Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 30. septembra 2020, virtualno gostila neformalno debato s strokovnjaki in predstavniki NVO glede strateškega načrta Slovenije oziroma potrebe ekološkega kompromisa za doseganje podnebne nevtralnosti. Poslanka je želela s pogovorom predvsem izpostaviti pomen dialoga, v prvi vrsti s stroko, in nujnost komuniciranja. Okoljska in podnebna kriza sta namreč nekaj, kar se tiče vseh nas, zato je prav, da zlasti odločevalci (s)poznamo različne plati in slišimo različna mnenja, saj bomo le tako lahko dosegli cilj: z uravnoteženimi kompromisi.

Poslanka je sogovornikom uvodoma pojasnila ključne aktualne zadeve, ki se sprejemajo na evropski ravni, pri čemer se je osredotočila zlasti na podnebni zakon, ki predvideva cilj evropske podnebne nevtralnosti do leta 2050. Joveva se zavzema za čim bolj ambiciozen, a še vedno realen vmesni cilj, in sicer cilj 60-odstotnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 (v primerjavi z ravnmi iz leta 1990).

Pojasnila je, da bo precej sredstev iz evropskega proračuna, pa tudi vseh dodatnih “pokoronskih” finančnih mehanizmov, namenjenih področju okolja in narave. Po mnenju poslanke bi jih morali v večji meri zagotoviti za spremembo družbene paradigme, saj gre za edinstveno priložnost za Evropo. A eno je obstoj sredstev, drugo pa njihovo koriščenje: sama izvedba in poraba v praksi bo torej na državah članicah, ob čemer se zdi, da Slovenija nima splošne strategije razvoja. Ker pa je znano, da je del strategije Slovenije za dosego cilja podnebne nevtralnosti tudi umeščanje hidroelektrarn (HE) in vetrnih elektrarn (VE) v zavarovana območja Natura 2000, je poslanko Jovevo med drugim zanimalo, do kakšnega ekološkega kompromisa moramo – če moramo – priti.

Pripravljalec okoljske študije za Nacionalni energetski in podnebni načrt Slovenije (NEPN) Jurij Stritih je dejal, da je umeščanje novih projektov HE in VE v okolje ne le nepotrebno, ampak tudi degradirajoče za okolje, ob hkratnem nespoštovanju okoljske zakonodaje. Po njegovem mnenju je treba izpostaviti sončno energijo kot glavno alternativo, ki se je ne jemlje resno.

Kar nekaj sodelujočih je ob tem izpostavilo, da bi se sončne elektrarne lahko zelo učinkovito namestilo na strehe industrijskih zgradb, nakupovalnih centrov, parkirišč … Dr. Tomislav Tkalec (društvo Focus) je dodal, da bi v Sloveniji glede sončne energije šlo za več razpršenih projektov, ki znaten energetski učinek pokažejo šele kumulativno, kar lahko predstavlja investicijsko oviro.

Glede vetrnih elektrarn je Tomaž Mihelič iz DOPPS (Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije) sporočil, da te v večjem delu Slovenije sploh ne predstavljajo znatne grožnje pticam. Kritična so le nekatera slemena, kot posledica lege Slovenije v Evropskem prostoru med Dinaridi in Južnimi Alpami. Strinjal se je s Stritihom, da je pomembno zagotoviti študijo občutljivih območij, ki jih je v Sloveniji torej zelo malo, da bi se premišljeno umestilo vetrne elektrarne v okolje brez večjih negativnih učinkov na ptice, s tem pa tudi olajšalo postopke energetskim investitorjem.

Doc. dr. Boštjan Surina (Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem) pa je izpostavil problematiko zavajanj in dezinformacij s strani vlade in investitorjev, ki želijo HE in VE predstaviti javnosti in lokalnim prebivalcem v čim lepši luči, pri čemer pa so nekorektni. Senka Šifkovič Vrbica, okoljska pravnica, je medtem omenila, da je v primeru gradnje HE v zavarovanem območju potrebno zagotoviti izravnalne ukrepe, torej zagotoviti nadomestne habitate. Pri tem je dr. Urša Koce (DOPPS)  izpostavila projekt HE Brežice, ki je bil izpeljan na podlagi zagotavljanja izravnalnih ukrepov. Njihova študija stanja okolja in habitatov, ustvarjenih zaradi izravnalnih ukrepov, je namreč pokazala, da so bili ti ukrepi neučinkoviti. Damjan Vinko (magister bilogije, bivši član sveta NVO pri ministrstvu za okolje) pa je bil kritičen glede možnosti prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave, ki je po njegovih besedah glede na evropski pravni red lahko le izjema in nikakor ne pravilo.

Po mnenju udeležencev nam v Sloveniji nam najbolj manjka konkretna, dolgoročna strategija za prihodnost. Ključno je ugotoviti obstoj alternativ, ki so koristne za gospodarstvo, hkrati pa nimajo katastrofalnih učinkov na okolje in naravo. Prav tako so si bili enotni, da za doseganje podnebnih ciljev ni treba žrtvovati okoljskih ciljev, saj da lahko dosegamo oboje. Vsi so se strinjali tudi z mnenjem poslanke Joveve, da je poleg komunikacije ključna še transparentnost.

