi. Še naprej bom bila bitke z veseljem, tudi zaradi vseh vas, ker brez vaše podpore ne gre,” je v nagovoru poudarila Joveva.

Ko je v prijetnem vzdušju napočil čas, da se kandidati predstavijo, je voditeljica opisala Jovevo kot aktualno evropsko poslanko, ki že skoraj pet let aktivno deluje v Evropskem parlamentu. Kot enega od njenih izjemnih dosežkov je izpostavila evropski akt o svobodi medijev, ki ga je poslanka sooblikovala z namenom, da novinarjem zagotovi boljše delovne pogoje, varnost pred političnimi pritiski in večjo transparentnost, ko gre za lastništvo medijev.

”Ena od pomembnejših bitk je zagotovo zakonodaja o svobodi medijev, ker svoboda je pač zakon. Bitka je tudi to, da ne odletiš, da se zavedaš, da nisi samozadosten, da nisi vseveden in, da brez ekipe ne gre. Tudi tega sveta, ki ga lahko spreminjam, ne morem spreminjati sama, zato sem izredno ponosna, da sem v takšni ekipi in bom z veseljem bitke bila še naprej.”

Izrazila je prepričanje, da se na bolje spreminja tudi področje slovenščine v digitalnem stvari poudarila da kot zagovornica slovenskega jezika na digitalnih platformah verjame, da bomo kmalu dosegli točko, ko bodo tudi spletne platforme znale uporabljati slovenski jezik.

Zaključila je s tem, da vsak dan znova v politiki gleda ljudi, ki pozabijo na svoje vrednote in načelam, medtem ko njena vedno ostajajo nespremenjena.

”Odločno stojim za svojimi načeli, vrednotami in vsakim svojim glasom. Moje vrednote se ne spreminjajo: Mir, pravičnost in svoboda.”

Po zaključenem uradnem delu programa je sledila novinarska konferenca, kjer so kandidati na listi podali svoje izjave.

Evropska poslanka Irena Joveva je v četrtek, 4. aprila 2024, v televizijski oddaji Tarča na RTV Slovenija izrazila svoja stališča o različnih temah, med katerimi so bile v ospredju migracije, kandidatna lista stranke Gibanje Svoboda in prihajajoče evropske volitve. ”Strah ljudi izvira iz tega, da določene stranke gradijo svoj politični program prav na strahu ljudi,” je o populistični kampanji desnice, ki se osredotoča na vzpodbujanje strahu ljudi bila jasna Joveva.

”Gospod Breznik je priznal, da desnica kampanjo gradi na strahu in manipulaciji, kar je nesprejemljivo. Strah ljudi izvira iz tega, da določene stranke gradijo svoj politični program prav na strahu ljudi. Zagovarjam pristop informiranosti namesto strašenja.’’

V razpravi o migracijski politiki je izpostavila, da je ograja in žica na meji neučinkovita in poudarila prehodno naravo azilnih domov v Brežicah in v Središču ob Dravi pri preprečevanju nekontroliranega prehajanja migrantov.

”Ta dva azilna domova sta začasne in prehodne narave in sta nujna, da lahko omogočimo, da azilanti ne tavajo, saj se zavedamo straha ljudi. Naslednji teden sprejemamo migracijskih pakt po leti blokad držav članic, tudi tistih, ki so zelo glasne in prav tako strašijo ljudi in ves ta čas niso želele priznati, da je to evropski problem, ki terja skupno evropsko politiko.”

Pojasnila je, da je dolžnost države, da zagotovi, da čezmejni pretok ljudi poteka s čim manj težavami, pri čemer je izpostavila tudi varnostne skrbi lokalnega prebivalstva in obenem poudarila, da moramo vseeno zadržati človeški odnos do azilantov.

O selekcijskem procesu v stranki je poudarila, da bo končni seznam kandidatov sestavljen premišljeno in da bo ta odseval strokovnost ter raznolikost poklicev kandidatk in kandidatov.

”Nič ni narobe s tem, da vseh imen še ni, kot tudi ni nič narobe, da nekdo reče ne oz. da umakne soglasje k kandidaturi. V GS si želimo in bomo imeli najboljšo možno listo za najboljšo možno izbiro za volivke in volivce. Časa je še en mesec, marsikaj se da izvedeti na festivalu svobode.”

