Evropski poslanci Valter Flego, Irena Joveva in Klemen Grošelj (Renew Europe) so danes, 29. maja 2020, na predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen naslovili pismo o odpiranju meja po pandemiji Covid-19. Medtem ko večina evropskih držav odpira svoje meje v skladu s priporočili Komisije, so se nekatere odločile, da jih bodo zaobšle.

Spoštovana predsednica von der Leyen,

Pred dvema tednoma je Evropska komisija državam članicam predstavila sveženj smernic in priporočil, s katerimi se bodo postopoma odpravile omejitve potovanja in se bo turističnim podjetjem omogočilo, da se ponovno odprejo, z upoštevanjem vseh potrebnih zdravstvenih ukrepov.

Smernice in priporočila za države članice niso pravno zavezujoče, a vendar evropske ustanove temeljijoi na solidarnosti, strpnosti, vključenosti, pravičnosti in nediskriminaciji.

Na podlagi teh temeljnih načel je v predstavljenih dokumentih jasno zapisano, da je “potrebno zagotoviti postopno odpravljanje omejitev prostega pretoka ter notranjih meja, sorazmernosti in nediskriminacije med državljani EU”.

Prosti pretok in čezmejna potovanja so ključnega pomena za turistični sektor, zato vladna priporočila, kot je odlog počitnic zunaj matične države, lahko bistveno škodijo evropskim gospodarstvom, kjer turizem predstavlja znaten delež BDP.

Mlajše članice Unije, na primer Hrvaška in Slovenija, so pokazale, da so ravnale odgovorno med pandemijo COVID-19, s čimer so sprejele potrebne ukrepe za zaščito javnega zdravja in preprečevanje širjenja virusa. Posledično so tako na Hrvaškem kot v Sloveniji epidemiološke razmere med boljšimi v Evropi.

Medtem ko večina evropskih držav odpira svoje meje v skladu s priporočili Komisije, so se nekatere odločile, da jih bodo zaobšle. Tako je avstrijska vlada izjavila, da ne bo odprla svojih meja državam, ki še ne nadzorujejo koronavirusne situacije, in dodala, da bodo meje za nekatere evropske države odprli v sredini junija. Kljub izpostavljenemu merilu epidemiološke slike na tem seznamu ni niti Hrvaške niti Slovenije.

To ni prva kriza, s katero se spopada Evropa – migrantska kriza, teroristični napadi, velika gospodarska kriza in danes COVID-19 – vse to so veliki izzivi za EU, ki preizkušajo našo enotnost in moč. A nobena kriza doslej ni uspela spodkopati stabilnosti in varnosti držav članic.

Zato iskreno upamo, da se bo Komisija odzvala na te napovedi, ki niso v skladu z evropskim Načrtom
za okrevanje po pandemiji COVID-19 in s temeljnimi vrednotami EU.

Ukrepi nekaterih evropskih voditeljev tako spodkopavajo našo solidarnost, slabijo zaupanje državljanov v institucije EU in omogočajo enostranske odločitve v škodo stabilnosti Unije. Istočasno pa spodbujajo nacionalistične napetosti in del evropskih držav potiskajo v izolacijo.

Zato vas še enkrat pozivamo, da ohranite solidarnost Evropske unije, na kateri temelji.
COVID-19 bo imel dolgoročne posledice za EU in svet, toda ne bomo dovolili dejanj, ki lahko nepotrebno povečajo negativne posledice ter tako utirajo pot kršitvam evropske ideje solidarnosti in enotnosti.

Lep pozdrav,

Poslanci v Evropskem parlamentu
Valter FLEGO (RE)

Irena JOVEVA (RE)

Klemen GROŠELJ (RE)

Pismo predsednici Evropske komisije von der Leyen_odpiranje meja

Letter to President von der Leyen_reopening of borders

 

Evropska poslanka Irena Joveva se je odzvala na prošnjo dijakov Srednje prometne šole Maribor. Dijaki so se v letošnjem letu udeležili združenega izobraževalnega programa Šola ambasadorka Evropskega parlamenta (EPAS) in Evrošola. Cilj obeh programov je ozaveščanje mladih o delovanju in pomenu Evropske unije ter usposabljanje mladih za aktivno državljanstvo. Dijaki so v programu pripravili projekt na temo okolja in obnovljivih virov energije, poslanki pa poslali  vprašanja o trajnostni mobilnosti. 

Kot so zapisali na spletni strani šole, je narava naše največje bogastvo. Če jo želimo še naprej občudovati in v njej uživati, moramo za to nekaj narediti. Zaradi velikega onesnaževanja je že izumrlo ogromno vrst rastlin in živali. Eden izmed glavnih onesnaževalcev narave je promet. Če želimo ohraniti naravo, moramo začeti uporabljati oblike trajnostne mobilnosti – to so javna prevozna sredstva, e-avtomobili, kolesa, skiroji, e-skiroji in vsa druga »zelena« prevozna sredstva.

Gospa Joveva, počasi prihajajo v uporabo električna vozila. Menite (če da – v kolikšnem času), da bodo e-avtomobili povsem zamenjali avtomobile na fosilna goriva?