 

Evropska poslanka Irena Joveva je bila gostja spletne razprave, ki jo je organizirala Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, z naslovom “Dezinformacije med pandemijo v digitalni dobi”. Razprava je tekla o virih dezinformacij, o škodi, ki jo družbi povzročajo dezinformacije, o dosegu tradicionalnih in sodobnih medijev, vlogi družbenih omrežij pri širjenju dezinformacij in o zakonodajnih okvirih ter možnostih, ki jih ima EU pri regulaciji širjenja dezinformacij. Sogovornice v razpravi so bile še evropska poslanka Tanja Fajon, prof. dr. Mojca Matičič iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana ter Janja Božič Marolt, ustanoviteljica in direktorica mednarodnega Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana.

Uvodoma je dr. Matičičeva kot primer dobre prakse informiranja izpostavila klicni center, ki je bil med prvim valom epidemije organiziran s strani študentov zadnjih letnikov medicine: “Dostopnost kredibilnih informacij ter empatičen in razumljiv dialog s klicatelji je bil ključen faktor uspeha projekta.” Da so ljudje lačni kredibilnih informacij, je potrdila tudi Božič Maroltova. Raziskave Mediane so pokazale, da ima slovenska javnost največjo stopnjo zaupanja v javni RTV servis. V nasprotju s prevladujočim vtisom pa Slovenci tudi v veliki večini upoštevamo priporočila ter ukrepe, se ščitimo in nosimo maske.  Fajonova je izpostavila pomen medijske vzgoje in medijske pismenosti ter dejstvo, da zgolj to dvoje ni dovolj: “Ljudje informacije povzemamo s čustvi in ko je lažna informacija enkrat zasidrana v naše možgane, jo je nemogoče izbrisati. Tudi z demantiji in tožbami ne, škoda je že narejena.” 

Irena Joveva je povedala, da Evropska komisija pripravlja akt o digitalnih storitvah ter akcijski načrt za demokracijo (Parlament bo oktobra pripravil svoje akte, ki bodo vplivali na pripravo dokumenta Komisije). Gre za dva svežnja, ki bosta urejala področje sovražnega govora, večjo preglednost algoritmov ter preglednost vsebin, še posebej sponzoriranih. Poudarila je, da potrebujemo tako samoregulacijo, torej prevzemanje iniciative in odgovornosti spletnih platform za objavljene vsebine, kakor tudi zakonsko regulacijo le-teh. Gre za hojo po tanki meji, a jo bo nekje vseeno treba določiti. Odgovornost politike ni le v sprejemanju zakonov, pač pa tudi v obnašanju in komunikaciji politikov samih. Komunikacija je bila v Sloveniji neprimerna, ljudje so prevečkrat slišali nasprotujoče si informacije in to je doprineslo k teorijam zarote in temu, da so ljudje začeli verjeti vsem drugim namesto tistim, ki so jim podajali kredibilne informacije,” je problematiko v času pandemije povzela poslanka. Pri sovražnem govoru je izpostavila obstoj različnih interpretacij, kaj tak govor sploh je: “O tej definiciji se kregamo tudi v Evropskem parlamentu, saj so tudi tam poslanci, ki na sovražnem govoru gradijo svoje politično sporočilo.” Ker bo pri vsem skupaj na koncu šlo za politični dogovor, ne verjame, da lahko virus infodemije pozdravimo, lahko pa ga zdravimo. Rezultat bo viden, ko bomo združili korake politike z ukrepi upravljalcev spletnih platform. Hkrati pa bo morala prevladati tudi kritična presoja tako ljudi kot tudi medijev. V povezavi s tem Joveva izpostavlja nekritično povzemanje zapisov na Twitterju: Svetovni voditelji ga izkoriščajo za neposredno komunikacijo z državljani, vmes pa ni filtra kritične presoje, na primer novinarjev.” Temu pritrjuje tudi Božič Maroltova, ki meni, da je neprimerno, da javni medij informativne oddaje začenja z nepreverjenimi informacijami s Twitterja ali da v informativnih oddajah posreduje informacije iz družbenih medijev.

Razpravo je zaključila dr. Matičičeva z razmišljanjem o podobnosti med epidemijo AIDS-a v 80. letih prejšnjega stoletja in pandemijo COVID-19: “Že v začetku 80. let smo točno vedeli, kakšni so načini prenosa virusa. Ni bilo zdravila, ni bilo cepiva, a poznali smo način, kako se izogniti okužbi. Žal se o tem leta in leta ni govorilo, čeprav bi lahko preprečili milijone mrtvih. Bilo je ogromno dezinformacij, teorij zarot, da bolezen ne obstaja in podobno. In še vedno ni cepiva, a to ne predstavlja težave, ker vsi vemo, kako se pred okužbo zavarovati. Tudi zdaj imamo torej možnost, da prilagodimo naše vedenje na način, da se sami varujemo. Bodimo vsi odgovorni, pošteni do sebe in drugih, upoštevajmo zanesljive in preverjene informacije in samo te širimo naprej.”

Celoten pogovor si lahko ogledate TUKAJ.

