Evropska poslanka Irena Joveva se je v sredo, 11. februarja 2026, udeležila plenarne razprave o državnem nasilju v Minneapolisu in načelu pravne države v Združenih državah Amerike, v kateri je poudarila, da taka politika temelji na ustrahovanju in zastraševanju ljudi: “Država, ki ne zna upravljati realnosti, začne upravljati ljudi.”

Racije, streli, umori, strah. Delitev na “naše” in na “problem” – to so bile uvodne besede evropske poslanke, s katerimi je ponazorila aktualne razmere z represivnimi ukrepi oblasti v ZDA, ki jih predstavljajo kot domnevno rešitev za tako imenovano “vprašanje migracij” v Minneapolisu.

Ob tem je opozorila na nevarno logiko Trumpove oblasti, ki najprej določeno skupino ljudi razglasi za grožnjo in problem, nato pa vzpostavi represivni aparat, ki to domnevno nevarnost z vse bolj represivnimi ukrepi vsakodnevno potrjuje in utrjuje z obljubami o vzpostavljanju reda, tudi oziroma predvsem takrat, ko za takšno ravnanje ni utemeljenih razlogov:

“To ni nobena varnost. To je nadzor. To je sila. To je metoda, ki problemov ne rešuje, ker jih potrebuje. To je danes Minneapolis. To je Donald Trump z logiko: če družbo prestrašiš dovolj, bo sprejela vse. Zidove, deportacije, agente, registre, urade. In, glej ga zlomka, to je danes tudi Slovenska “demokratska” stranka SDS z Janezom Janšo na čelu: dragi “naši” Slovenke in Slovenci, naš novi deportacijski urad bo vse rešil, samo dovolite nam priti na oblast.”

Po njenem prepričanju takšna politika ne rešuje problemov in prav tako ne zagotavlja varnosti, predstavlja pa politično strategijo, ki temelji na ustvarjanju občutka izrednih razmer, saj prestrašena družba lažje sprejme ukrepe, ki bi jih v drugačnih okoliščinah zavrnila:

“Kot da zgodovina še nikoli ni pokazala, kam pelje takšno razvrščanje “nezaželenih”. Država, ki ne zna upravljati realnosti, začne upravljati ljudi. In kadar neka politika začne iskati probleme, ki jih lahko spektakularno odstranjuje, to običajno pomeni, da pravih problemov ne zna rešiti.”

V zaključku je spomnila, da so se ponekod volivke in volivci za takšno politiko odločili, tudi pod vplivom strahu, in da posledice danes občutijo neposredno, recimo v Minneapolisu. Evropa in kmalu predvsem Slovenija pa imata, kot je poudarila, (še vedno) možnost odločiti odgovorno in predvsem svobodno.

Ozadje:

V luči državnega nasilja, ki je pretreslo Minneapolis, glavno mesto zvezne države Minnesota, in je sprožilo val protestov po tem, ko je agent ameriške Službe za priseljevanje in carine (ICE) med zvezno operacijo ubil 37-letno žensko, je slovensko javnost razburila še izjava poslanca SDS Žana Mahniča. Ta je napovedal, da bi po vzoru ZDA v primeru prihoda na oblast ustanovil poseben urad za deportacije. S takšno retoriko SDS namerno deli družbo, umetno ustvarja strah kot politično orodje in skuša v slovenski politični prostor prenesti prakse, ki jih uveljavlja ameriški predsednik Donald Trump.

FOTO: EP/Laurie DIEFFEMBACQ

Evropska poslanka Irena Joveva se je v sredo, 11. februarja 2026, udeležila plenarne razprave o strategiji Evropske unije za boj proti revščini. V svojem nastopu je opozorila, da razprava o revščini odpira temeljno vprašanje o pravični porazdelitvi bremen in odgovornosti do tistih, ki živijo na robu družbe.

Uvodoma je spomnila, da so bile politike skozi zgodovino pogosto orodje družbenega razdvajanja. ‘’Največkrat po rasi ali veri, vedno po isti logiki, mi proti njim. Bogati in revni. Nas proti vas,’’ je dejala.

Opozorila je, da danes nepredstavljivo bogati posamezniki marsikje narekujejo državne, celo svetovne politike. ”Saj veste, navezava Musk Trump, na primer. Motiv je jasen, zaščita lastnih interesov in dobička. Na račun vas,’’ je bila neposredna.

”Zato je ta strategija boja proti revščini ključna. Jasno začrta smernice zmanjšanja otroške revščine, zahteva ustrezno socialno zaščito, žal mora zahtevati celo dostop do osnovnih dobrin, kot sta hrana in voda.”