Irena Joveva: »Čeprav res nerada ‘ugibam’ in kar koli napovedujem, sploh v teh časih, za katere – sem prepričana – še pred nekaj meseci nihče ni imel pojma, da bo tako, kot trenutno je, bom v tem primeru vendarle odgovorila, da takšno zamenjavo pričakujem. Hkrati sicer dvomim, da bom sama doživela dan, ko v uporabi ne bo več nobenega avtomobila na fosilna goriva, verjamem pa, da bo do tega nekoč prišlo. V daljni prihodnosti.

Že prvi pojav električnih vozil namreč sledi trendu razvoja družbe brez odvisnosti od fosilnih goriv v uporabo trajnostnih, okolju prijaznejših načinov, kjer bo pomembno vlogo imel tudi prehod na električna vozila. Kljub vztrajnemu povečevanju uporabe električnih vozil pa je delež v primerjavi z dizelskimi ali bencinskimi še vedno majhen. Razlogov je najbrž več, z vidika potrošnika pa sta dva izmed glavnih zagotovo visoki stroški in slaba zmogljivost baterije, kar odvrne marsikaterega kupca novega avtomobila.

V preteklosti so bili stroški električnih vozil višji od ‘navadnih’ avtomobilov, a tehnološki razvoj znižuje stroške. Zato lahko pričakujemo, da bodo v prihodnosti električna vozila vedno bolj konkurenčna in dostopna splošni populaciji. Druga pomembna ovira je infrastruktura. Še vedno se soočamo s prepočasnim nameščanjem polnilnih mest, medtem ko so domače polnilnice velik strošek.

Dokler se tehnologija baterij dodatno ne izboljša in se cene e-vozil ne spustijo, se bo večina svetovne populacije še naprej ustavljala na bencinskih črpalkah. Kot rečeno, ne želim napovedovati, kdaj bodo e-avtomobili popolnoma zamenjali avtomobile na fosilna goriva, verjamem pa, da bi z izboljšano tehnologijo lahko naši današnji avtomobili postali preteklost. Da se bo ta prehod slej ko prej zgodil, priča zvišanje deleža prodanih električnih avtomobilov v Evropi, ki je v januarju in februarju 2020 znašal že 6,5 %. Je pa res, da je ta delež bistveno višji v bogatejših državah članicah, kjer imajo gospodinjstva relativno višje prihodke, poleg tega te države bolje poskrbijo za subvencije, infrastrukturo in ozaveščanje državljanov. Bistveno vprašanje torej je, kako z ukrepi spodbuditi razvoj infrastrukture, proizvodnih zmogljivosti in uporabo e-avtomobilov.«

Električni avtomobili so sicer prijazni do okolja, a imajo visoko nakupno ceno in so posledično zaradi tega manj dostopni za potrošnike. Ali menite, da gre morda vzrok za to iskati v cilju zmanjševanja avtomobilskega prometa in povečanja uporabe javnega prometa?

Irena Joveva: »Strinjam se, da so električni avtomobili še vedno manj dostopni za potrošnike, kot sem pojasnila že v prejšnjem odgovoru. Prepričana sem, da je vzrok predvsem v tržnih razmerah in manj v politikah držav. Vendar, kot rečeno, tehnologija se izboljšuje, ustvarja se konkurenca na trgu in z njo povečanje masovne proizvodnje, kar bo povzročilo padec cene takšnih modelov avtomobilov. Poleg tega je treba razumeti, da prodaja rabljenih vozil predstavlja velik del avtomobilskega trga, kjer pa še ni veliko električnih, saj so ta razmeroma novejša. Brez dvoma bo v sklopu prehoda na trajnostni način mobilnosti bistveno povečevanje javnega prometa in zmanjševanje avtomobilskega prometa. S tem namenom je Evropska unija sprejela že mnogo ukrepov, medtem ko se drugi še pripravljajo. Treba pa je poudariti, da so električni avtomobili prijazni do okolja zgolj v primeru, ko tudi elektriko pridobivamo na ‘zeleni’ način. Velik del naše energije namreč še vedno prihaja iz premogovnih elektrarn, ki onesnažujejo prav toliko kot bencin, ki ga poskušamo izločiti iz prometa. Bistveno je torej pospešiti pridobivanje energije iz obnovljivih virov in čim hitrejše zaprtje termoelektrarn. Hkrati bo treba zmanjšati porabo celotne energije, kar bomo lahko dosegli z investicijami v energetsko učinkovitost ter z optimizacijo porabe energije na vseh področjih našega življenja.«

Na kakšen način Evropska unija in Evropska komisija spodbujata uporabo električnih avtomobilov?

Irena Joveva: »Ko gledamo v prihodnost in v skladu s političnimi smernicami predsednice Evropske komisije Ursule Von der Leyen, bomo naše politične ukrepe na eni strani vodili z ambicijo Evropskega zelenega dogovora, da bi zagotovili podnebno nevtralnost do leta 2050, kjer igra promet pomembno vlogo. Po drugi strani se Evropa pripravlja na digitalno dobo; z uporabo digitalne tehnologije bi mobilnost postala pametna in trajnostna. Strategija trajnostne in pametne mobilnosti bo imela ta dva cilja v srcu in nas bo vodila k prometnemu sektorju, ki je primeren za čisto, digitalno in sodobno gospodarstvo.