V zadnji številki časopisa Jeseniške novice (Gorenjski glas) je evropska poslanka Irena Joveva v pogovoru z novinarko Uršo Peternel pojasnila potek življenja in dela v tako imenovanem “bruseljskem mastodontu”, spregovorila o spremembah zaradi korona virusa, kako je potegnila črto pri strpnosti do nestrpnosti in o njenem otroštvu na Jesenicah.

“Delo se nam je postavilo na glavo. Če bi mi kdo ob novem letu rekel, da najmanj pol leta ne bom vsak tretji dan letela in da bo delo od doma postalo nekaj popolnoma normalnega tudi za nas, bi ga vprašala, če je prepričan, da je z njim vse v redu,” je poslanka Irena Joveva komentirala delo evroposlancev v času pandemije.

V času pandemije najbolj pogreša ‘zelene tedne’, namenjene delu in obiskom na terenu v matični državi: “Imela sem res veliko načrtov, želela sem si obiskati čim več šol, da bi se pogovorila z dijaki, študenti… Poleg tega sem začela tudi obiskovati tudi domove za starejše. Upam, da mi bodo razmere čim prej omogočile obuditev vseh teh načrtov in obiskov, ker si resnično želim biti čim več med ljudmi.”

V nadaljevanju je povedala, da namerava vodpreti pisarno tudi na Jesenicah, kamor sicer pride enkrat do dvakrat na mesec. “Odraščanje na Jesenicah me je zaznamovalo zlasti na način, da nikoli ne obsojam vnaprej ljudi, da spoštujem različnost, pa naj bo to vera, nacionalnost, spolna usmerjenost ali karkoli drugega, da sem pristna in da zelo dobro vem, kako pomembne so empatija, uvidevnost in kultura, tudi kultura obnašanja in diskurza.”

Celoten intervju je dosegljiv na tej POVEZAVI.

 

Evropska komisija je danes, 30. septembra 2020, predstavila prvo poročilo o stanju vladavine prava v državah članicah. Nekatere pomanjkljivosti izpostavlja tudi v poročilu za Slovenijo. V nadaljevanju si lahko preberete odziv evropskih poslancev Irene Joveve in dr. Klemna Grošlja:

 

“Dolgo pričakovana in nujno potrebna poročila o stanju vladavine prava posameznih držav članic v Evropski uniji pozdravljava. S skupno in objektivno metodologijo namreč vzpostavljajo enoten pregled stanja naših demokracij z uvedbo orodij, ki jih bo moč uporabiti pri prihodnjih finančnih mehanizmih in bodo služila kot preventivni ukrep pred zlorabo oblasti, korupcijo in vsesplošnim razkrojem demokratične družbe.

Poročilo za Slovenijo izpostavlja vrsto vprašanj, na katera vseskozi opozarjava, tudi v javnih nastopih. Občutno nazadovanje in negativna ocena medijskega prostora nista presenečenje, temveč odraz organiziranih kampanj ter strateških, brezobzirnih in nestrpnih napadov na neodvisnost medijev, ki jih ali podpirajo ali pa v njih celo sodelujejo tudi najvišji predstavniki aktualne vlade in vladne koalicije.

V zvezi s poročilom za našo državo bi opozorila še predvsem na znano problematiko finančne in kadrovske podhranjenosti nekaterih neodvisnih agencij, kot sta KPK in AKOS, pa tudi sodstvo. Bistven poudarek poročila so zaznavana vpletanja oziroma pritiski na neodvisne veje oblasti in uredniško politiko medijev. Ob tem poročilo posebej omenja negativen vpliv na neodvisnost in učinkovitost medijev, ki jih povzroča netransparentno lastništvo medijev in jasne podreditve nekaterih medijev eni politični stranki, kar dodatno poglablja nov predlog medijske zakonodaje, ter manjko jasnih specifičnih pravil, ki bi urejala konflikte interesov v naši medijski krajini. Poročilo med drugim omenja tudi problematiko kratkih rokov javne razprave predlaganih zakonodaj in poizkusov politike, kar državljanom onemogoča sooblikovanje zakonodaje.

Glede na to, v kakšnem “klubu” držav smo se pri tem znašli, bi se morala tudi koalicijskim partnerjem, še posebej tistim, ki se umeščajo v evropsko liberalno družino, postaviti prenekatera vprašanja. Toda, kot lahko vidimo že iz dosedanje vsakodnevne prakse, temu najbrž ne bo tako. Medtem, ko je poročilo do pravosodja zmerno kritično, pa se bojiva tudi, da bomo v prihodnosti – ravno zaradi politik in dejanj aktualne oblasti, predvsem pa njihovih posegov v neodvisnost ključnih institucij (policija in NPU, pritiski na državno tožilstvo itd.) – vendarle priča pospešeni institucionalni razgradnji (ali vsaj nadaljnjih poskusov razgradnje) temeljnih institucij vladavine prava v državi.”

Irena Joveva je izrazila podporo organiziranemu LGBTIQ+ gibanju v Sloveniji in se udeležila 20. parade ponosa. Organizatorji  opažajo, da v zadnjih letih napredek na področju LGBTIQ+ pravic stagnira, izražanje sovraštva proti LGBTIQ+ skupnosti pa se krepi.

