Evropska poslanka Irena Joveva (Renew Europe/Svoboda) se je v četrtek, 13. marca 2025, udeležila zasedanja Skupnega parlamentarnega odbora EU – Bosna in Hercegovina (SAPC), kjer je izrazila resno zaskrbljenost nad politično in varnostno situacijo v državi. Opozorila je na nevarne trende nacionalistične retorike, spodkopavanje državnih institucij in zunanje vplive, ki ogrožajo stabilnost države ter njeno evropsko prihodnost. ”Obsodba enega človeka ne pomeni obsodbe celotnega naroda,” je poudarila v luči nedavne prvostopenjske obsodbe predsednika Republike Srbske, Milorada Dodika.

Joveva je uvodoma spomnila, da je še pred nekaj meseci na srečanju SAPC v Sarajevu verjela v nadaljevanje pozitivnega trenda reform, a je namesto tega današnjo razpravo zaznamovala predvsem varnostna kriza v državi. “Namesto napredka na evropski poti smo se vrnili k starim nacionalističnim temam, hujskaški retoriki, širjenju strahu in secesionizmu,” je dejala. Ob tem je ostro kritizirala politično vodstvo Republike Srbske, ki ne le da ne spoštuje institucij države, temveč aktivno spodkopava njen ustavni red in demokratične procese.

Čeprav je mednarodna skupnost obsodila ravnanje predsednika Milorada Dodika, pa pri odzivih Joveva pogreša več odločnosti. ‘‘Konec koncev je tudi nova ameriška administracija jasno sporočila, da je treba spoštovati institucije države, pa tudi suverenost in ozemeljsko celovitost BiH, ki ne smeta biti nikoli postavljeni pod vprašaj,” je poudarila. Ob tem je izrazila obžalovanje, da Dodik kljub jasnim opozorilom nadaljuje z napovedmi neustavnih ukrepov, kar po njenih besedah le še dodatno zaostruje že tako napeto politično situacijo v državi.

V nadaljevanju je opozorila tudi na varnostne grožnje, ki jih predstavlja velika količina nezakonitega orožja v državi. “Javna skrivnost je, da se v Bosni in Hercegovini nahaja ogromna količina nezakonitega orožja, ki predstavlja resno varnostno tveganje. Vemo, da so bila nekatera teroristična dejanja v Evropi izvedena z orožjem, ki izvira prav iz Bosne in Hercegovine,” je ob tem pojasnila. Poleg tega je izrazila še zaskrbljenost nad prisotnostjo militarističnih kampov in širjenjem verske radikalizacije prek družbenih omrežij.

Joveva je posebej opozorila na zaskrbljujočo stopnjo korupcije, ki Bosno in Hercegovino uvršča med države z najvišjo stopnjo zaznane korupcije. “Bosna in Hercegovina si deli nezavidljivo mesto med državami, kot so Belorusija, Laos, Mongolija in Filipini. Namesto da bi vlagali v gospoda

rski razvoj in družbeni napredek, se energija in denar usmerjata v teme, ki nas vračajo v zgodnja devetdeseta,” je bila kritična.

Govorila je tudi o nevarnosti ruskegavpliva v regiji, pri čemer jo skrbijo tudi informacije o domnevnih ruskih vojaških kampih na ozemlju entitete Repbulike Srbske. ‘‘Ena od najbolj absurdnih stvari je tudi dejstvo, da državne institucije še ved

no uporabljajo ruski protivirusni program Kaspersky Lab, kljub temu da je Evropski parlament že leta 2018 izdal opozorilo o njegovih varnostnih tveganjih,” je še dejala.

Joveva je svoj nagovor sklenila z jasnim pozivom k dejanskemu ukrepanju, ne zgolj deklarativni podpori evropski poti Bosne in Hercegovine. “Ne bodite zgolj deklarativno za EU in mir. Pokažite to z dejanji,” je poudarila in izrazila upanje, da bo naslednje srečanje SAPC osredotočeno na pozitivne teme, kot so nadaljnji koraki k članstvu v Evropski uniji. Ob tem je dodala, da bodo evropske institucije v prihodnjih mesecih še jasneje izpostavile, kdo dejansko prispeva k evropski prihodnosti Bosne in Hercegovine in kdo njen napredek nenehno zavira.

