“Tako pomembno je, da smo del Evropske unije.”

Evropska poslanka Irena Joveva se je v soboto, 2. septembra, udeležila pogovora na Poletni šoli Gibanja Svoboda mladi. Spregovorili so o njenih prioritetah in ključnih aktivnostih, med drugim prizadevanjih za nediskriminacijo slovenščine na digitalnih platformah ter evropski zakonodaji o svobodi medijev, pa tudi o nedavnih poplavah v Sloveniji in odzivu EU. “Ob takšnih dogodkih se pokaže, kako pomembno je, da smo del te skupnosti,” je dejala poslanka.

Joveva je pohvalila predvsem hitro angažiranost in odziv Evropske komisije. Ravno za takšne primere obstaja evropski solidarnostni sklad, ki so ga države članice doslej že večkrat in pospešeno uporabljale, je pojasnila, hkrati pa opomnila, da se takšne naravne katastrofe zaradi podnebnih sprememb dogajajo vse bolj pogosto in v širših razsežnostih.

“Ob naravnih nesrečah se pokaže, kako pomembno je, da smo del EU in da ostajajo takšni programi solidarnosti.”

Mlade so zanimale tudi podrobnosti o pismu, ki sta ga poslanka Joveva in poslanec Klemen Grošelj poslala pristojnima evropskima komisarjema v zvezi s proračunskimi prilagoditvami. Kot je pojasnila Joveva, so procesi v ustroju evropskih institucij žal dolgi in zapleteni, toda marsikje bi se to dalo urediti. Pri evropskem proračunu, na primer, se bo te toge sisteme moralo zrahljati, žal bo takšnih nesreč očitno vse več in bo neka fleksibilnost glede denarja oziroma razporejanja sredstev v prihodnosti neizbežna, je povedala.

“Države članice bodo morale imeti več možnosti za prilagajanje ob kakšnih takih nepredvidljivih, a resnih in katastrofalnih dogodkih. Slovenske prioritete in potrebe so se spremenile, zato je ključno, da se vsaj delno omogoči fleksibilnost porabe evropskih sredstev.”

Na vprašanje o svojih zadnjih aktivnostih v zvezi z uporabo slovenščine na digitalnih platformah je poslanka odgovorila, da si na začetku mandata ni mislila, da bo namenjala tako veliko pozornosti  slovenščini, a je ugotovila, da gre za dejansko zelo pomembno, še vedno neurejeno problematiko. Toliko govorimo o jezikovni raznolikosti, enakopravnosti uradnih jezikov Evropske unije, v praksi pa ni tako, je povedala.

“Digitalni svet in fizični svet sta pravzaprav že postala eno, sploh nista več ločena. Kvečjemu bo digitalnega vedno več, zato morajo uradni jeziki v Evropski uniji postati dejansko enakopravni tudi v digitalnem svetu. Diskriminacija ne pride v poštev, izgovorov multinacinalk pa ne kupim in ne sprejemam.”

Izpostavila je, da dela vse, kar je v njeni moči, da bi se njeni pozivi glede uporabe slovenščine v digitalnem svetu uresničili. Na nacionalni ravni se zadeve urejajo s spremembami zakona o javni rabi slovenščine, na evropski pa je sama za Evropski akt o svobodi medijev, kjer je poročevalka za svojo politično skupino Renew Europe, predlagala oziroma podprla dopolnila, s katerimi bi dosegli uporabo in spoštovanje vseh uradnih jezikov Unije.

“Po obstoječi evropski zakonodaji recimo v primeru Neflixa, ki ima sedež na Nizozemskem, oni odgovarjajo zgolj nizozemski zakonodaji in regulatorjem. Evropsko zakonodajo želimo spremeniti na način, da se bo lahko pristojnost na primer slovenskih regulatorjev prenesla na nizozemske, ki bi lahko od Netflixa zahtevali prenehanje izvajanja kršitev v Sloveniji ali katerikoli drugi državi članici.”

Prav tako je poslanka že pri delu na Aktu o digitalnih storitvah (DSA), ki je ravno stopil v veljavo, dodala dopolnila, ki veljajo za digitalne gigante, kot sta Meta ali Twitter. Izpostavila je primer moderiranja vsebin na teh platformah, kjer to trenutno najbolj deluje le v večjih jezikih, kot je angleščina, ko se dopiše, da določene informacije ne držijo ali da je prišlo do kršitev oglaševanja po novih pravilih. “To je eden izmed mojih doprinosov k tej regulaciji, da morajo biti takšni zapisi objavljeni v vseh jezikih EU, brez diskriminacije. Osebe, ki bodo preverjale in pisale te informacije, pa morajo dobro razumeti jezik. To torej pomenu, da bodo na primeru slovenščine morale te zadeve preverjati osebe, ki govorijo slovenski jezik.” Podobno je takšno dopolnilo vključila tudi v že omenjeni Akt o svobodi medijev, s katerim se je v zadnjem času največ ukvarjala. “Tudi zaradi porasta umetne inteligence je preprosto treba imeti nekoga, ki bo ta generirana besedila ali prevode novic, objav, posnetkov na koncu preveril.”

Pogovor je poslanka zaključila s pogledom v prihodnost Evropske unije. Po njeni oceni zelo turbulentnega mandata izzivi ostajajo na mnogih področjih, hkrati pa bo treba delati tudi na večjem ugledu in transparentnejšemu delovanju Evropskega parlamenta.