Zahteve in politična sporočila letošnje parade ponosa so se osredotočala predvsem na področja dostopa do zdravstvenih storitev, neurejena pravna področja, zahteve na področju  socialne varnosti, skupni boj različnih gibanj ter na zahteve na področju družbenega vključevanja LGBTIQ+ oseb. Organizatorji se kritično opredeljujejo tudi do krepitve represije proti LGBTIQ+ osebam, ki se odvija sočasno z napadom na osnovne gradnike demokracije, kot so svoboda medijev, delitev oblasti, svoboda zbiranja in transparentno organizirane volitve. V Sloveniji opažajo posnemanje tovrstnih potez in javno simpatiziranje političnih predstavnikov s politiko t. i. Višegrajske skupine. Joveva, katere delovanje v politki temelji na preseganju kulture sovraštva, se je parade udeležila z namenom podpore LGBTIQ+ gibanju ter ozaveščanju širše populacije o drugačnosti, sprejemanju le-te in destigmatiziranju različnih družbenih skupin.

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 29. septembra 2020, gostovala v oddaji Radijska tribuna na Radiu Maribor. Spregovorila je o nesprejemljivih proračunskih rezih v kulturni sektor, (ne)odnosu in (ne)aktivnosti slovenskega ministra za kulturo, pa tudi o podnebni nevtralnosti in odnosu z drugimi evropskimi poslanci.

Poslanka Joveva je v uvodu pojasnila, kaj jo je kot politično novinko pozitivno in negativno presenetilo. “Če začnem s pozitivnim, me je presenetilo predvsem to, da je na evropski ravni oziroma v Evropskem parlamentu politična kultura na precej višji ravni v primerjavi z denimo slovensko politiko. Saj ne rečem, da ni nikoli nobenih delovanj v napačne interese, a je vse skupaj vendarle na višjem nivoju nekega političnega diskurza.” Dejala je tudi, da lahko poslanec, ki res želi delati, doseže za ljudi pomembne spremembe: “Minimalna sprememba z amandmajem lahko kar precej vpliva na življenje državljank in državljanov.

Glede negativne plati pa je izpostavila netransparentnost pri porabi mesečnega pavšala, ki ga evropski poslanke in poslanci prejemajo za delovanje pisarn, ter preglednost pri srečanjih z različnimi interesnimi skupinami. “Te transparentnosti je premalo in tudi iz tega izvira nezaupanje ljudi v politiko kot tako.” Po njenih besedah v povezavi z Evropsko unijo velikokrat slišimo izraz “bruseljski balonček“, kar za nekatere poslanke in poslance resnično drži, saj so izgubili stik z realnostjo, državljankami in državljani, “so del neke elite in pozabljajo, zakaj in za koga so tam, kjer so“.

V nadaljevanju sta z voditeljem Stanetom Kocutarjem spregovorila o njenem delu v Evropskem parlamentu, predvsem v odboru za kulturo in izobraževanje. Kulturno ustvarjalni sektor je bil namreč prvi, ki ga je izbruh virusa COVID-19 prizadel, in bo tudi zadnji, ki se bo, tako Joveva, postavil nazaj na noge. “Rezi sploh ne bi smeli biti tema pogovorov. Gre za male številke, če jih primerjamo s celotnim evropskim proračunom, ki bo v naslednjih sedmih letih znašal dobrih tisoč milijard. Za primer vzemimo program Ustvarjalna Evropa, ki mu je bilo v prejšnjem finančnem proračunskem okviru namenjenih 1,4 milijarde evrov. Mi zahtevamo podvojitev teh sredstev, torej 2,8 milijarde evrov. To za proračun kot tak ni veliko, za kulturo pa je ogromno.” Ob tem je poudarila, da nam je točno ta sektor pomagal zlasti marca in aprila, ko smo brali knjige, gledali filme in serije ter imeli zastonj spletne koncerte. Sedaj pa je nastopil čas, ko je treba misliti na vse te ustvarjalce in jim nameniti zadostna sredstva za delo. Zato je s skupino na tem področju aktivnih kolegic in kolegov z amandmajem predlagala, da države članice v okviru svojih nacionalnih načrtov dva odstotka sredstev iz Sklada za okrevanje namenita izključno področju kulture.

Sicer pa so na minulem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, na pobudo politične skupine Renew Europe, katere del je tudi poslanka Joveva, sprejeli Resolucijo o evropski kulturni obnovi. V besedilu so navedeni konkretni predlogi in pozivi državam članicam k pomoči kulturno ustvarjalnemu sektorju, ki je bil že tudi pred krizo precej podcenjen in podhranjuen. Kot primer dobre prakse je izpostavila Nemčijo, državo, ki predseduje Svetu EU in je kulturo postavila med svoje prioritete, kar je zagotovo pomembno. “Morate vedeti, da so Nemci kulturno ustvarjalnemu sektorju namenili dodatno milijardo evrov sredstev za blažitev posledic zaradi epidemioloških razmer,” je povedala Joveva in hkrati izrazila razočaranje nad neodzivom slovenskega ministrstva za kulturo, predvsem ministra Simonitija, ki ni dovolj aktiven pri pomoči lastnemu sektorju v resorju, ki ga vodi. Po njenem mnenju je ministrov odnos do kulturnikov nonšalanten, posledično pa nedopusten. “On bi moral pomagati kulturi, ampak je vedno bolj očitno, da je tam zato, da kulturo uniči, predvsem tisti del, ki je kritičen in ne molči“, je sklenila evropska poslanka.