 

Evropska poslanka Irena Joveva se je v petek, 7. marca 2025, udeležila pogovora ‘Ženske in gradnja miru’ ob praznovanju mednarodnega dneva žensk, ki sta ga soorganizirala Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji in Slovenski center PEN. Razprava je osvetlila vlogo žensk pri vzpostavljanju in ohranjanju miru v svetu ter pomen njihove enakopravne vključitve v procese odločanja. Ne gre za kvote, gre za to, da imamo glas, da smo del odločitev, ki krojijo svet, je o vlogi žensk v mirovnih procesih poudarila Joveva.

Uvodoma je izpostavila, da je današnji svet vse bolj nepredvidljiv, pri čemer pa se žal več energije vlaga v oboroževanje kot v iskanje poti do miru. Glede vloge žensk v evropski politiki je dodala, da kljub temu, da ženske predstavljajo skoraj 40 odstotkov poslank v Evropskem parlamentu, se ji ta delež še vedno zdi prenizek, četudi gre za pomemben korak k enakopravnosti v primerjavi z drugimi političnimi sistemi.

Na žalost so za visok delež poslank še vedno krive predvsem kvote krive tudi kvote, je pojasnila. ‘‘Jaz sem zagovornica kvot z vidika, da drugače ne gre, nisem pa zagovornica iz vidika, da jih sploh moramo imeti, ker bi to morale biti popolnoma samoumevne stvari,” je še poudarila. Ob tem je dodala, da bi morali šteti rezultati in delo posameznice ali posameznika, neodvisno od spola.

V nadaljevanju je opozorila, da so ženske pri oblikovanju miru še vedno premalo vključene. ”Težko govorimo o pravičnem miru, če je polovica prebivalstva praktično izključenega iz njenega oblikovanja,” je poudarila in dodala da po dostopnih podatkih OZN ženske predstavljajo manj kot petino udeležencev v mirovnih procesih.

Kljub temu, da ima Evropska unija v novem mandatu Komisije nekaj ključnih voditeljic – predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsolo in druge političarke na visokih položajih – pa po oceni Joveve še vedno prevladuje moški vpliv.

Radi rečemo, da so ženske bolj empatične in imajo večji čut za sočloveka. A ko gledam marsikoga po parlamentarnih hodnikih, ne vem, če bi lahko rekla, da so čisto vse ženske empatične, sploh glede na aktualno dogajanje in dvojne standarde Evropske unije, je dodala.

Joveva je izrazila tudi kritiko na račun predsednice Evropske komisije in njenega neenakega pristopa k različnim konfliktom. “Mene motijo dvojni standardi, ki jih ima tudi gospa Ursula von der Leyen. Pri določenih stvareh je zelo načelna, pri drugih, ki se zdijo malo bolj daleč, pa te načelnosti ni. Konkretno govorim o vojni v Gazi. In tukaj se res zelo pozna, da ni enake vneme, ni enake borbe,” je bila kritična.

Poudarila je, da morajo biti ženske v politiki bolj slišane ne le pri vprašanjih obrambe, temveč tudi pri iskanju trajnostnih rešitev za mir. “Pogosto poslušamo o krepitvi vojaških izdatkov in obrambe, kar je pomembno. Nič ni narobe z večanjem obrambnih izdatkov in se strinjam, da potrebujemo evropsko obrambo. Ne želim pa si, da se zdaj usmerjamo izključno, zgolj, samo v to – vojna je tudi trpljenje ljudi,” je dejala.

Joveva je pogovor sklenila z željo, da bi bile ženske bolj vključene v odločanje in da bi bila politika aktivnejša pri iskanju rešitev za mir.

Poleg evropske poslanke Joveve je na okrogli mizi sodelovala tudi dr. Anica Mikuš Kos, pediatrinja in otroška psihologinja, ustanoviteljica Slovenske filantropije.

Evropska poslanka Irena Joveva je v petek, 28. februarja 2025, v oddaji 24UR Zvečer komentirala aktualne mednarodne dogodke. Ob tem je izrazila zaskrbljenost nad dogajanjem v Ovalni pisarni na bilateralnem srečanju Trump-Zelenski, obsodila ravnanje izraelskih oblasti, ki so preprečile vstop v državo delu parlamentarne delegacije Evropske unije za odnose s Palestino, ter še enkrat več izrazila kritiko najvišjim predstavnikom Unije zaradi pomanjkanja odziva na politično krizo v Srbiji.