V nadaljevanju je sicer pozdravila zahtevo po direktivi o dostojnem minimalnem dohodku, a v isti sapi opozorila, da v strategiji manjka pravična obdavčitev visokega premoženja. ”S tem najbogatejši ne bi živeli slabše, najranljivejšim pa bi se življenje neprimerljivo izboljšalo,” je še dodala.

V sklepnem delu nagovora je poudarila, da bo pozorno spremljala pripravo akcijskega načrta, ki bo pokazal, ali so zaveze o enakosti podprte s konkretnimi ukrepi. ”Dovolj je politike za “vas”. Čas je, da začnete delati tudi za “nas”.”

Foto/EP: Philippe BUISSIN

Evropska poslanka Irena Joveva se je v torek, 10. februarja 2026, udeležila plenarne razprave glede predstavitve akcijskega načrta proti spletnemu ustrahovanju. “Zato se vprašajmo iskreno: koga pravzaprav ščitimo – tehnološke velikane ali naše otroke,” je opozorila v svojem nagovoru.

Uvodoma je poudarila, da največje nevarnosti danes niso več omejene zgolj na ulico: “Danes jih nosimo kar sami, v žepu, kolegice in kolegi. Mi temu še vedno pravimo online svet. Mladi mu pravijo življenje.”

Ob tem je opozorila, da spletno nasilje ni nekaj minljivega, pač pa je neprestano prisotno, zaradi česar lahko nastane nepopravljiva škoda v življenjih ljudi, predvsem mladih:

“Zato spletno nasilje ni samo nek konflikt, ki pride in gre. Mine, ko zapreš vrata. Ne mine. Telefon je vedno tukaj in z njim na tisoče glasov, ki 24 ur na dan ponavljajo: nisi dovolj dober. Nisi dovolj dobra.”

Nadalje je v ospredje postavila temeljno vprašanje, komu je v resnici namenjena zaščita – tehnološkim velikanom ali otrokom. Dodala je, da nezmožnost ustvarjanja varnega digitalnega okolja za najmlajše kaže na globok sistemski neuspeh politike in širše skupnosti.

V zaključku je pozdravila načrt Komisije za boj proti spletnemu nasilju, a v isti sapi poudarila, da kompromisov na tem mestu ne sme biti, saj splet ne sme postati prostor, kjer otroci odrastejo hitreje zaradi prepočasnih ukrepov odraslih:

Nekateri namreč ne boste verjeli ali razumeli, toda svoboda govora ni svoboda poniževanja.Anonimnost pa ni dovoljenje za krutost.”

FOTO: EP/Mathieu CUGNOT

Včasih demokracije ne rušijo tanki. Včasih je dovolj imeti oder, mikrofon in dovolj glasen aplavz. Za propagando.

Danes praznujemo. Na Prešernov dan običajno govorimo o identiteti. Jeziku. Kdo smo, zakaj smo. A ravno ta teden smo lahko precej jasno videli še nekaj: tudi demokracija ima svojo identiteto. Svoj jezik. Ki ga začne izgubljati takrat, ko postanejo glasnejši tisti, ki bi najraje vrnili politiko v čase, ko pravil ni določala pravna država, ampak moč.

“Samo še en evropski obisk. Samo še ena evropska ofenziva. Klasični napadi, klasični prepiri, klasičen predvolilni teden.”

A res?

Začnimo pri evropskih komisarjih. Ta teden sta dva sodelovala na tiskovni konferenci ob boku kandidata v nacionalni kampanji (za katerega – mimogrede – upam, da bo ostal tam, kjer tudi trenutno je: “veliki vodja” opozicije).

Ni problem v tem, da se ljudje pogovarjajo. Ali pridejo na obisk v Slovenijo. Dobrodošli! Tudi Marta Kos je prišla, pa ni sodelovala na novinarski konferenci naše politične skupine Renew Europe. Z razlogom. Reče se mu spoštovanje pravil.

Nimamo se kaj spraševati, ali neliberalni projekti obstajajo, ker obstajajo že dolgo. Se pa moramo vprašati, kako je mogoče, da jih politična sredina – četudi konzervativna – začne normalizirati, ker je kratkoročno udobneje kot jih odločno zavrniti.

Nadaljujmo pri delovnem zajtrku, na katerega je predsednik vlade Republike Slovenije povabil vse tisti hip v njej prisotne komisarje in vodje političnih skupin. Vseh. Dogodka se ni udeležil zgolj eden. Uganete, kdo?