Na očitke, da letos ne bo nosilka liste je pojasnila, da pozicijo evropske poslanke ne opravlja zaradi svojih osebnih ambicij in da verjame, da bodo volivke in volivci izkoristili pravico do preferenčnega glasu.

V zaključku razprave je izrazila svoje odločno nasprotovanje ruskem vmešavanju v Evropsko unijo in poudarila potrebo po ohranjanju zmernejših, pro-evropskih sil v Evropskem parlamentu, ki lahko učinkovito nasprotujejo skrajnim in proti-evropskim tendencam.

Oddaja je v celoti dostopna na naslednji povezavi.

Evropska poslanka Irena Joveva je 3. aprila 2024, predsedniku sindikata FIDES Damjanu Polhu poslala pismo, v katerem poziva k prekinitvi zdravniške stavke.

“Vaša pravica do stavke ne more preseči pravice do zdravstvenega varstva, kot jo zagotavlja 51. člen Ustave Republike Slovenije. Ustavno zagotovljene pravice moramo spoštovati vsi. Od začetka vaše stavke, 15. januarja 2024, in z njenim nadaljnjim zaostrovanjem kratite ustavne pravice prebivalk in prebivalcev Republike Slovenije.”

Med drugim je zapisala, da se težave v zdravstvu kopičijo že trideset let, ker zastavljen sistem nikoli ni bil ustrezno posodobljen. Namesto celovitih reform, ki bi zdravstveni sistem okrepile, so se v preteklosti sprejemale le parcialne rešitve.

“Spoštovani g. Polh in celotno vodstvo FIDESa,

vaše početje, ki je težko karkoli drugega kot izsiljevanje, je neetično in nedopustno. Pozivam vas, da nemudoma prenehate z izvajanjem stavke ter pogajanja oziroma mediacijo z vladnimi predstavniki opravljate na način, da ne kratite ustavnih pravic pacientkam in pacientom. Spomnite se, zakaj ste se podali v opravljanje tega plemenitega poklica in poskrbite za ohranjanje njegovega ugleda in zaupanja, dokler še ni prepozno. Dokažite, da vam je v resnici mar za pacientke in paciente.”

V branje pa pripenjamo tudi originalno pismo.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Evropska poslanka Irena Joveva je 3. aprila 2024 govorila za TV Slovenijo 2 o analizi dosedanjega mandata. V oddaji so evropske poslanke in poslanci osvetlili izzive, zmage in poraze zadnjih petih let. “Vsakič znova se izkaže, da smo ob krizah, ki se prav tako dogajajo vedno znova, močnejši skupaj,” je izpostavila Joveva, medtem ko je razprava tekla o tem, ali je Evropska unija učinkovit projekt.

Poslanka je kot največji uspeh Unije preteklih petih let izpostavila sklad za okrevanje in odpornost, ki je zaradi posledic pandemije zagotovila 800 milijard evrov za države članice do leta 2026.

”Vsakič se znova izkaže, da smo ob krizah, ki se prav tako vedno znova dogajajo, močnejši skupaj. To se je dokazalo tudi tokrat, torej da EU je dober projekt, sicer nikoli dokončan in ki se potem vedno znova, ob novih mandatih in krizah, dopolnjuje, izpopolnjuje.”

Kot enega od neuspehov je izpostavila področje širitve Evropske unije, kjer se je izkazalo, da je bila Unija v tem mandatu premalo ambiciozna.

”Z vidika zunanje politike menim, da je bil odziv na rusko agresijo, vključno s sankcijami odločen. Vendar pa se zdi, da je pomanjkanje podobnega odziva ob vojni v Gazi ne le politični neuspeh, temveč tudi moralni poraz.”

V nadaljevanju je med težavami s katerimi se je Evropska unija soočila ob začetku pandemije izpostavila pomanjkanje preglednosti pri kontaktiranju farmacevtskih podjetij in pridobivanju zaščitne opreme.

”Preglednost je ena od tistih vrednot, ki je zelo pomembna in jo je kot tako treba pozorno obravnavati, saj pomanjkanje le te spodkopava zaupanje v Evropsko unijo. Poleg tega pa škandal ‘Katar-gate’ in domnevno rusko vmešavanje samo še dodatno potrjujeta, da nimamo dovolj ukrepov za učinkovit boj proti korupciji.”

Beseda je v zaključku nanesla tudi na vprašanje vzpona skrajne desnice po junijskih volitvah, pri čemer je Joveva pojasnila, da je ne skrbi prevlada skrajnih strank zaradi lastnih parcialnih interesov, temveč zaradi prihodnosti Evropske unije.