EU kot celota v zadnjem desetletju usmerja milijarde evrov v ustrezne raziskave in si prizadeva za hitro širitev zelene cestne infrastrukture. Veliko vlaga in spodbuja infrastrukturo alternativnih goriv, ki vključuje polnilnike električnih vozil, zlasti na glavnih evropskih tranzitnih koridorjih. EU si prizadeva tudi za razvoj proizvodnje baterij v Evropi, saj baterije za električne avtomobile trenutno proizvajajo predvsem na Japonskem, Kitajskem in v Južni Koreji. Končno EU pripravlja skupna pravila in standarde za električna vozila in polnilno infrastrukturo, da se boste oziroma bomo lahko prosto gibali po Evropi.

Evropska komisarka za promet Adina Vălean je februarja letos izpostavila, da Komisija pripravlja ambiciozno Strategijo trajnostne in pametne mobilnosti, da bi dosegla 90-odstotno zmanjšanje emisij v prometu do leta 2050. Strategija bo sledila Evropskemu zelenemu dogovoru in temeljila na štirih načelih:

  1. Povečanje uporabe čistih vozil in alternativnih goriv za cestne, pomorske in letalske namene. V zvezi s tem že preučujemo posebne pobude za zagotovitev razpoložljivosti morskih alternativnih goriv in trajnostnih letalskih goriv.
  2. Povečanje deleža bolj trajnostnih načinov prevoza, kot so železniške in celinske plovne poti, ter izboljšanje učinkovitosti v celotnem prometnem sistemu.
  3. Spodbujanje potrošnikov za zelen nakup oziroma nakup vozil z nizkimi emisijami – z različnimi subvencijami.
  4. Vlaganje v prometni park z nizkimi ali celo brez emisij, vključno z infrastrukturo.«

Ali so po vašem mnenju električna vozila boljša za podnebje in kakovost zraka kot avtomobili na bencinski in dizelski pogon?

Irena Joveva: »Evropska agencija za okolje je že pred leti objavila novo poročilo o Mehanizmu prometnega in okoljskega poročanja. Ko gre za podnebne spremembe in kakovost zraka, je osnovna ugotovitev, da so električni avtomobili prednostno izbrani kot skoraj povsem čista oblika prevoznega sredstva v primerjavi z bencinskimi ali dizelskimi avtomobili. Električna energija kot vektor energije za pogon vozila ponuja možnost nadomeščanja fosilnih goriv z veliko raznolikostjo primarnih in čistih virov energije. To bi lahko zagotovilo zanesljivo oskrbo z energijo in široko uporabo obnovljivih in brezogljičnih virov energije v prometnem sektorju, kar bi lahko pomagalo Evropski uniji pri zmanjševanju emisij CO2. E-vozila ne oddajajo CO2 iz izpušne cevi in ​​drugih onesnaževal. Električna vozila poleg tega zagotavljajo tiho in nemoteno delovanje ter posledično ustvarjajo manj hrupa in vibracij. Res pa je, da vključitev proizvodnje vozil v takšne izračune pokaže malenkost drugačno sliko, saj proizvodnja in odpadki teh baterij niso okoljsko nevtralni. Kljub temu bodo električna vozila, zeleni javni promet in več kolesarjenja bistveno pripomogli k izboljšanju kakovosti zraka. Transport med vsemi oblikami onesnaževanja okolja prispeva približno tretjino CO2 izpustov v EU. Emisije zaradi transporta rastejo od leta 1990 in po nekaterih ocenah zaradi onesnaževanja zraka vodijo do 370 tisoč prezgodnjih smrti v EU.«

Nadaljevanje intervjuja si lahko preberete TUKAJ.

Živjo! 😄 Na prvo obletnico se pa vendarle spodobi spisati kaj “malo” daljšega, kajne? Saj bo zanimivo. Obljubim. 😉

Torej. Leto dni je od zadnje evropske volilne nedelje. Od konca kampanjske norišnice in od začetka nečesa popolnoma novega. Za vse. Ker, za tokratni mandat pa mislim, da res lahko v imenu vseh – ne glede na to, koliko časa je kdo v Evropskem parlamentu – z gotovostjo rečem, da NIHČE ni pričakoval, da bo že prvo leto toliko dogodkov, kakršnim Evropska unija v svoji zgodovini ni bila priča. Odhod države članice, glasovanje na daljavo, uporaba stavbe Evropskega parlamenta v Strasbourgu za (končno!!!) še kaj drugega kot zgolj plenarna zasedanja (prostore so namreč aprila začasno spremenili v center za opravljanje testiranj za novi koronavirus)… Odhode v Bruselj sicer pogrešam, priznam (pa ne zaradi tega, ker bi oboževala letenje ali zaradi mesta kot takega, katerega središča – mimogrede – sploh še nisem zares obiskala), odhodov v Strasbourg enkrat mesečno pa niti pod razno. Tudi v tem primeru ne zaradi mesta 😄, temveč zato, ker se mi zdi nepotrebno in potratno – da ne rečem še česa drugega, pogodbi EU navkljub – to, da ima Evropski parlament dva sedeža.