Razprava v studiu se ni mogla izogniti današnjemu nenavadnemu srečanju med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Beli hiši, ob katerem je Joveva izrazila začudenje nad ravnanjem Trumpove administracije.

“Ko en dan rečejo eno,drugi dan ne morejo verjeti, da so rekli to. Tretji dan mirijo, četrti kričijo,” je slikovito opisala nepredvidljivost ameriške politike. Ob tem je izrazila prepričanje, da je ameriški administraciji “popolnoma vseeno za nesmiselno umiranje ljudi”, saj bi v nasprotnem primeru ravnali drugače.

Kljub vsemu je poudarila, da je še vedno treba upati na kompromis in trajen mir, ki bi vključeval tudi varnostne garancije, da do napadov ne bi več prihajalo. “Vsako prizadevanje za mir je absolutno dobrodošlo, če je le iskreno. In seveda bi moralo biti v interesu čisto vseh, da se zagotovi trajen in pravičen mir,” je še dejala.

V nadaljevanju je komentirala odločitev izraelskih oblasti, ki so preprečile vstop v državo delu uradne delegacije Evropskega parlamenta za odnose s Palestino. Ob tem je ocenila, da gre za očitno politično provokacijo, saj so izraelski državni organi bili s seznamom udeležencev misije že tedne prej in bi lahko morebitne težave še pravočasno rešili.

”Še najbolj sporno je po mojem mnenju to, da so dvema uradnikoma prepovedali vstop v državo, ki nimata nobene zveze s političnimi skupinami,” je bila glede odločitve izraelskega notranjega ministra kritična Joveva.

Opozorila je tudi na dejstvo, da je odločitev o prepovedi sovpadala z obiskom izraelskega zunanjega ministra v Bruslju, kar za Jovevo samo še dodatno potrjuje, da se je Izrael zavestno odločil, da s svojim ravnanjem Evropski uniji pošlje jasno politično sporočilo.

V oddaji se je dotaknila tudi ocen, da naj bi bil srbski predsednik Aleksandar Vučić garant stabilnosti v regiji. “To ni nobena stabilnost, ampak samooklicana stabilnost, ki koristi zgolj avtoritarnim režimom, kot so tisti na Madžarskem in Slovaškem,” je poudarila.

Joveva je v zaključku izrazila razočaranje tudi nad neodzivnostjo Evropske unije glede razmer v Srbiji. Opozorila je, da Unija ignorira pomembne politične premike v regiji, kjer se ljudje borijo za sistemske spremembe v družbi. Zato bo sama “zahtevala odgovore, najmanj od predsednice Evropske komisije”, saj je prepričana, da mora Unija jasno pokazati svojo podporo srbski družbi. Poudarila je, da srbski državljani očitno “še najbolje razumejo vrednote Evropske unije” in da si zaslužijo jasen signal, da v svojem prizadevanju za demokratične spremembe niso sami.

Poleg Joveve je v oddaji sodeloval tudi evropski poslanec Matjaž Nemec. Celotna oddaja je na voljo na naslednji povezavi.

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 18. februarja 2025, v pogovoru za časnik in portal Nova RS komentirala politično krizo v Srbiji, pohvalila pokončno držo študentov in vseh ostalih, ki že mesece vztrajajo na ulicah širom Srbije, ter jim zaželela, naj do konca napišejo svoj učbenik o zmagi. ”Verjamem vanje, morda sem ena od bolj odločnih, a veseli me, da nisem edina. In to je pomembno, da niso sami,” je sporočila študentom, ki jih je naslovila tudi v svojem govoru na zadnjem plenarnem zasedanju v Evropskem parlamentu.