Celoten pogovor si lahko predvajate TUKAJ.

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 23. septembra 2020, v Ljubljani gostila dogodek z naslovom »Verodostojnost informacij, odgovornost politike in strpnost do nestrpnosti.« Na okrogli mizi, ki smo jo v živo prenašali tudi na spletu, je kot sogovornike gostila soustanoviteljico in urednico Metine liste Natašo Briški, zgodovinarja in publicista Luko Lisjaka Gabrijelčiča ter pravnika in kolumnista Matjaža Grudna. Po video povezavi so se z nagovori in konkretnimi izzivi, s katerimi se na teh področjih sooča Evropska unija, vključili tudi podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova ter evropski poslanci iz skupine Renew Europe Guy Verhofstadt, Sophie in ‘t Veld, Michal Šimečka, Anna Julia Donath in Ramona Strugariu. Prisotne je nagovoril tudi predsednik LMŠ Marjan Šarec.

Irena Joveva je v uvodu kot eno največjih težav izpostavila nizko stopnjo javnega diskurza, zlasti na politični ravni: »Kako doseči – in celo zahtevati – celovito družbeno odgovornost, če pri veliki večini tistih na oblasti, ki bi morali prvi biti zgled, nimamo niti osnovne politične odgovornosti? Zame sicer ti ljudje so zgled. Toda zgled, kakšna kot političarka – in tudi sicer – nikoli ne želim postati.«

Poslanka je med drugim spregovorila o prizadevanjih v Evropskem parlamentu pri soočanju z dezinformacijami in sovražnim govorom, pri čemer je postavila v ospredje predvsem Akcijski načrt za demokracijo in Akt o digitalnih storitvah. Pri pripravi slednjega aktivno deluje tudi sama, in sicer v okviru odbora za kulturo. Kot poročevalki v senci za tri mnenja v povezavi z omenjenim aktom ji je v imenu politične skupine Renew Europe uspelo s številnimi predlogi glede preglednosti algoritmov in večje odgovornosti platform, ob hkratnem spodbujanju boja proti dezinformacijam in sovražnemu govoru z opolnomočenjem uporabnikov ter njihovo možnostjo označevanja spornih vsebin.

Predvidenih ukrepov Evropske komisije na teh področjih se je v pozdravnem nagovoru dotaknila tudi njena podpredsednica, evropska komisarka za vrednote in preglednost, Vera Jourova. O dezinformacijah je dejala, da »spodkopavajo zaupanje v naše demokracije in naše institucije«, o sovražnem govoru pa, da je »usmerjen proti znanstvenikom, zdravnikom, novinarjem in drugim akterjem v javni sferi«, kar da je še posebej grda plat trenutnega dogajanja. »Cilj pa je zaključiti razprave ali utišati stališča. Tega ne moremo in ne bomo sprejeli,« je bila jasna komisarka in dodala, da si prizadevajo tudi za to, da bi bilo tisto, kar vidimo, beremo in slišimo na spletu, bolj jasno in pregledno: »Ljudje bi morali vedeti, od kod vsebina prihaja, kdo jo plačuje in kdo ima od nje koristi. Šele ko veste, kaj kdo sponzorira, lahko ocenite točnost informacije, kar je ključno.«

Predsednik LMŠ Marjan Šarec je izpostavil, da si »ne želimo posegati v medije, pač pa želimo odpirati teme o dezinformacijah, neresnici in sovražnem govoru, saj je tega preveč. In če tega ne bomo začeli ustavljati, se bomo nekoč zbudili v precej drugačnem svetu.«

Udeleženci razprave so se strinjali, da spletne platforme trgujejo s podatki. »Na tržišču laži pogojev ne diktira samo ponudba, ampak tudi povpraševanje,« je poudaril Matjaž Gruden. Ključna je pozornost, ki jo določen podatek pritegne. Gruden je dejal, da potrebujemo ustreznejšo samoregulativo, pa tudi večjo regulativo socialnih omrežij: »A samo s tem ne bomo uredili problemov. To je vprašanje stanja v družbi in tega, kako se ljudje na položajih odzivajo glede tega. Pri nas ne razumemo, da spoštovanje svobode govora nima zveze z etičnim ‘vsegliharstvom’. Naš imunski sistem so javni mediji, pri posameznikih pa veščine sposobnosti in kompetence kritičnega razmišljanja, da bi v stiku z dezinformacijami znali ustrezno reagirati. Tu pa je zelo pomembna stvar izobraževanje. Če mladi ne bodo imeli sposobnosti kritičnega razmišljanja, potem bodo lahke žrtve tistih, ki bodo želeli z njimi manipulirati.«

Nataša Briški je bila kritična do vidnejših predstavnikov politike in družbe: »Velja voditi z zgledom. Politiki ste tisti, ki vas gledamo na televiziji, Twitterju in Facebooku. Zdi se mi tudi nujno dosledno prijavljati tisto, kar menimo, da je kršitev. Pomembno je, da se vsakič oglasimo tudi vidnejši člani naše družbe in jasno obsodimo tisto, kar je neprimerno, treba pa je o tej novi realnosti, ki jo živimo, začeti izobraževati že v šoli.« Dodala je še, da so dezinformacje kot plevel: »Če ga iz vrtička pridno odstranjuješ, je vse okej, če ga ne, vemo kaj nastane