Ob eni taki obletnici se piše predvsem o dosežkih, mar ne? Bom najprej z malo manj osebnega vidika. Sodelujem v štirih delegacijah (s tem, da sem v eni podpredsednica, in sicer pri skupnem parlamentarnem odboru EU – S. Makedonija) in treh odborih (za kulturo in izobraževanje; za okolje, javno zdravje in varnost hrane; za zaposlovanje in socialne zadeve). Osredotočam se predvsem na tematike, povezane z mladimi, zlasti na okoljske teme, pa tudi na tematiko digitalizacije EU (v prvi vrsti na zadeve, povezane z umetno inteligenco), na integracijo oziroma širitev EU (s poudarkom na državah Zahodnega Balkana) ter na razmere na področju kulture in medijev (s poudarkom na tematiki dezinformacij). Dobivam poročila, za katera sem odgovorna v imenu politične skupine Renew Europe, z ekipo delamo, in to konkretno vsebinsko. Te dni se, na primer, ukvarjamo zlasti s poročili s področja Digitalnega storitvenega akta. Tudi dosežki bodo konkretni, še bolj. Vse še pride. Energija je, volja je, želja je, razlogi – vi – ste.

Ampak, a veste, kaj je v tem trenutku in v teh razmerah zame osebno največji dosežek? To, da ostajam taka, kot sem bila. Pravzaprav si upam trditi najmanj dvoje. To, da se resnično trudim po najboljših močeh upravičiti vašo podporo in vaše zaupanje. Ter to, da ostajam nepokvarjena. Ja, tudi to je mogoče v tem poklicu. Živ dokaz. 🙋‍♀‍ Ničkolikokrat sem v tem letu že slišala “kaj ti pa je, prepoštena si, niti lagati ali blefirati ne znaš, tako ne gre v politiki, a ti sploh veš, kam si šla”… Ja, vem, kam sem šla. Saj, ravno zato sem tudi (pri)šla!

Katera je moja najpomembnejša vrednota, sem nedavno dobila vprašanje z ene od slovenskih srednjih šol. Hm… Iskrenost, dobronamernost, enako(pravno)st, pravičnost. Toda tista, ki mi je res prva padla na pamet, je uvidevnost. Pač, sovražim namensko neuvidevne ljudi in takim bom to jasno dala vedeti. Ne morem si pomagati. Saj zdaj že veste, “prepoštena si, niti lagati ali blefirati ne znaš”, pa to. 🤦 Ja, in? Od kdaj je to slabo?

Kot tudi ni slabo, da se v politiki – v prvi vrsti v kampanji sami! – ne obljublja na veliko. LMŠ ni, predsednik ni, sama nisem, že med kampanjo, skoraj nič… Z nekaj izjemami. Kot je ta, da bom transparentna. Da bom sproti objavljala vse sestanke. Da bom sproti objavljala porabo ‘famoznega’ mesečnega pavšala. Vprašanja o tem sem poslušala in dobivala vsak dan. Večkrat. Vsakič povedala isto. Pred volitvami smo v bistvu glede tega vsi (no, večina) govorili enako ali vsaj podobno. In zdaj? Po volitvah, leto dni po njih, ko tega nihče več ne sprašuje? Za ostale ne vem, zame je pa obljuba obljuba. Dolg. Na moji spletni strani že od vsega začetka objavljamo to, kar sem obljubila. In še nekaj sem obljubila. Da nikoli ne bom pozabila, kdo sem, od kod prihajam, kaj so moje vrednote, koga zastopam. Ne bom.

Čudežev ne morem delati, prav tako ne spremeniti sveta (na žalost), bom pa še naprej delala vse za to, da vas – in sebe – ne razočaram. Želim nam, da v naslednjem letu mandata ne bo toliko enih zgodovinskih dogodkov; če že, pa naj bodo lepi in pozitivni!

Hvala vam. Tudi zato, ker ste zapis prebrali do konca. 😂

Irena

Danes, 20. maja 2020, je na pobudo European Youth Event (Evropski mladinski dogodek) v živo potekal spletni pogovor o delu evropskega poslanca v Evropskem parlamentu (EP) in v trenutnih kriznih razmerah. Evropski poslanki iz politične skupine Renew Europe Monika Semedo in Irena Joveva ter moderator Albrecht John iz enote za obiske in seminarje v Evropskem parlamentu so osvetlili ključne spremembe v življenju poslank od izvolitve, kako je videti njuno življenje in delo v EP ter v njihovih ‘domačih’ pisarnah.

Poslanke in poslanci Evropskega parlamenta so izvoljeni predstavnice in predstavniki ljudstva EU, s čimer zastopajo njihove interese. Prisluhnejo ljudem z lokalnimi, nacionalnimi, evropskimi in globalnimi vprašanji, interesnim skupinam ter podjetjem. So zakonodajalci EU, obenem pa lahko postavljajo vprašanja Komisiji in Svetu ministrov. Vsakodnevna delovna obremenitev poslancev je razdeljena na delo, namenjeno volivcem iz njihove države, delo v odborih, razprave v njihovih političnih skupinah ter razprave in glasovanja na plenarnih zasedanjih. Udeležujejo se sej svojih odborov in političnih skupin ter številnih drugih sej. Lahko so tudi člani delegacije za odnose s tretjimi državami, ki včasih zahteva potovanja zunaj EU.

