Evropska poslanka Irena Joveva je v četrtek, 1. januarja 2026, v intervjuju za srbski časopis Danas spregovorila o podpori študentskim protestom v Srbiji, vlogi mladih pri obrambi demokracije, odnosu Evropske unije do Zahodnega Balkana ter o svojih osebnih izkušnjah in pogledih na politiko.
Pojasnila je, da njena podpora študentom ni bila zgolj protokolarna gesta, temveč nagonski odziv na krivico in jasen izraz zavezanosti temeljnim vrednotam, kot so demokracija, pravna država, svoboda izražanja, neodvisne institucije in boj proti korupciji. Pri tem je ocenila, da so protesti neposreden odgovor na globoke sistemske težave v Srbiji, kar po njenem mnenju potrjujejo tako tragični dogodki v Novem Sadu kot tudi dolgotrajen zastoj v približevanju države Evropski uniji. Kot je poudarila, molk v takšnih razmerah ni nevtralen, zato je čutila dolžnost, da javno spregovori v podporo tistim, katerih pravice so ogrožene:
“Zelo preprosto je: vsak, ki deli načela, v katera verjamem, ki kliče po dostojanstvu, svobodi in odgovornosti, bo imel mojo podporo. Moja izbira ne temelji na nobeni znanstveni fantastiki: ali molčiš in se strinjaš ali pa dvigneš glas in ostaneš zvest predvsem sebi.”
V nadaljevanju je posebej izpostavila ključno vlogo mladih pri prihodnosti demokracije v Srbiji in širši regiji. Prepričana je, da brez njihovega aktivnega državljanskega angažmaja mladih demokracija ostaja prazna forma. Prav mladi pa so po njenem mnenju jasno pokazali, da oblast ni trajna in da mora delovati vedno v interesu ljudi. Evropsko unijo je ob tem pozvala k večji doslednosti med besedami in dejanji ter k bolj pogumni in konkretni podpori mladim in civilni družbi tudi zunaj formalnih institucij.
V povezavi s politično krizo v Srbiji je poudarila, da demokracija ne deluje sama od sebe, temveč zahteva stalno in aktivno zaščito državljanov. Opozorila pa je, da izgubljenega zaupanja ni mogoče nadomestiti s pritiski ali zlorabo institucij ter da so poštene in svobodne volitve edina pot k stabilnosti in demokratični prihodnosti.
Dotaknila se je tudi svojega dela v Evropskem parlamentu, kjer je kot enega najpomembnejših dosežkov izpostavila sprejetje Evropskega akta o svobodi medijev. Osebno ji je veliko pomenil tudi trenutek, ko je v plenarni dvorani opozorila na humanitarno tragedijo v Gazi.
Spregovorila je tudi o pomenu in delovanju v večjezičnem okolju, svojem odnosu do slovenščine ter o predsodkih, s katerimi se kot mlada ženska sooča v politiki.
“V politiki bi želela pogosteje iskreno slišati besedo ‘odgovornost’. Ponavljam, iskreno. Najraje pa bi iz uporabe umaknila frazo ‘potrebujemo čas’, ker se prepogosto uporablja kot izgovor za odlašanje. Čas sam po sebi ne reši težav, jih pa velikokrat poglobi. Za odgovornost je vedno čas, je pa res, da volje pogosto ni.”
V bolj osebnem tonu je bralcem zaupala, da v kolikor se ne bi odločila za delo v politiki, bi najverjetneje ostala v novinarstvu ali v kakšni drugi obliki javnega delovanja, ter dodala, da ji pri premagovanju dolgih zasedanj v Evropskem parlamentu velikokrat pomaga tudi kava. Ob zaključku je Zahodnemu Balkanu zaželela politiko, usmerjeno v prihodnost in resnične probleme ljudi, bralcem pa položila na srce, naj ne izgubijo svojega glasu, človečnosti in poguma, da spregovorijo tudi takrat, ko bi bilo lažje ostati tiho.
Celoten intervju lahko najdete na naslednji povezavi.