Ni težko. Manfred Weber. Vodja največje skupine v Evropskem parlamentu, Evropske ljudske stranke (EPP). Tisti, torej, ki glasno komentira razmere v eni državi z enega odra, celo z manipulativno prirejenimi grafi (!!!), o vabilu na zajtrk premiera te iste države reče, da je “osupel”, češ, nisem prišel podpret Roberta Goloba, temveč Janeza Janšo. Lol.

Kolega Manfred: ni šlo za iskanje podpore. Tvoja bi me v vsakem primeru resno zaskrbela. Šlo je za vabilo k neposrednemu pogovoru. V politiki je enostavno izrekati sodbe – še najenostavneje pavšalne – ob boku zaveznikov. Bistveno težje jih je povedati tistim, na katere se nanašajo. Če verjameš svojim besedam, jih poveš tudi za isto mizo, kolega.

Po zadnjih parlamentarnih volitvah nismo dobili “herojske” revolucije, dobili smo “dolgočasno” sanacijo. Ni spektakel, ker popravljanje škode za nekom nikoli ni. (Tudi zaradi tega) marsikaj v državi ni popolno. Ne relativiziram stisk, občutka razočaranja in legitimnih pričakovanj, da ne bo nesporazuma. Je pa razlika, ali probleme rešuješ ali jih uporabljaš kot gorivo za stalni konflikt. Prvo vodi v izboljšave, drugo praviloma v takšno državo, ki smo ji pred štirimi leti rekli “ne”. Gospodarstvo in družba v takem okolju dolgoročno plačata najvišjo ceno. Verjemite.

Na drugi strani namreč gledamo učbeniški politični model: najprej ustvariš občutek izrednih razmer. Potem pa, če dovolj dolgo ponavljaš, da je vse pokvarjeno, ljudje prenehajo razlikovati med dokazanim in izrečenim. Resnica postane stvar glasnosti.

Tako danes ni naključje, da se vtis razpada države ustvarja brez realnih kazalnikov, a z veliko decibeli. Namen ni prepričati, namen je utruditi. Utrujen volivec ne išče resnice. Išče konec konflikta. In to je trenutek, ko demokracija postane ranljiva.

V ta okvir sodi tudi fascinacija nekaterih v največji opozicijski stranki z ameriškimi migracijskimi racijami in idejo, da bi “red” uvažali z deportacijskima avtobusoma. Ne gre za resno varnostno politiko, pač pa demagoško politično predstavo. Več uniform, več strahu, več dramatičnih podob … manj razprave o dejanskih rešitvah. Cilj ni upravljanje migracij. Cilj je občutek ogroženosti. Ker strah poenostavi realnost, poenostavljena realnost pa potrebuje preproste rešitve – ki to seveda niso.

In tu se vrnemo k Evropski uniji, konkretno Evropskemu parlamentu. Ko sredinske evropske sile začnejo takšno politiko obravnavati kot še eno legitimno variacijo, ne širijo dialoga. Širijo meje sprejemljivega. Ni problem razprava različnih pogledov. Problem je, ko evropski prostor postane kulisa za normalizacijo skrajne strategije.

Zato je morda prav današnji kulturni praznik dober trenutek tudi za ta opomnik: narod ne izgubi identitete naenkrat. Izgublja jo po malem, ko začne verjeti, da so propagandne besede pomembnejše od realnega pomena. Enako velja za demokracijo.

Hvala, kolegice in kolegi iz Renew Europe, za obisk, s katerim ste pokazali, da v politiki ne štejejo največ oder, mikrofoni in dovolj glasen aplavz, temveč – vsebinska odgovornost.

Ob zaključku delovnega obiska predsedstva politične skupine Renew Europe je v Ljubljani,  5. februarja 2026 potekala novinarska konferenca, na kateri so sodelovali predsednik vlade in Gibanja Svoboda Robert Golob, vodja Renew Europe v Evropskem parlamentu Valerie Hayer ter evropska poslanka in podpredsednica Renew Europe Irena Joveva. Govorci so izpostavili pomen obiska za neposreden vpogled v razmere v Sloveniji, vlogo države v Evropski uniji ter skupno zavezanost demokratičnim vrednotam v času naraščajočih političnih skrajnosti.

Evropska poslanka Joveva se je kolegicam in kolegom zahvalila za pripravljenost, da se v neposrednih pogovorih seznanijo z dejanskim stanjem v Sloveniji ter ne nasedajo na manipulacije iz “vzporedne realnosti”, s katero se hranijo nekatere druge stranke in skupine.