Poklonila bi se jim še stokrat, ne bi pa smela biti edina, je uvodoma povedala evropska poslanka. Študentske blokade v Srbiji trajajo že tri mesece, vendar se Evropska unija nanje še ni jasno odzvala. Na vprašanje, zakaj Bruselj ostaja tiho, je Joveva pojasnila, da geopolitični interesi, kot so stabilnost v regiji in ekonomski sporazumi, očitno prevladajo nad vrednotami demokracije in vladavine prava. ”Evropska komisija se je odločila za pragmatičen pristop čakanja, opazovanja in, kar je najhuje, molka. Kako drugače si lahko razlagamo to, da je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen brez pomislekov podprla proteste v Gruziji, medtem ko o razmerah v Srbiji, kolikor vem, ni izrekla niti besede?” se je vprašala.

Kot je poudarila Joveva, so tokratni protesti v Srbiji drugačni od vseh prejšnjih, saj jih poganja globoko nezadovoljstvo s stanjem v državi. Ljudje zahtevajo dolgoročne rešitve za težave, ki izvirajo iz prevelike koncentracije moči v rokah ene osebe. “Oblasti so pričakovale, da bodo protesti oslabeli, a njihove diskreditacije in delitve niso delovale v meri, kot so navajeni. Prav nasprotno, protesti postajajo vse močnejši,” je dejala.

Glede Vučićevih trditev, da so protestniki “tuji plačanci” in da se v Srbiji pripravlja “barvna revolucija”, je Joveva opozorila, da gre za preverjeno taktiko oblasti, ki želi s tem oslabiti študentsko gibanje in razdeliti družbo. Po njenem mnenju je prav dejstvo, da so študenti organizirani brez formalnega vodstva in da vse svoje odločitve sprejemajo kolektivno, model delovanja, ki je omogočil protestom ne le obstojnost, temveč tudi vse širšo podporo državljank in državljanov.

Na vprašanje, ali bi se v Evropski uniji lahko zgodilo, da minister ne bi prevzel odgovornosti za tragedijo s smrtnim izzidom, je Joveva odgovorila, da čeprav Unija ni popolna, pa v urejenih demokracijah institucije hitro in učinkovito ukrepajo: ”Pravosodne institucije morajo biti neodvisne, medtem ko morajo odgovorni ne glede na položaj ali politično moč nositi posledice.”

Poslanka kot enega od možnih korakov za izhod iz politične krize v Srbiji sicer vidi tudi v predčasnih volitvah, vendar pod pogojem, da bodo te poštene in svobodne. A ob tem je dodala, da same volitve ne bodo rešile vseh težav v družbi: “Volitve bi lahko bile le prvi korak v pravo smer, vendar pa boj proti korupciji in klientalizmu ne more biti omejen zgolj nanje. Potrebne so resnične sistemske reforme tako rekoč na vseh ravneh, saj je škoda prevelika.”

Glede vloge evropske tožilke Laure Kovesi in Evropskega javnega tožilstva (EPPO) pri preiskavi korupcije v Srbiji je pojasnila, da Kovesi opravlja izjemno delo, vendar EPPO za zdaj žal nima pristojnosti v Srbiji. Kljub temu si v Evropskem parlamentu prizadevajo, da bi financiranje iz evropskih sredstev pogojevali z vladavino prava in reformami tudi za države kandidatke. ‘‘Evropska unija bi lahko bila vsaj deklarativno in v omejenem obsegu, seveda v okviru svojih pristojnosti, bolj pozitiven element v prizadevanjih za vzpostavitev pravne države v Srbiji.”

Joveva je izrazila tudi zaskrbljenost zlasti zaradi rasti avtoritarnih tendenc v Evropi, vendar je kljub temu optimizem ni zapustil: ”Slovenija je dokazala, da je sprememba mogoča. Tudi Srbija ni obsojena na avtoritarni režim,” je povedala in pristavila, da pot do polnopravnega članstva Srbije v Evropski uniji zahteva številne reforme, ki pa absolutno morajo izhajati iz same države in ne zunanjega pritiska.

Pogovor je Joveva sklenila s podporo študentom: ”Njihovi protesti dokazujejo, da srbska družba ne le razume evropske vrednote, ampak se je pripravljena zanje tudi boriti. Ponovila bom še stokrat, če je treba: želim jim vso srečo tega sveta. Naj ne odnehajo, naj napišejo ta učbenik o zmagi do konca.”

Intervju si lahko v celoti preberete na naslednji povezavi.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nova.rs.