Kmalu bo minilo leto dni od evropskih volitev, zato veliko ljudi (predvsem mlade) zanima, kaj je tisto, kar pritegne; oziroma, kako se odločiš za kandidaturo za evropskega poslanca. “Pred izvolitvijo v Evropski parlament sem osem let delala kot novinarka, sicer sem pokrivala notranje politične teme, a sem vseeno dostikrat poročala tudi o Evropski uniji. Velikokrat sem bila razočarana, da se v politiki marsikaj ne dogaja v pravo smer in vedno sem imela svoje mnenje, kako bi se morali politiki obnašati itd. Verjetno nisem edina, ki je to (nekoč) počela… Ko me je takratni predsednik vlade poklical na sestanek, je bila moja prva misel, da bom dobila kakšno ekskluzivno izjavo ali novico. No, presenetljiva je vsekakor bila, saj nikoli nisem pomislila, da bi želel mene kot nosilko kandidatne liste za prihajajoče evropske volitve,” je svoj začetek politične zgodbe opisala Joveva. “Ko dobiš tako priložnost sooblikovanja evropske zakonodaje in veš, da so potrebne spremembe, tega enostavno ne zavrneš.

Irena Joveva je delila kratko videnje dela in izkušenj ali znanj, ki so pri delu poslancev še kako pomembne:

Na delo v Evropskem parlamentu te nobena pretekla izkušnja ne more zares pripraviti. Med drugim tudi zato, ker ne dobiš realnega orisa vsega birokratskega aparata, s katerim si kar naenkrat soočen. V tem mednarodnem okolju je znanje tujih jezikov ena izmed ključnih prednosti. Sicer je v Uniji 24 uradnih jezikov, vendar se kot delovni jezik na hodnikih uporabljata angleščina in francoščina (slednje se še učim). Če tega znanja nimaš, se dejansko težko sporazumevaš s kolegi poslanci in vsemi ostalimi zaposlenimi v tej instituciji. Dobrodošlo je seveda tudi, če si dober govorec oz. imaš dobre komunikacijske sposobnosti, si potrpežljiv, znaš sprejemati kompromise in biti diplomatski.

S pojavom novega koronavirusa in z razglasitvijo pandemije Covid-19 se je delo evropskih poslancev, z letošnjim marcem, dramatično spremenilo. Med 10. in 12. marcem je plenarno zasedanje izjemoma potekalo v Bruslju, nato pa je bilo kar naenkrat konec z našimi tedenskimi potovanji v Bruselj ali Strasbourg, je izpostavila poslanka Irena Joveva. “Običajno poslansko delo se je postavilo v povsem druge in nove dimenzije, načine in oblike dela ter komunikacijo s pomočjo digitalnih medijev. Kot predstavnica mlajše generacije evropskih poslancev se imam za otroka digitalne dobe, ampak ta nam zadnjih nekaj mesecev pravzaprav onemogoča normalno delo. Vsak dan spoznam kakšno novo komunikacijsko aplikacijo. Če je meni težko, kako je šele starejšim kolegom?

Obe poslanki sta izpostavili, da imajo sedaj redna zasedanja naše poslanske skupine Renew Europe, zasedanja odborov, novinarske konference  itd. le prek video konferenc, s pomočjo aplikacije Zoom in drugih digitalnih orodij, ki omogočajo takšne sestanke in video srečanja za večjo skupino ljudi.

Žal pa ta prinaša tudi pomanjkljivosti, saj na izrednih zasedanjih Evropskega parlamenta besedo dobijo le fizično prisotni poslanci v plenarni dvorani Parlamenta. Do pojava pandemije sploh ni bilo možno glasovanje na daljavo, ampak si moral biti fizično prisoten, danes pa kljub digitalizaciji moraš načeloma še vedno natisniti glasovalni list, se podpisati in skeniran dokument poslati v Parlament.

Čeprav delo od doma hkrati pomeni, da sem sedaj ves čas doma, moram priznati, da pogrešam dinamiko dela v EP, službena srečevanja v živo in izmenjavo mnenj ter izkušenj s kolegi iz vse EU. Vsekakor upam, da se bomo lahko že junija vrnili v neko kolikor toliko ‘normalno’ obliko dela, je še dodala Irena Joveva.

V Evropskem parlamentu v teh izrednih trenutkih sprejemamo različne sklope zakonodaje in predloge za omilitev posledic pandemije, tako s programom SURE, ki ga je predlagala Komisija, se borimo proti brezposelnosti, s finančnimi injekcijami pomagamo evropskemu gospodarstvu, je pa seveda na vsaki posamezni državi članici, da poskrbi za svoje državljane; ob zavedanju, da se bo (oziroma se je) zdravstvena kriza sprevrgla v ekonomsko in socialno. Poslanka Monica Semedo je izrazila zadovoljstvo, da se pri ukrepih v veliki meri upoštevajo predlogi Renew Europe.