“Drugače je, ko prideš in poslušaš in ne nasedaš na spine o tem, kako država razpada. Je pa res, da popravljanje škode za nekom ni nikoli tako spektakularno kot pa povzročanje te škode,” je poudarila in dodala, da je bil obisk pomemben tudi zato, ker se vsi skupaj zavedajo pomena občutljivosti političnega trenutka.

Kot je poudarila, ne gre zgolj za Slovenijo, temveč za Evropsko unijo in širši svet, za obrambo vrednot, na katerih temeljijo odprte in demokratične družbe, ter za jasno in odločno zavračanje normalizacije skrajnosti. Ob tem je sklenila, da tako Gibanje Svoboda z aktualno vlado kot tudi politična skupina Renew Europe v Evropskem parlamentu dokazujeta, da je mogoče voditi politiko, ki temelji na odgovornosti, solidarnosti in trdni zavezanosti evropskim vrednotam.

Poslanka Hayer je izpostavila, da delovni obisk ni zgolj simbolika: ”V času, ko populisti po vsej Evropi delujejo za oslabitev demokratičnih institucij, se Slovenija odlikuje po tem, da je izbrala drugačno pot in dokazala, da ta pot prinaša rezultate. Volitve v Sloveniji naslednji mesec predstavljajo ključen trenutek, da pokažemo evropsko odločenost, da se upremo tej skrajni desničarski politiki.”

Po njenih besedah se je aktualna vlada osredotočila na vladanje in ne na polarizacijo: “Za ljudi, ne proti njim. Izboljšala je socialno zaščito, pospešila napredno zakonodajo, obnovila zaupanje v demokratične institucije in zagotovila odgovorno gospodarsko upravljanje. Javne finance so stabilnejše, reforme na področju zdravstva in socialne politike napredujejo, Slovenija pa je ponovno postala zanesljiv in konstruktiven evropski partner.”

Premier Golob je dejal, da se Slovenija še kako dobro zaveda pomena Evropske unije in evropskih vrednot, ki državam članicam ter politični skupini Renew Europe dajejo skupno identiteto in smer.

“Od prvega dne tega mandata smo se v Svobodi zavzemali za odprto demokratično družbo in svobodno državo. Ker verjamemo, da samo takrat, ko veljajo pravila, enaka za vse, ter spoštljiv dialog med vsemi, kot družba napredujemo in sobivamo na najbolj ustrezen način,” je dodal Golob.

Slovenija je po njegovem mnenju ponosna članica jedrne Evrope, to vlogo pa je okrepila prav z delom levosredinske vlade. Žal pa, je pristavil, ne pravna država ne osebna svoboda nista samoumevni: “Tudi v Evropski uniji, v zahodnem svetu nam kažejo, kako malo je treba, da iz obljub o blagostanju obljub o napredku preidemo v teror proti lastnim državljanom. Slovenija je to že nekoč doživela in kot odgovor na to je vzniknilo tudi Gibanje Svoboda.”

V štirih letih je stranka državo vrnila v normalnost, okrepila zaupanje v demokracijo in pravno državo ter posebno pozornost namenila najšibkejšim. Dodal je še, da so si že ob nastopu mandata jasno zastavili cilje razvoja družbe kot projekt dveh mandatov, zato v naslednjega vstopajo ponosno, suvereno in s pogumom, da mirno in odgovorno dokončajo spremembe, ki so jih začeli.

Obisk predsedstva Renew Europe je ponudil priložnost za poglobljeno izmenjavo mnenj o strateških usmeritvah Evropske unije ter realen vpogled v aktualno stanje v državi. Program je obsegal vrsto pomembnih srečanj predvsem z vodilnimi političnimi predstavniki Slovenije ter evropsko komisarko Marto Kos, pa tudi z nevladniki, med drugim Inštitutom 8. marec, ter s terenskimi obiski, med drugim obiskom Helle Saturnus, enega največjih slovenskih izvoznikov v avtomobilski industriji.

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 3. februarja 2026, skupaj z evropskim poslancem Matjažem Nemcem sodelovala v Delovem podkastu Moč politike, kjer je razprava potekala predvsem o prihajajočem obisku vodstev vseh treh največjih političnih družin v Evropskem parlamentu v Sloveniji. Gostja sta spregovorila tudi o širših političnih razmerjih na evropski ravni ter o vse izrazitejši politični polarizaciji, tako v doma kot v Bruslju.

Uvodoma je Joveva komentirala ostro retoriko vodje skupine S&D in ob tem dejala, da se z opozorili o nevarnem spogledovanju s skrajno desnico strinja. Ob tem je opozorila, da se del Evropske ljudske stranke, kamor sodijo tudi slovenski poslanci SDS in NSi, oddaljuje od zmerne sredine.