»Če bo pri nas funkcionalna pismenost še vedno padala, če bo splošna izobraženost padala, potem ni poti nazaj,« pa je nanizal Luka Lisjak Gabrijelčič, ki vidi ključni vzrok sovražnega govora in lažnih novic v zanemarjanju splošne kulture in politične kulture: »V družbi, kjer se nižajo sredstva za kulturo, pridemo do krhkosti medijskega trga.« Odnos politike z mediji vidi kot boj ‘mi proti vam’: »Če politika ne zaupa medijem, ji ne preostane nič drugega, kot zaupati ‘našim’, kar se vidi tudi na Madžarskem

Govorili so tudi o aktualni medijski zakonodaji in predlogih sprememb. Nataša Briški je izpostavila pomanjkanje dogovorjenih pravil: »Fascinacija nad vsem, kar internet omogoča, nas je zaslepila, da bi postavili jasna pravila igre. V naselju smo dogovorjeni, da se vozi 50 km/h, lahko sicer pripelješ hitreje, a si na koncu sankcioniran. Na spletu pa je divji zahod. To je podobno kot z glavobolom. Če vidiš, da te začenja boleti, takoj vzameš tableto in zadevo boš najverjetneje rešil. Če pravi čas zamudiš, ne bodo pomagale niti tri.« Matjaž Gruden meni, da medijski zakon ne bo rešil vseh težav, saj ostaja zelo velik del sovražnega govora, ki je pod pravnim pragom evropskega sodišča, a gre še vedno za govor, na katerega je treba reagirati, saj je nevaren, škodljiv ali nedostojen. Luka Lisjak se je strinjal, da je krhkost in majhnost medijskega trga pri nas velika težava. Nevtralizacija negativnih vidikov je ključno vprašanje ter izziv za sedanjost in prihodnost.

Zaključna misel evropske poslanke Irene Joveve je bila, da bomo v praksi težko dosegali dejanske rešitve, če sploh nimamo razčiščeno, kaj je res in kaj ni. Če imamo politike brez vsebine, ki ne verjamejo v medijski pluralizem in svobodo medijev, ki zavestno manipulirajo in se zavestno sprenevedajo, s svojo agendo mirno nadaljujejo mimo vseh nas, pozivajo k neplačevanju prispevka za javni medijski servis in se prerekajo o tem, kaj so dejstva in kaj je laž ter za kaj vse je kriv komunizem, potem – tako poslanka – težko verjame, da predlagana medijska zakonodaja zajema težave, ki so bile izpostavljene na današnji okrogli mizi.

Posnetek okrogle mize najdete TUKAJ.

Foto: Matej Špehar

Organizacija VoteWatch je analizirala, kdo izmed evropskih poslank in poslancev je v sedanjem mandatu najbolj odprt za sodelovanje in najbolj naklonjen razvoju mreženja. Biti v tem političnem vozlišču je, poudarjajo, ključno za pridobivanje vpliva in doseganje konkretnih ciljev in dejanj v Evropskem parlamentu. Na 12. mesto so uvrstili evropsko poslanko Ireno Jovevo. 

Preverjali so, kdo s kom združuje moči pri pripravi amandmajev. Posebej so bili pozorni na dejanja, ki povečujejo možnosti za sprejetje amandmaja, denimo zagotovitev podpore prek tako politične skupine kot tudi nacionalnih delegacij. To je povzetek njihovih ključnih ugotovitev:

Logično je, da je zagotovitev podpore v evropski politični družini, ki ji poslanka ali poslanec pripada, prvi in nujen korak. A če želiš nekaj zares doseči, je pomembno, da se pogovarjaš in sodeluješ tudi z ostalimi, saj pri samih glasovanjih ni neke stabilne koalicije.

Imeti močno mrežo glede na politično pripadnost ter glede na državo je ključno za pogajanja in iskanje kompromisov. Povezovanje je bistveno; več, kot imaš podpisnikov iz različnih skupin, več je namreč možnosti, da bo amandma sprejet.

Hkrati z izgradnjo močne mreže postaneš viden in na voljo ostalim evropskim poslankam in poslancem, ki se vam oglasijo, ko imajo pripravljene svoje amandmaje, s čimer vam dajo možnost vpliva na oblikovanje besedila.

Poleg vsega naštetega močna mreža evropskim poslankam in poslancem pomaga, da v prihodnosti dobijo vplivne položaje.

Ker pa samo število povezav medtem ne kaže na moč mreže poslanke ali poslanca, smo razvili tudi algoritem, ki upošteva tako količino kot kakovost teh povezav.

Podrobnosti poročila si lahko preberete tukaj.

Evropska poslanka Irena Joveva je bila v četrtek, 17. septembra 2020, gostja v oddaji Osmi dan na prvem programu RTV Slovenija. Kot članica odbora za kulturo in izobraževanje je spregovorila o evropskih strategijah za razvoj kulturnega sektorja ter o pomoči, ki bo kulturi namenjena v okviru sredstev za okrevanje po korona krizi.