Ne smemo pa pri tem pozabiti na druge evropske države,“ je poudarila Joveva, saj kot podpredsednica Delegacije pri skupnem parlamentarnem odboru EU-Severna Makedonija vedno spremlja, kaj se dogaja na Zahodnem Balkanu. “Veseli me, da se je Unija tokrat odzvala hitreje kot med migracijsko krizo in izkazala solidarnost tudi državam kandidatkam, za katere je trenutno predvidena finančna pomoč v okvirni vrednosti 3,3 milijarde EUR za reševanje krize covid-19.“

Celoten pogovor si lahko ogledate TUKAJ (pogovor je potekal v angleškem jeziku).

Evropski mladinski dogodek (Europan Youth Event – EYE) je dogodek, ki ga Evropski parlament organizira od leta 2014, da bi spodbudil aktivno državljanstvo med mladimi Evropejci. Na sedežu Evropskega parlamenta v Strasbourgu se letno zbere na tisoče mladih, starih od 16 do 30 let, ki sodelujejo v razpravah o aktualnih vprašanjih z odločevalci v Parlamentu in različnimi govorci s široko paleto poklicnih izkušenj o različnih evropskih temah, s katerimi se soočajo mladi.

 

Evropska komisija poziva vso zainteresitano javnost, da prek javnih posvetovanj izrazi svoje mnenje o Evropskem podnebnem paktu.

Zeleni dogovor je nova strategija EU za boj proti podnebnim spremembam, ki je zasnovana tako, da bo evropsko gospodarstvo postalo trajnostno, čistejše, varnejše in bolj zdravo. Da bi to dosegli, se je Evropska komisija odločila vključiti javnost kot celoto, da se ustvari nova kultura ozaveščenosti in se sprožijo konkretni skupni ukrepi. Zainteresirane deležnike zato poziva, da preko javnih posvetovanj izrazijo svojem mnenje o zelenih vidikih zakonodaje in politik EU. Rok za oddajo vaših mnenj na spletni strani Evropske komisije je 17. junij 2020.

Poslanci evropske skupine Renew Europe smo že ob sprejemu Evropskega zelenega dogovora v Parlamentu izspostavili pomen tovrstnega dogovora kot splošne strategije za EU in da morajo vsi ukrepi upoštevati okoljske izzive, katerih cilj je omejitev globalnega segrevanja na 1,5 ° C. Evropski poslanci si želimo, da EU zmanjša svoje domače emisije toplogrednih plinov za 55% v primerjavi z ravnjo iz leta 1990 najpozneje do leta 2030. Za dosego tega cilja Renew Europe vztraja pri pomembnosti podpiranja naložb v čiste tehnologije in spodbujanju trga trajnostnih izdelkov v kombinaciji s hitro opustitvijo neposrednih in posrednih subvencij za fosilna goriva. Naša skupina tudi v celoti podpira koncept Pravičnega prehoda, s katerim podnebne in okoljske preobrazbe postanejo evropska zgodba o uspehu.

Posebno sedaj v času po pandemiji COVID-19 bo potrebno obnovo gospodarstva usmeriti v zeleno obnovo in zagon ekonomije. Ključnega pomena za Evropo po pandemiji  bo prehod na sodobno, podnebno nevtralno, gospodarno, konkurenčno ter samozadostno industrijsko bazo v EU.

Evropska poslanka Irena Joveva je v začetku meseca maja 2020 skupaj s kolegi iz evropske skupine Renew Europe naslovila pismo na predsednika Evropskega parlamenta, Davida Sassolija in generalnega sekretarja Parlamenta, s prošnjo naj pomagajo Schumanovim pripravnikom, tem mladim in ambicioznim ljudem, da se jim omogoči nadaljevanje opravljanja pripravništva, ki je bilo zaradi pandemije COVID-19 skrajšano.

Trenutno opravlja Schumanovo pripravništvo 200 mladih, ki so dobili priložnost delati v različnih institucijah Evropske unije. Poslanstvo Schumanovega pripravništva je omogočiti pripravnikom, da dopolnijo znanje, ki so ga pridobili med študijem, in se seznanijo z dejavnostmi Evropske unije. S pripravništvom torej pridobijo dragocen vpogled v delo EU, kar jim bo pomagalo pri njihovi nadaljnji karieri. Vendar pa zaradi razmer, v katerih smo se vsi znašli zaradi pandemije, ti mladi niso mogli doživeti prave izkušnje, saj so kmalu po nastopu dela prešli na delo na daljavo ali t. i. “teleworking”. Njihovo delo je bilo posledično zelo omejeno in znašli so se v težkem položaju. Zato sta se Evropska komisija in Svet odločila, da sedanjim pripravnikom omogočita nadaljevanje pripravništva iz matične oziroma lokalne pisarne in začetek novega pripravništva od oktobra 2020, upajmo seveda, da v normalnih pogojih.

Žal te priložnosti Schumanovi pripravniki v Evropskem parlamentu niso dobili. Parlament je pripravnikom ponudil zgolj povratek v matične države. Zgodnji in nenadni konec njihovega pripravništva je mnogim od njih predstavljal finančno breme – zaradi stanovanjskih pogodb in vrnitve domov, ki v večini primerov v danem trenutku sploh ni bila mogoča, zaradi zaprtih meja.

Evropska poslanka Irena Joveva je na predsednika Sassolija in generalnega sekretarja Welleja naslovila pismo s podpisi večih mladih evropskih poslancev naj Parlament pomaga tem mladim in ambicioznim ljudem, da se jim omogočijo enaki pogoji kot pripravnikom Sveta in Komisije.