“Del ELS je zmerna desnica, ampak tisti del, ki mu pripadajo slovenske kolegice in kolegi, na žalost ni. Dejansko je problem normaliziranje skrajnosti in sploh ne naskrivaj spogledovanje s skrajno desnico,” ter ob tem dodala, da si sama ne želi, da bi se politična razprava vrtela okoli ene osebe, temveč okoli vsebin in politik, saj se večina ljudi po njenem mnenju ne želi vrnitve v čase razgradnje institucij in pritiskov na medije.

V nadaljevanju je spregovorila o namenu in poteku obiska politične skupine Renew Europe v Sloveniji, ki bo kljub strnjenem program vsebinsko usmerjen in osredotočen na razpravo o aktualnih evropskih izzivih ter vlogi Slovenije v Evropski uniji:

Predsedstvo Renew se bo sestalo s predsednikom vlade Robertom Golobom, s predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, s poslanci Gibanja Svoboda in nekaterimi ministri. Pogovori bodo vsebinski in proevropski. Srečali pa se bomo tudi z mladimi in nekaterimi nevladnimi organizacijami. Na uradni obisk bo prišla komisarka za širitev Marta Kos. In isto, kolikor vem, velja tudi za obiska dveh komisarjev iz ELS, ki bosta prišla v sklopu uradnih obiskov, torej nestrankarskih.”

Na vprašanje o pomenu obiska evropskih političnih skupin za nacionalne predvolilne kampanje je Joveva pojasnila, da evropske teme danes niso več oddaljene od vsakdanjega življenja državljanov, kot je morda veljalo še pred kratkim. “Prav zaradi vojne v Ukrajini, razmer na Bližnjem vzhodu, dogajanja v Gazi in širših geopolitičnih pretresov so vprašanja vrednot, demokracije in vladavine prava postala zelo konkretna,” je ocenila.

Glede agende obiska delegacije Evropske ljudske stranke je izrazila prepričanje, da bodo predstavniki SDS poskušali ustvariti vtis zmernosti in odprtosti, čeprav njihova dejanja in glasovanja v Evropskem parlamentu kažejo povsem drugačno sliko.

Na očitke o številu izrednih sej državnega zbora je odgovorila, da gre za šibek argument opozicije:

”Če je to naš največji problem, potem tudi prav. Verjetno pa je razlog v tem, da nimajo konkretnih vsebinskih argumentov, s katerimi bi lahko ves čas nasprotovali aktualni vladi. Na koncu dneva temu pritrjujejo tudi vsi uradni dokumenti, na primer poročila Evropske komisije o stanju vladavine prava v Sloveniji v zadnjih letih v primerjavi s preteklimi obdobji.”

Zelo ostra je bila tudi ob izjavi, da naj bi si vlado Roberta Goloba zapomnili po lažeh, nepotizmu in korupciji. To je označila kot ‘šolski primer politične projekcije’ v smislu prelaganja krivde na druge:

‘’To je kazanje s prstom na druge, v resnici pa so se očitno pozabili pogledati v ogledalo ali pa pozabili na vse, kar se je dogajalo ne toliko dolgo nazaj. Verjamem, da te stvari kupujejo v njihovi volilni bazi in da to praktično počnejo za svoj volilni program.’’

Na vprašanje glede sankcij skupine EPP zoper poslanca Branka Grimsa in Milana Zvera je ocenila, da gre za kaznovanje nelojalnosti. Ob tem je poudarila, da sama ne bi mogla delovati v politični skupini, kjer bi ji nekdo narekoval, kako mora glasovati. Hkrati pa je dodala, da glasovanja slovenskih poslancev EPP jasno kažejo, da ne sodijo v zmerno jedro skupine. “Če se ima EPP za neko zmerno desnico, kar v svojem temelju tudi je, potem ji očitno ni mesta v tej zgodbi,” je dejala in dodala, da je verjetno le vprašanje časa, kdaj se bodo politično prepozicionirali v tiste politične skupine, katere politike tudi zagovarjajo.

V zaključku se je sicer strinjala z novinarjevo tezo, da so tudi slovenski evropski poslanci tako močno polarizirani, kot je polarizirana slovenska notranja politika, vendar je ob tem pojasnila, da sama ne more sodelovati s tistimi, ki imajo diametralno nasprotna stališča glede tem, kot so osnovne človekove pravice, ki se ne bi smele postavljati pod vprašaj v današnjem času. Meni je to res nepojmljivo in jaz nisem kriva, da imajo oni taka stališča, ampak definitivno pa moj obraz nima cene, moje vrednote pa še manj, ali pa moji principi, če hočete,” je dodala, pri čemer je poudarila, da njeno delovanje temelji na resnični želji delati za dobro ljudi in za spoštovanje demokratičnih vrednot, ne pa za politične programe ali zgodovinski revizionizem.