Glede politične usmeritve Evropske unije je izrazila pričakovanje, da bi po volitvah prevladale zmerne sile, pri čemer upa, da se bodo volivci zavedali, da metode delitev, ki jih uporabljajo predstavniki skrajne desnice in evroskeptiki,  ne prispevajo k reševanju skupnih izzivov Unije.

”To kar počnejo predstavniki skrajne desnice in evroskeptiki predstavlja spodbujanje strahu, polarizacijo in grajenje političnih programov prav na strahu, nezaupanju in delitvah. Namesto, da bi ponujali konstruktivne rešitve, njihova politika temelji na delitvah in rušenju temeljnih vrednot Evropske unije, pri čemer ne prispevajo k ustvarjanju konkretnih rešitev, temveč samo iščejo načine kako priti na oblast.”

Poleg evropske poslanke Irene Joveve, sta na razpravi sodelovala še evropski poslanec Matjaž Nemec in evropski poslanec Franc Bogovič.

Celotno oddajo si lahko ogledate na naslednji povezavi.

Evropska poslanka Irena Joveva je v petek 29, marca 2024, sodelovala na razpravi z mladino iz Radovljice v Čebelarsko-razvojnem izobraževalnem centru, pod okriljem Zavoda Mladinske mreže MaMa. Poslanka je z mladimi izmenjala stališče in poglede o svojih prioritetah in vlogi Evropskega parlamenta. ”Če bi imela supermoč, bi vse politike spremenila v uvidevne ljudi,” je pojasnila mladim, ko so jo vprašali, katera supermoč bi ji pomagala pri opravljanju njenega dela.

Pogovor je poslanka odprla z osebno noto s tem, ko je obudila spomine na srednješolske dni, ki jih je preživela v klopeh Ekonomske gimnazije in srednje šole Radovljica.

“Jesenice so resnično moje mesto, a tudi Radovljica ima posebno mesto v mojem srcu. Tam sem preživela čudovitih štiri leta na ‘Kremšniti’, kot smo nekoč ljubkovalno imenovali našo šolo.”

Poslankini spomini na šolske dni so poslužili kot odličen uvod v nadaljnjo razpravo o pomenu politične aktivnosti. Kot je pojasnila, so ji vrednote o načelnosti, ki jih je podedovala že v rani mladosti od očeta, postale kasneje temeljno vodilo njenega življenja in delovanja v politiki še danes.

Mlade je seznanila tudi z začetki svoje politične poti, ki so bili rezultat pravega spleta okoliščin in osebne želje po aktivnem prizadevanju za spremembe.

V nadaljevanju pogovora je poudarila pomen projektov, kot sta Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota – pri katerem je v tem mandatu delovala kot poročevalka v imenu svoje politične skupine. Odgovarjala je tudi na širok spekter vprašanj, pri čemer je mlade še posebej zanimala vloga Evropskega parlamenta pri oblikovanju politik.

Evropski parlament je pri oblikovanju zakonodaje enakovreden Evropskemu svetu, ki ga vodijo interesi držav članic, vendar lahko prizadevanja Evropskega parlamenta te interese izzivajo. Glede na dejstvo, da smo v Evropskem parlamentu edini neposredno izvoljeni predstavniki v vodstvu EU, menim, da bi moral Evropski parlament imeti večjo vlogo ali moč v tem političnem kontekstu.’’

Na vprašanja o migracijski politiki je pojasnila, da migracije predstavljajo trajno dinamiko sveta, zaradi česar zahtevajo premišljene in dolgoročne odgovore. Ob tem je dodala, da kljub temu, da so države članice dale zeleno luč dogovoru z Evropskim parlamentom glede pakta o migracijah in azilu, se Unija še vedno sooča s številnimi izzivi, ki so posledica neusklajenega delovanja določenih voditeljev, ki ne sledijo osnovnim vrednotam in načelom Evropske unije.

Ob zaključku je poslanka poudarila pomembnost ločevanja med svobodo izražanja in sovražnim govorom.

Naslednja postaja je bil Dom starejših občanov dr. Janka Benedika, kjer smo se družili z mladimi po srcu in poudarili pomen medgeneracijskega sodelovanja in socialne vključenosti.

Prijeten delovni obisk se je zaključil z obiskom lokalne pisarne poslanke državnega zbora, Alme Intihar.