Pismo, v angleškem jeziku: Letter Schuman trainees

Danes, 17. 4. 2020, je na pobudo European Youth Event ( Evropski mladinski dogodek) v živo potekal spletni pogovor o lažnih novicah. Evropska poslanka Irena Joveva, izvršna direktorica in ustanoviteljica Lie Detectors Juliane von Reppert-Bismarck, vodja projekta Counter Deinformation DROG Jesse Evers in novinar/moderator Niko Efstathiou so razpravljali o tem, kako ravnati z novicami, dezinformacijami in lažnimi novicami med pandemijsko krizo.

Zdi se, da je vse težje dostopati do zanesljivih virov novic, hkrati pa se je vse težje in težje boriti proti algoritmični pristranskosti in razbrati, kaj so lažne novice. Kako zagotoviti, da lahko vsi dostopamo do novic, podkrepljenih s preverjenimi dejstvi? Ali bi morala odgovornost za odločitev o tem, katere novice so lažne, žaljive ali si zaslužijo cenzuro, ostati v rokah moderatorjev? Se rešitev skriva v učinkovitem izobraževanju o medijski pismenosti, da bi ljudje sami vedeli, kako pravilno ‘dekodirati’ informacije?

Lažne informacije pri nekaterih postanejo ‘resnične’, ker so z njimi soočeni dlje časa. So kot kaplje vode, ki se nabirajo vsak dan in s tem izničijo naše zaupanje v informacije, ki jih slišimo ali preberemo. Vsi udeleženci so se strinjali, da lahko le kritična pismenost, torej možnost klikanja in preverjanja informacij iz različnih virov, pripomore k učinkovitemu odkrivanju pravih podatkov. Zato je ključno novinarsko obveščanje in novinarsko izobraževanje učiteljev, ki delajo z mladimi, kot tudi vključevanje kritične medijske pismenosti kot dela šolskih učnih načrtov.

Pred izvolitvijo v Evropski parlament sem osem let delala kot novinarka. Zaradi pridobljenih izkušenj sem se kot evropska poslanka osredotočila tudi na spopadanje z dezinformacijsko propagando,” je poudarila Joveva. Vsekakor je potrebno delati na področju medijske pismenosti. Ljudi je potrebno seznaniti in naučiti zaznavati, katere informacije so zanesljive. “Kar zadeva delo EP, imamo sedaj veliko več motivacije za odkrivanje lažnih novic kot na primer v času migrantske krize, saj obstaja skupno razumevanje in strinjanje glede pomembnosti boja proti dezinformacijam,” je še dodala.

Evropski parlament in komisija sta ustvarili spletno stran, na kateri najdete informacije o mitih in resničnih informacijah, podprtih s podatki Svetovne zdravstvene organizacije, o COVID-19. To je korak v pravo smer, menita tako Joveva kot von Reppert-Bismarck. Ta spletna stran bi lahko bila temeljni kamen za prihodnji boj proti lažnim novicam, ne samo med krizo. To sem kot Evropejka prej pogrešala, je izpostavila Joveva.

Razpravljalci so se strinjali tudi, da ljudje ne bi smeli verjeti vsemu, kar berejo ali slišijo. Še posebej v tem času, ko smo doma in imamo več časa, brskamo po internetu, kjer najdete vse vrste dejstev in informacij, ki niso preverjene ali resnične.

Irena Joveva je delila kratko zgodbo, ki se ji je pripetila po izvolitvi:

Ne bi smeli biti tiho, če preberete ali slišite nekaj, za kar veste, da ni res. Še posebej, če se nanaša na vas ali nekoga, ki ga poznate. Takoj po volitvah je prišla novica, da sem prepričana, da se Bruselj nahaja na Nizozemskem. Bila sem čisto tiho, saj sem mislila, da nihče ne bo verjel takšni smešni, absurdni, lažni novici. Nisem si mogla predstavljati, da bi kdo dejansko verjel v to. A novica se je hitro razširila, zaokrožila po družbenih omrežjih in nekaterih medijih oziroma “medijih”. Iz te lekcije sem se marsikaj naučila in sedaj to zgodbo pripovedujem, kadarkoli imam priložnost, saj je praktično šolski primer lažnih novic.

Evropska poslanka je poudarila, da ne smemo biti tiho. Ker se vsaka država z lažnimi novicami spopada na drugačen način, bi na ravni Unije potrebovali skupna pravila in smernice. Nauk z dezinformacijami o COVID-19 bi lahko uporabili kot odskočno desko za nadaljevanje boja proti lažnim novicam. Kot članica Odbora za kulturo in izobraževanje, ki pokriva obseg medijev in dezinformacij, je pojasnila, da se pripravljajo različni dokumenti, med drugim akt o digitalni storitvi, akcijski načrt za dezinformacije … Ker je izredno tanka črta med  svobodo govora in sovražnim govorom, imamo pri tem veliko težav. To je tudi glavni argument, ki ga večina ljudi uporablja, češ, zaradi svobode govora lahko govorim ali napišem tisto, kar mi je všeč. Ni res, je izpostavila Joveva.