 

Celoten podkast je dostopen na povezavi.

Foto: Marko Feist / Delo

Evropska poslanka Irena Joveva se je v ponedeljek, 2. februarja 2026, udeležila posveta o novo sprejeti Strategiji EU za civilno družbo in večletnem finančnem okviru EU, ki ga je organiziral CNVOS (Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij). Na posvetu so razpravljali o priložnostih in tveganjih, ki jih oba dokumenta prinašata za prihodnost slovenskih nevladnih organizacij. “Stanje je res zaskrbljujoče in po mojih izkušnjah še nikoli ni bilo tako kot je sedaj,” je opozorila Joveva.

Uvodoma je poudarila, da po številnih srečanjih z nevladnimi organizacijami v Bruslju, pa tudi po prejšnjih izkušnjah iz novinarstva in že drugem mandatu v Evropskem parlamentu, še nikoli ni zaznala tako izrazitega političnega pritiska in ‘lova na čarovnice’ proti civilni družbi.

Nadalje je Joveva izrazila skrb, da je desnica, ki ima večino, vzpostavila odbor za nadzor financiranja nevladnih organizacij, kar spremljajo teorije zarote o netransparentnosti in domnevnem vplivu ‘bruseljske elite’, medtem ko se hkrati spregleduje netransparentno delovanje zasebnih interesov, lobistov in korporacij. Po njenem mnenju gre za nevaren razvoj dogodkov, ki ogroža delovanje organizacij v javnem interesu, zato kljub pesimistični oceni poudarja, da je prav zdaj, ob začetku pogajanj o evropskem proračunu, ključno vztrajati, biti glasen in v sodelovanju s civilno družbo zagotoviti ustrezne zaščitne mehanizme ter ohraniti Evropski parlament na pravi strani zgodovine:

“Danes ni najbolj enostavno biti evropski poslanec na pravi strani zgodovine, kar pa ne pomeni, da bomo nehali vztrajati, ravno zato, ker smo na začetku.”

Poslanka je opozorila, da ni zagovornica vse pogostejših združevanj zakonodajnih paketov, ki se v Evropskem parlamentu in EU vse pogosteje predstavljajo pod krinko debirokratizacije, v resnici pa pogosto vodijo v deregulacijo in razvodenitev ključnih zakonov. Sama podpira smiselno zmanjševanje birokracije, vendar poudarja, da trenutna politična večina ta okvir izkorišča za posege, ki so zanjo nerazumljivi – od opuščanja okoljskih standardov do spodkopavanja demokratičnih in varovalnih mehanizmov. Ob tem je izpostavila nujnost močnih zaščitnih mehanizmov ter sodelovanja na državni ravni.

V zaključku je dejala, da je financiranje civilne družbe legitimno in nujno, saj ta brani javni interes ter dodala, da bo ob odločnosti in sodelovanju v prihodnjih proračunskih pogajanjih treba zagotoviti celo več sredstev, pri čemer bo odločilno, kdo bo v prihodnjih mesecih zasedal najvišje politične funkcije:

“Vse je odvisno od politične volje in pomembno je, kdo sedi na vseh teh funkcijah, še posebej najvišjih.”

Na posvetu so poleg evropske poslanke Irene Joveve sodelovali še evropski poslanec Matjaž Nemec, Jure Trbič, generalni sekretar z Ministrstva za javno upravo, Marko Rusjan, generalni sekretar z Ministrstva za kulturo, Petra Cilenšek, vodja pravne službe, CNVOS, Uroš Veber iz Društva Asociacija ter Giada Negri, namestnica generalne sekretarke in direktorica za zagovorništvo in programe, European Civic Forum.

“Sodne odločbe v Bolgariji niso ignorirane … stalno.”

Tako je na moje vprašanje “odgovoril” bolgarski minister za pravosodje.

Za trenutek sem se vprašala, ali je to res izrekel. Ker je pravna držav kaj – stvar frekvence? Na vsake toliko pač odpove. Ampak stalno pa res ne.

V dveh dneh delovne misije Renew Europe v Sofiji sem slišala marsikaj. A ta stavek povzame vse.

Povzame sestanke z novinarji, ki jim oblast ne da niti osnovnih informacij, jim pa zato da serijske tožbe. Z ljudmi, ki pravijo, da fizični napadi sploh niso potrebni. Dovolj je zastraševanje.