V kulturnem sektorju deluje skoraj sedem in pol milijonov Evropejcev, ki v okoliščinah pandemije sodijo med ekonomsko najbolj ogrožene prebivalce. Irena Joveva je poudarila izjemen pomen sprejetja Resolucije o kulturni obnovi Evrope, katere pobudnica je bila tudi sama. Resolucija kulturo opredeljuje kot strateški resor in poziva k temu, da je kot taka upoštevana pri vseh mehanizmih in skladih, ki bodo na voljo za pomoč v korona krizi. Kulturni sektor je bil namreč prva žrtev pandemije in se bo tudi zadnji lahko ponovno postavil na noge.

V trenutnem svežnju pomoči ni konkretno zapisan delež, ki naj bi bil namenjen kulturi. Irena Joveva je zato tudi sopodpisnica vloženega amandmaja, ki zahteva, da se kulturi namenita vsaj dva odstotka sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost, kar bi skupno znašalo 13,5 milijarde evrov. Ob tem se v prihodnjih tednih znova zaganjajo pogajanja za novo obdobje programa Ustvarjalne Evrope, ki se je s številnimi prijavami projektov izkazal za izredno uspešnega. V aktualni shemi so mu namenjene 1,4 milijarde evrov, ob čemer poslanka poudarja, da so rezi nesprejemljivi. Odbor za kulturo se namreč zavzema za podvojitev teh sredstev in v primeru rezov Joveva dvomi v možnost potrditve takšnega evropskega proračuna. Kot primer dobre prakse je navedla Nemčijo, ki v tem času kulturi namenja še dodatno milijardo evrov, med drugim pa tudi 250 milijonov, ki so jih zagotovili za prilagajanje kulturnih ustanov na zdravstvene ukrepe in zahteve ob pandemiji.

Poslanka je spregovorila še o pomenu digitalizacije in o ideji ustanovitve evropskega Bauhausa, o kateri je v letnem nagovoru govorila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.  »Šlo bi za evropski kulturni projekt, ki bi predstavljal stičišče arhitektov, oblikovalcev, kulturnikov in študentov, preko katerega bi se določale strukturne spremembe, ki so potrebne na ravni celotne Evrope. Takšno stičišče je zelo pomembno, bilo bi dobrodošlo v aktualnih razmerah, ne le zaradi podhranjenosti kulture, pač pa tudi zaradi podcenjenosti kulture,« je povedala Joveva. Okrcala pa je tudi  pasivnost in neaktivnost aktualnega ministra za kulturo Vaska Simonitija pri zagovarjanju pomena področja kulture in glede pomena pomoči celotnemu sektorju.

Celoten pogovor si lahko ogledate tukaj.

Vir prikazne fotografije: TVSLO1 (posnetek zaslona).

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v sredo, 16. septembra 2020, v  govoru o stanju v Uniji na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Bruslju, pretežno iskala odgovore na vprašanja, ki jih zastavlja pandemija covida-19. Spodaj odziv Irene Joveve in dr. Klemna Grošlja.

Govor predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen je deloma izpolnil najina pričakovanja. Glede na aktualno dogajanje je bila pričakovana osredotočenost govora na okrevanje po epidemiji COVID-19. Tu se nama zdi pomembno, da je von der Leynova ponovno poudarila zavezanost aktualne komisije zastavljenim ciljem z začetka mandata k prehodu na podnebno nevtralno, digitalizirano in socialno pravično EU. Pomembno je, da aktualna komisija – več kot očitno veliko bolj kot pa Svet oziroma države članice – v ‘pokriznem okrevanju’ vidi predvsem priložnost, da s predvidenimi sredstvi in finančnimi mehanizmi še bolj odločno pristopimo k spremembi razvojne paradigme in posledično tudi ustroja evropske družbe.

Na področju zdravja pozdravljava poudarke von der Leynove glede močnejše Zdravstvene unije z v prihodnost usmerjenim programom EU4Health, okrepitev EU agencij ter ustanovitev nove agencije za biomedicinske raziskave in razvoj. Ti programi so bili namreč žrtev julijskega zasedanja voditeljev držav članic.

Veseli naju tudi, da se je na socialnem področju krenilo v oblikovanje okvira za evropsko minimalno plačo, s čimer se končno približujemo skupnim rešitvam pri soočanju s socialnim dumpingom tretjih držav, ki s tem ogrožajo razvoj in delovna mesta v EU. Meniva tudi, da je skrajni čas, da EU oblikuje skupne kriterije socialnih pravic. Odličen se nama zdi tudi predlog o novem evropskem kulturnem projektu “bauhaus”, ki naj bi bil prostor za soustvarjanje sistemskih sprememb pri trajnostni paradigmi.

