Še pomnite, prijatelji(ce) …

Še pomnite, prijatelji(ce) …

… ko smo lahko vsebine na denimo Facebooku in Instagramu spremljali kronološko in ne tako, kot se je odločil “nekdo” namesto nas? No …

… končno bomo spet dobili to možnost! In za to sem ‘kriva’ tudi sama. Za to in še precej drugih, upravičeno strožjih pravil, ki jih od danes dalje v Evropski uniji morajo upoštevati vse velike spletne platforme.

Pokaži mi svoj ‘feed’ in povem ti, kdo si. Spletni svet se nam prikazuje točno tako, kot nam ga ponuja algoritem. Vsakemu izmed nas drugače, in to na podlagi naših osebnih podatkov, ki se prodajajo tistemu, ki je zanje pripravljen odšteti največ denarja. Produkt smo mi, algoritmi pa točno vedo, komu kaj ponuditi. Žal vedo tudi to, kdo je bolj dovzeten za teorije zarot, dezinformacije in zavajanja.

S tem sistemom se torej enostavno manipulira ljudi, volivke, volivce, brez večjih težav se organizirano širi teorije zarot, prodaja nelegalne, škodljive izdelke, brezsramno se uporablja sovražni govor, celo spodbuja se k nasilju in žal pogosto dejansko do nasilja tudi pride. S tem sistemom se okoriščajo tisti, ki zlorabljajo strah, razočaranje in jezo ljudi za svoje partikularne interese; tisti, ki bijejo kulturno vojno z mediji in duhovi preteklosti. S tem sistemom se (namensko) spodkopava zaupanje v stroko in avtoritete, znižuje se kakovost javne debate ter splošne kulture in posledično se – kar je najhuje – onemogoča reševanje tistih resnično perečih težav ljudi.

Akt o digitalnih storitvah je bil eden od nujnih odgovorov na ta sistem. Odgovor z zahtevami za transparentnost algoritmov, z označevanjem izvora oglaševanj, predvsem političnih, in zavajajočih informacij ter s postavljanjem jasnih pravil moderiranja vsebin na spletu.

Pri poročilu za to zakonodajo sem bila na odboru za kulturo poročevalka v imenu svoje skupine, Renew Europe. To pomeni, da sem vložila amandmaje, določila indikacije glasovanj za skupino in se pogajala s poročevalci drugih skupin za končni tekst v obliki skupnih, kompromisnih amandmajev.

V nadaljevanju smo z medinstitucionalnimi pogajanji sprejeli zakon, zavezujoč na ravni celotne Unije. Kaj bo moralo biti drugače po amandmajih, ki sem jih (uspešno) dodala v besedilo glede oglaševanja?

Platforme morajo uporabnicam in uporabnikom, ki vam je prikazano oglaševanje, razkriti, zakaj ste ravno vi dobili ta oglas, zakaj ravno ta oglas in – najbolj pomembno – da ne smete biti po privzetem načinu podvrženi ciljnemu oglaševanju, RAZEN, če v to vnaprej privolite. Bodite torej pozorni na spremembe, ki jih sta jih do tega trenutka Meta in TikTok (in še kdo) napovedala, ter zavrnite prikazovanje vsebin na podlagi algoritmov, če tega ne želite imeti. Zdaj boste lahko!

Podjetja bodo morala po novem tudi zagotavljati, da ciljno usmerjeno oglaševanje z uporabo občutljivih osebnih podatkov, kot so spolna usmerjenost, etnična pripadnost ali politična prepričanja, sploh ne bo mogoče. Ciljno oglaševanje pri mladoletnicah in mladoletnikih je prepovedano.

Pomembno mi je bilo tudi to, da bi imeli možnost sami odločati o podatkih, ki jih delite in si lahko sami nastavite parametre algoritmov. Po domače povedano, da lahko dejansko izbirate, kako se vam ‘prikazuje svet’.

Pri tem prikazovanju sveta je seveda pomembno ločevati med zakonitimi, nezakonitimi in škodljivimi vsebinami. Zakonitih vsebin se ne sme odstranjevati, sploh pa za to ne morejo biti pristojna podjetja. Nezakonite vsebine pa so trenutno le tri vrste: otroška pornografija, teroristične vsebine in avtorske pravice. Za vse tri imamo ločene zakonodaje, Akt o digitalnih storitvah zdaj omogoča horizontalna pravila.

Odločno sem bila proti, da bi te vsebine preverjali izključno avtomatski sistemi, algoritmi ali umetna inteligenca. Zato sem čez ves tekst (na koncu prav tako uspešno) dodajala, da mora do same blokade vsebine nujno priti s človeškim nadzorom.
In še zadnje, pa zato nič manj pomembno, zlasti v kontekstu moje borbe za naš jezik: dodala sem tudi, da morajo spletni velikani upoštevati jezik države članice in imeti zaposlene moderatorje, ki znajo govoriti jezik te države, recimo v našem primeru slovensko. Brez dvoma si te multinacionalke to lahko privoščijo.

Ljudje moramo vedeti, kdo stoji za prikazovanjem vsebin na družbenih omrežjih, nad svojo identiteto pa moramo imeti nadzor MI.

Irena