Povzame sestanke z nekdanjimi in aktualnimi sodniki, katerih kariere so odvisne od lojalnosti. Seveda ne lojalnosti integriteti ali zakonu.

“Začasne” funkcije trajajo leta. Mandati nekaterih se nikoli ne končajo. In zato se tudi odgovornost nikoli ne začne.

Povzame sestanek s predsednico vrhovnega sodišča. Legitimnost pravne države se ruši pred njenimi očmi. V nekem trenutku so se ji slednje orosile. Veste, kaj je naredila? Opravičevala se nam je, ker je nekoliko čustvena.

Toda to ni bila šibkost. To je teža sistema, ki lomi tiste, ki si še drznejo vztrajati.

Povzame sestanke s civilno družbo. S protikorupcijskimi organizacijami. Dokumenti, posnetki, pričevanja – vse to je. Epilogov pa ni. Ker sistem ne išče resnice, kaj šele pravice.

In povzame predvsem omenjenega ministra v odhajanju. Ko ga vprašam, zakaj se ignorira jasna sodba, da je generalni državni tožilec na položaju nezakonito. Zakaj se lahko brez težav zapira politično nezaželene, hkrati pa razkraja institucije. Vprašam ga, ali je razgradnja pravne države članice EU skladna z evropskimi zavezami. Kdo bo prevzel odgovornost?

Ah, kakšno odgovornost neki. Vse je v redu, ker se sodb ne ignorira stalno.

Problem v Bolgariji ni toliko pomanjkanje zakonov kot pomanjkanje odgovornosti. In to ni samo bolgarski problem. To je evropsko vprašanje. Tudi moje.

Unija ima orodja. Mehanizmi pogojevanja obstajajo. Kar manjka, je pogum, da se jih uporabi, ko je neprijetno. A brez resnih posledic ni sprememb.

Zato bo naše poročilo z misije ostro. Brez olepševanja. Temeljilo bo pa na dejstvih. In če bo treba, bodo sledili tudi ukrepi. Ne zato, da bi kaznovali Bolgarijo, pač pa zato, ker nihče ni dolžan živeti v sistemu, kjer pravo velja samo “na vsake toliko”.

Ko se sodnica opravičuje, ker je “samo” človek, oblast pa zato, ker ignorira sodbe, tolerira ugrabljene institucije in disciplinira kritične glasove – vem, komu verjamem. Pa vi?

Pravna država ne deluje “na vsake toliko”. Ali deluje … ali pa je ni.

Evropska poslanka iz Slovenije Irena Joveva je bila v nedeljo, 25. januarja 2026, gostja oddaje Istraga sedmice na bosanskohercegovski televiziji Hayat. V pogovoru je komentirala odnos ameriškega predsednika Donalda Trumpa do Evropske unije ter pojasnila, zakaj mora EU na takšne pritiske odgovarjati enotno, samozavestno in dosledno v obrambi lastnih demokratičnih pravil in vrednot.

Na vprašanje o svojih neposrednih nastopih v plenarni dvorani, ko je bilo govora o naraščajočih geopolitičnih napetosti je Joveva poudarila, da njena drža ni stvar preračunavanja, temveč osebnih načel. Ob tem je opozorila, da ravnanja predsednika Združenih držav ne vplivajo zgolj na ameriško notranjo politiko, temveč imajo resne in dolgoročne posledice za Evropo in globalno stabilnost.

”Ključna poanta danes je odgovornost. Ko imaš voditelja najmočnejše države na svetu, ki relativizira institucije in demokracijo ter širi lažne novice, to neposredno vpliva tudi na Evropo in globalno stabilnost.”

Po njenem bi morala Evropska unija v takšnih razmerah zavzeti jasno in enotno držo ter brez omahovanja braniti lastna pravila. ”Mi moramo biti tisti, ki branimo naše zakone in pravila ter jasno povemo, da področje vladavine prava ni pogajalska kategorija. Najlažje bi bilo sicer molčati, a prav ta molk normalizira politični ekstremizem, česar si ne smemo dovoliti.”

V nadaljevanju se je dotaknila tudi prihodnjih odnosov med EU in ZDA ter poudarila, da partnerstvo ne pomeni podrejenosti. ”ZDA morajo ostati partner in zaveznik Evropske unije, vendar mora biti meja jasna. Partnerstvo da, podaništvo ne. Prav zdaj je trenutek, ko mora Evropa okrepiti lastne načrte, svojo strateško avtonomijo in politično samozavest. Takšen pristop ni protiameriški, temveč izrazito proevropski.”