Predsednica je omenila tudi hiter odziv ECB na grožnjo krize, ki jo je povzročil COVID-19. Podpirava nadaljnjo krepitev ter dopolnitev Kapitalske in Bančne unije, a žal je pri tem ostalo neodgovorjeno ključno vprašanje: kako. Sama namreč meniva, da bo to v veliki meri – bolj kot od volje držav članic in komisije – odvisno od uspešnosti pokriznega okrevanja in pa preprečevanja neenakomernega okrevanja po krizi med državami članicami. Je pa pri tem treba pohvaliti odzivnost komisije, ki s tem sporoča, da se tega tveganja zaveda bolje, kot se ga je Junckerjeva komisija ob zadnji krizi. Zato tudi ne preseneča, da je von der Leynova jasno izpostavila pomen okrepitve enotnega trga in štirih temeljnih svoboščin, na katerih temelji EU, ki pa jih je ‘covid kriza’ omajala zaradi enostranskih potez držav članic.

Pomembno se nama tudi zdi, da se Komisija zaveda obsega nalog in zahtevnosti izzivov, ki so pred nami na področju podnebnega prehoda, ter bo temu namenila kar 37 odstotkov vseh sredstev sklada NextGen (za potrebe Evropskega zelenega dogovora). Še pomembnejše pa je zavedanje, da bo posledično treba spremeniti in prilagoditi obsežen zakonodajni paket, kjer bo ključnega pomena tako podpora parlamenta kot tudi iskanje ustreznega ravnovesja med interesi držav članic. Ključna sprememba pri spoštovanju zagotovitve deleža sredstev za trajnostne in nizko ogljične investicije je napoved o izdajanju t.i. zelenih obveznic. S tem bo EU postala daleč največja izdajateljica zelenih obveznic na svetu in k temu spodbudila tudi preostale dele sveta. Morda še bolj bistvena pa je ambiciozna postavitev cilja na vsaj 55-odstotno zmanjšanje emisijskih izpustov do leta 2030 v t.i. podnebnem zakonu, s čimer je postavljen zelo jasen razvojni okvir za EU in države članice. Tu sicer morava opozoriti, da naju skrbi razhajanje med ambicijami aktualne slovenske vlade in zastavljenim ciljem, ki bo zahteval prilagoditev ne le nacionalnih razvojnih programov, pač pa prevetritev vrste predvidenih projektov in pripravo novih projektov (denimo zeleni vodik itd.). Pri tem še posebej bode v oči skepticizem posameznih članov vladne koalicije v Sloveniji do podnebnih sprememb.

Na področju digitalizacije medtem pozdravljava postavitev Evropskega oblaka, sodobne internetne infrastrukture ter sodobne digitalne evropske identitete, kar bo izboljšalo učinkovitost ekonomije, olajšalo birokratske postopke državljanom in dodatno povezalo skupen enotni trg. Za področje digitalizacije bo Komisija, in pri tem jo bo podprl tudi parlament, predlagala vsaj 20 odstotkov sredstev iz novega sklada NextGen ter se zavezala tako za infrastrukturne digitalne investicije v 5G, 6G in optična vlakna kot tudi v tehnologijo, potrebno za tehnološki preboj Evrope, vključno z napovedanimi osmimi milijardami investicije v super računalnike. Cilj vseh teh ukrepov je zagotoviti digitalno evropsko suverenost in za to nujno potreben tehnološko-razvojni preboj. Poleg napovedanega spodbujanja razvoja tehnologij, usmerjenega v gospodarsko rast, bo potrebna tudi premišljena regulacija na področju pravice do zasebnosti, svobode govora, prostega pretoka podatkov in varnosti teh sistemov. Z jasnimi cilji in premišljeno strategijo bi EU morala nadoknaditi zaostanek za drugimi državami in postaviti smernice svetu tako pri razvojnem potencialu kot pri spoštovanju pravic državljanov.

Govor predsednice Komisije jasno postavlja tehnične smernice in omejitve državam članicam pri črpanju evropskih sredstev, da bodo ta dejansko porabljena v skladu s cilji celotne EU ter bodo razvojno naravnana za gospodarsko rast in blaginjo prihajajočih generacij. Von der Leynova je bila nedvoumna glede napovedi, da morajo biti evropska sredstva odporna na korupcijo in konflikte interesov, bi si pa ob tem želela bolj odločno obsodbo trenutnega kršenja vladavine prava v nekaterih državah članicah in bolj jasna opozorila glede vezave teh kršitev na evropska sredstva za v prihodnje. Želiva si tudi konkretnejšo opredelitev komisije do ključnega vprašanja migracij, ki poleg vladavine prava razdvaja države članice, zato pričakujeva konkretne rešitve oziroma predloge prihodnji teden, ko naj bi bil predstavljen nov migracijski pakt. Gre namreč za dve vprašanji, ki bosta – poleg novih lastnih virov EU – pomembno, če ne celo odločilno zaznamovali nadaljnji razvoj same EU.

Prav vprašanje lastnih virov, ki ga je predsednica sicer omenila (razširitev mehanizma trgovanja z emisijskimi kuponi, uvozni ogljični davek in možnost digitalnega davka na velike korporacije), pa ostaja odprto in nedorečeno, čeprav ne bi smelo – glede na pomen, ki ga ima. A za to je oziroma bo vendarle potrebno več (politične) volje, saj gre za zahtevna geopolitična vprašanja, ki pa so hkrati nujna za doseg vzdržnega odplačevanja dolga EU in sredstev za doseg pravične družbe.

Irena Joveva

dr. Klemen Grošelj

 

Vir fotografije: European Union 2020 – Source : EP/Daina LE LARDIC