Ko se informacije razkrijejo kot lažne novice, se ta podatek ne razširi tako hitro, kot so se v prvi vrsti čustveno nabite lažne novice. Joveva je predstavila nazorno ilustracijo, kako se je težko spopadati z lažnimi novicami, ko postanejo viralne. “To je tako, kot če vzamete pernato blazino in jo postavite denimo na balkon. Veter bo perje raznesel. Četudi bi želeli pobrati vsa peresa, bi bila to misija nemogoče.

Celoten pogovor si lahko ogledate TUKAJ (pogovor je potekal v angleškem jeziku).

Evropski mladinski dogodek (Europan Youth Event – EYE) je dogodek, ki ga Evropski parlament organizira od leta 2014, da bi spodbudil aktivno državljanstvo med mladimi Evropejci. Na sedežu Evropskega parlamenta v Strasbourgu se letno zbere na tisoče mladih, starih od 16 do 30 let, ki sodelujejo v razpravah o aktualnih vprašanjih z odločevalci v Parlamentu in različnimi govorci s široko paleto poklicnih izkušenj o različnih evropskih temah s katerimi se soočajo mladi.

Bi bilo smešno… Če ne bi bilo žalostno.

Njih se kritizirat ne sme, oni pa lahko počnejo vse. V imenu koga? Eno so njihovi Twitter troli, določeni mediji in/ali “mediji”, toda to… To je depeša, poslana Svetu Evrope v imenu vlade, pravzaprav v imenu Slovenije. V imenu koga, torej? Najprej se niso znali dogovoriti, kdo je to pismo napisal in kdo poslal. Potem menda nihče v vladi ni imel pojma, da se je to sploh pošiljalo. OK, to, da tri od štirih strank koalicije niso imele pojma, še ‘kupim’ (kar sicer vse pove o njihovi (ne)vlogi v tej vladi). Potem pa preberem, da z vsebino nista bila seznanjena ne zunanji minister ne predsednik vlade. Saj pravim, res bi bilo smešno, če ne bi bilo žalostno. Čakala sem samo še na stavek, da je spet kriv Marjan Šarec. No, ali pa Aleksander Čeferin, to je te dni bolj moderno. 🤔🙄

Skratka, te njihove “ugotovitve” so neprimerne, nedostojne, neutemeljene, le še dokaz več, da gre za neupravičeno izkoriščanje državnih ustanov za promocijo zelo ozkih strankarskih stališč. Prikladno so pozabili (oziroma “pozabili”) zapisati marsikaj, medtem ko so marsikaj tudi prilagojeno dodali. Kakopak.

Mediji so ključen steber demokracije. Če ima aktualna vlada več kot očitno dovolj časa za vse mogoče, bi se morda raje ukvarjala, na primer, z izboljšanjem pogojev za delo novinark in novinarjev. Ampak, ne, te “izboljšave” je očitno treba razumeti na način, da morajo vsi pisati in govoriti tako, kot je njim všeč, v nasprotnem primeru pa beremo takšne “ugotovitve” in hkrati spremljamo nesprejemljive pritiske ter napade na medije oziroma posamezne novinarke in novinarje.

Podrobnosti si lahko preberete tukaj.

Foto: Robert Balen

Skupna izjava evropske poslanke in evropskega poslanca LMŠ/Renew Europe, Irene Joveve in dr. Klemna Grošlja, glede depeše, ki jo je vlada Janeza Janše poslala Svetu Evrope s katero izpodbija nedavne ugotovitve komisarke za človekove pravice Sveta Evrope Dunje Mijatović, ki je Slovenijo navedla med državami, v kateri se dogajajo pritiski na medije.

“Ugotovitve”, zapisane v depeši, so neprimerne, nedostojne, neutemeljene in zgolj še en dokaz več, da gre za politično motivirano in neupravičeno izkoriščanje državnih ustanov za promocijo zelo ozkih strankarskih stališč.

Tak način komunikacije je vsega obsojanja vreden. 30 let po prvih demokratičnih volitvah v državi je to popolnoma nesmiselno in nesprejemljivo. V depeši so prikladno pozabili (oziroma “pozabili”) zapisati marsikaj, marsikaj so seveda tudi prilagojeno dodali. Tovrstno komuniciranje je še posebej neprimerno v času, ko se država in družba soočata s pandemijo, zaradi katere so bile sprejete omejitve delovanja tako medijev kot celotne družbe. Od vlade bi pričakovali, da bi v teh razmerah – namesto napadov na medije – po zgledu nekaterih skandinavskih držav sprejela ukrepe, s katerimi bi podprla njihovo delovanje v teh za vse zahtevnih časih.

Mediji so namreč ključen steber vsake demokratične družbe in države. Menimo, da bi bilo treba novinarkam in novinarjem predvsem izboljšati pogoje za delo. To se še zlasti pozna v teh trenutnih, zahtevnih razmerah. Morda bi se aktualna vlada, če že ima več kot očitno dovolj časa za druge zadeve, raje ukvarjala s tem, vendar očitno sama te “izboljšave” razume na način, da morajo vsi pisati in govoriti tako, kot je njim všeč, v nasprotnem primeru pa beremo takšne “ugotovitve” in hkrati spremljamo nesprejemljive pritiske ter napade na medije oziroma posamezne novinarke in novinarje.