Na vprašanje, ali je Trump v zadnjem času omilil svoje napade zaradi enotnega stališča Evropske unije, je pojasnila, da se Trump pogosto umakne takrat, ko naleti na usklajen in organiziran odpor. Ko Evropa nastopi enotno, postane resen politični igralec, kar je jasen dokaz, da ima evropska enotnost dejansko težo, je še dodala.

Spregovorila je tudi o vlogi Evropskega parlamenta pri zaustavitvi ratifikacije trgovinskega sporazuma z ZDA. Kot je poudarila, Parlament ni zgolj institucija, ki bi zgolj avtomatično potrjevala odločitve najmočnejših političnih akterjev, temveč ima jasno odgovornost do državljanov in do varovanja temeljnih vrednot Evropske unije. ”Parlament ni samo notar, ki bi po avtomatizmu potrjeval dogovore velikih igralcev. Ta sporazum, ki je bil izpogajan za zaprtimi vrati, je bil ponižujoč za Unijo.”

V zadnjem delu pogovora se je dotaknila tudi razmer v Srbiji in kritično ocenila odnos aktualne oblasti do demokracije. ‘‘Evropski parlament večkrat rešuje čast EU in to se znova kaže na primeru Srbije. Ljudje v Srbiji si zaslužijo boljšo prihodnost, vendar se to s trenutno oblastjo žal ne more zgoditi.” Kljub temu je izrazila optimizem, da bo Srbija nekoč le postala del evropske družine.

Celoten pogovor je dostopen s klikom na povezavo.

Evropska poslanka Irena Joveva se je v petek, 23. januarja 2026, v Hiši Evropske unije udeležila razprave o prepovedi mobilnih telefonov in družbenih omrežij mlajšim od 16 let. S to razpravo so otvorili letošnjo serijo razprav z evropskimi poslanci in poslankami “Če bi jaz odločal/a, bi …”, v okviru katerih imajo dijaki priložnost stopiti v vlogo odločevalcev ter predstaviti svoje predloge sprememb na izbranem področju.

Uvodoma je poslanka poudarila, da so digitalne naprave danes neločljiv del vsakdana, a je hkrati ocenila, da je družba z njimi postala prenasičena. Kot pripadnica generacije, ki ima izkušnjo življenja z in brez digitalizacije, lahko primerja oba svetova:

“Imam ta privilegij, da lahko primerjam oba svetova, in verjemite mi, da je bil prejšnji veliko bolj zdrav, tudi lepši.”

Po njenih besedah se odnos do digitalnih vsebin začne doma, vendar se odgovornost tam ne konča, saj imajo pomembno vlogo tudi šole, izobraževanje in digitalna pismenost, ki pa trenutno niso dovolj prilagojeni sodobnemu času in hitremu razvoju tehnologije. Obenem je še opozorila, da družbena omrežja niso namenjena zgolj povezovanju ljudi, temveč v prvi vrsti ustvarjanju dobička, pogosto na račun nevarnih vsebin, zlasti za mladoletnike. Kot je še dodala, odgovornost za to stanje nosijo predvsem platforme, večinoma tuja podjetja, ki ne upoštevajo vedno evropskih pravil:

Pravila so nastavljena in bi jih morali upoštevati popolnoma vsi, ki delujejo na trgu EU – ali so iz ZDA ali iz Kitajske – mi imamo ta pravila z razlogom.

Ob tem je zavrnila idejo popolnih prepovedi, saj meni, da bi bile neučinkovite in bi imele celo nasproten učinek, zato se je zavzela za premišljene odločitve in regulacijo, ki bi upoštevale realnost digitalnega okolja. Sklenila je, da je resolucija, čeprav nezavezujoča, pomembna osnova za prihodnje odločitve, predvsem v kontekstu prenosa odgovornosti na platforme in ne na posameznike, zlasti mlade.

V zaključku je Joveva dejala, da imajo družbena omrežja tako pozitivne kot negativne učinke, zato je digitalna pismenost ključna za vse generacije. Opozorila je na problem žaljive in anonimne komunikacije ter izpostavila potrebo po večji odgovornosti uporabnikov in platform. Sklenila je, da tehnologije ne moremo ustaviti, lahko pa se naučimo živeti z njo kot z orodjem, ne pa kot z glavnino svojega življenja.

Na razpravi je poleg evropske poslanke Irene Joveve sodelovala še evropska poslanka Zala Tomašič.

Celotno razpravo si lahko pogledate na naslednji povezavi.

 

 

Foto: David Šavli