Delovni obisk se je zaključil z obiskom lokalne pisarne poslanke državnega zbora, Alme Intihar. Poslanki sta se posvetili najbolj aktualnim tematikam tako na državni kot evropski ravni.

Evropska poslanka Irena Joveva se je 27. marca 2024 preko video povezave pridružila pogovornemu večeru o evropskih volitvah 2024, ki je potekal v atriju Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu. ”Ljudem je jasno, kdo svoj politični program gradi na strahu in manipulacijah,” je ob tem dodala.

Uvodoma je poslanka podala oceno o dosežkih Evropske unije v zadnjih petih letih in izpostavila tako prednosti kot slabosti delovanja Unije. Čeprav se je Unija v tem obdobju soočila z različnimi kompleksnimi izzivi, je po besedah Joveve EU svojo moč in enotnost pokazala v odzivu na pandemijo.

”Uspeli smo izpogajati Sklad za okrevanje in odpornost vreden 800 milijard evrov za obdobje do leta 2026. Ta sklad je imel in še vedno ima velik vpliv na razvoj držav članic, vključno s Slovenijo, predvsem z neposrednimi finančnimi sredstvi, ki so omogočila izvajanje ključnih projektov in ukrepov za spodbujanje gospodarskega okrevanja ter povečanje odpornosti držav na prihodnje krize.”

Kot eno od pomanjkljivosti Evropske unije je izpostavila pasivnost pri procesu širitve, manj odločen odziv na korupcijo in pomanjkanje preglednosti v institucijah Evropske unije, kar je povzročilo porast nezaupanja med državami.

”Menim, da na splošno nismo dosegli potrebnega napredka pri institucionalnih reformah, še posebej pri povečanju demokratičnega nadzora nad delovanjem Komisije, okrepitvi vloge Parlamenta in pri zagotavljanju večje transparentnosti delovanja Sveta EU. Te reforme so namreč ključne za krepitev zaupanja državljanov v evropske institucije in za zagotavljanje učinkovitejšega delovanja Evropske unije kot celote.”

Svoj vsakdan je opisala kot dinamičen in poln izzivov, pri čemer je poudarila, da ji tak način dela ustreza, čeprav se zato nikoli ne more popolnoma odklopiti od službenih obveznosti. Posebej je izpostavila dan, ko je po dolgotrajnih pogajanjih in zavlačevanju nekaterih deležnikov bil dosežen dogovor o Evropskem aktu o svobodi medijev.

”Občutek, ko veš, da si nekaj dobrega naredil, za medijsko svobodo in demokracijo, za informiranost državljank in državljanov je definitivno najbolj uspešen dan,” po besedah poslanke.

Na vprašanje o tem kako različni interesi v Evropskem parlamentu vplivajo na proces odločanja je izpostavila različne implikacije, ki jih bo imelo povečanje števila sedežev v Evropskem parlamentu. Pojasnila je, da bo na dinamiko delovanja Parlamenta razlika v kvantitativnem smislu vplivala tudi na kvaliteto delovanja.

”Teoretično naj bi večje število sedežev pomenilo večji pluralizem in zastopanost različnih političnih stališč in interesov v zakonodajnih procesih. Vendar pa odločilni dejavnik ni število sedežev samo po sebi, temveč prihodnja sestava Parlamenta, še posebej napovedi o morebitnem povečanju števila skrajno desnih in populističnih strank.”

V tem primeru bi po oceni Joveve lahko temeljne vrednote, kot so človekove pravice, pravna država in svoboda izražanja, izgubile svoj poudarek, če bi skrajno desne stranke pridobile večji vpliv. Posledično bi to negativno vplivalo tudi na sam proces odločanja in doseganja konsenza, kar bi lahko povzročilo še dodatno podaljšanje že tako dolgega zakonodajnega procesa.

V zaključku razprave je poslanka poudarila izjemno pomembnost sodelovanja v volilnem procesu, ki bo ključno vplivalo na prihodnost in vrednote Evropske unije v naslednjih petih letih. Ob tem je opozorila na nujnost izkoriščanja volilne pravice, saj ta lahko prispeva k zmanjšanju korupcije, laži in manipulacij, ki jih volivci pogosto pripisujejo vsem politikom.

Na pogovornem večeru so poleg Irene Joveve sodelovali tudi evropski poslanec Franc Bogovič in vodja predstastavništva Evropske komisije v Sloveniji, dr. Jerneja Jug Jerše.