Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 6. februarja 2024, nagovorila udeleženke in udeležence mednarodnega dogodka ”Gender Mainstreaming in European Union” v Novem mestu, ki je potekal v okviru širšega projekta za žensko enakopravnost. Poslanka je v svojem nagovoru izpostavila ambiciozne cilje, ki sta jih začrtala tako Evropska komisija kot tudi Evropski parlament v svojih prizadevanjih za večjo enakost spolov v Uniji. ”Doseganje resnične enakosti spolov ni sprint, temveč maraton, sestavljen iz majhnih korakov,” je ob tem dejala poslanka.

Kot je poudarila, je vsak korak, ki ga družba naredi, korak bliže k pravičnejši prihodnosti za vse spole, predvsem pa za otroke. Le okolje, v katerem se bo vsak posameznik lahko razvijal v svojem polnem potencialu, ne glede na spol, bo ustvarilo svet enakih možnosti za vse:

”Čeprav je pot do enakosti spolov prežeta z mnogimi ovirami, je ravno skupna predanost različnih vpletenih, predvsem pa raznolike pobude civilne družbe, kot je denimo vaša, bistveno za oblikovanje prodornih politik v zvezi z emancipacijo žensk v vseh vidikih družbe.”

Poslanko medtem žalosti dejstvo, da se Unija še vedno srečuje s situacijami, ko ženske za enako delo prejemajo nižje plačilo kot njihovi moški kolegi. Kot je v nadaljevanju pojasnila, pa je Evropski parlament lani sprejel novo zakonodajo za preglednost plač, objavo spolno nevtralnih nazivov delovnih mest in možnost kazni za tiste delodajalce, ki bi ta pravila kršili.

Poleg odpravljanja plačnih razlik med spoloma je za poslanko Jovevo ena izmed prioritet tudi spodbujanje zastopanosti žensk v organih odločanja. Kot je poudarila, se zavzema za to, da so glasovi žensk enako priznani in upoštevani tako na političnem kot na poslovnem področju. Kot pomemben dosežek je poslanka omenila sprejetje direktive iz leta 2022, s katero naj bi do junija 2026 najmanj 40 % neizvršnih direktorskih mest v podjetjih zasedel manj zastopani spol.

”Ker v upravnih odborih tradicionalno prevladujejo moški, bo ta direktiva ženskam končno zagotovila pošteno priložnost, da se povzpnejo na najvišje položaje v podjetjih. Po novem bo tako kriterij usposobljenosti v izbirnem procesu zdaj pomembnejši kot kdajkoli prej.”

Poslanka vidi spolne kvote, ki so pogosto predmet razprave, kot močno orodje za zagotavljanje enakosti spolov na političnem prizorišču. Izpostavila je dejstvo, da ženske predstavljajo več kot polovico prebivalstva celotne Evropske unije, pa vendar v nacionalnih parlamentih moški še vedno zasedajo dvotretjinsko večino poslanskih mest.

”Zagovarjanje kvot ni kompromis glede meritokracije, temveč priznanje, da nadarjenost, sposobnost in vodstvene lastnosti niso značilne le za en spol.”

V sklepnem delu nagovora je poslanka spomnila, da si na področju neenakosti prizadeva za izboljšave tudi zaradi lastnih izkušenj, ki so jo spodbudile k temu, da se kot evropska poslanka še bolj aktivno zavzema za spremembe.

”V svoji mladosti sem bila priča diskriminaciji na podlagi spola pri moji pokojni mami. Pozneje v življenju sem to občutila tudi sama, čeprav v manj krutem smislu. Zdaj imam hčerko. In iz vsega srca si želim, da ji ne bi bilo treba biti priča, prenašati ali čutiti krutosti, ki izvira iz neenakosti med spoloma. Ali, če smo bolj realistični, želim si vsaj, da bi to čutila veliko manj, kot smo čutili in jih še vedno čutimo me. Upam, da bomo dosegli točko, ko bodo šteli značaj, dobro delo in rezultati, ne pa spol.”

Evropska poslanka Irena Joveva je v petek, 12. januarja 2024 prejela odziv podpredsednice Evropske komisije, komisarke za vrednote in preglednost Vere Jourove in komisarja za notranji trg Thierryja Bretona prejela odziv na njeno javno pismo s pozivom za revizijo evropske direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah (direktiva o AVMS) z dopolnitvijo oziroma razširitvijo obveznosti za platforme, ki ponujajo (pretočne) video vsebine v državah članicah, na prevode podnapisov ali sinhronizacijo v vse uradne jezike Evropske unije.

Podpredsednica Jourova in komisar Breton sta v osebnem odzivu evropski poslanki Jovevi izpostavila, da delita njen cilj zaščite jezikovne raznolikosti in si za to prizadevata prek številnih pobud financiranja, kot je program MEDIA v sklopu Ustvarjalne Evrope, ter z razpisom za priprave študije o možnosti raziskovanja različnih evropskih kulturnih vsebin v digitalnem okolju.

Ključni poudarek pisma poslanke Joveve je bil, da je potrebna revizija omenjene direktive, ki mora vključevati tudi določbe o spoštovanju jezikovne raznolikosti oziroma razširitev principa nediskriminacije na vso avdiovizualno vsebino, zahteve dostopnosti za državljan(k)e prek podnaslavljanja ali sinhronizacije pa bi morala veljati za vse Evropejke in Evropejce. Podpredsednica Jourova in komisar Breton sta sicer navedla, da kulturna in jezikovna raznolikost ostajata v pristojnosti držav članic, a sta hkrati zagotovila, da bo Evropska komisija v okviru postopka evalvacije skrbno preučila vprašanje in predloge Irene Joveve, pri čemer jo bosta tudi “z veseljem vključila v postopke”.

Evropska poslanka je ob prejemu pisma dejala:

“Pozitivno sem presenečena, da sta pristojna komisarja tako poglobljeno in individualno pristopila k reševanju tematike, ki sem jo izpostavila v svojem pozivu. Evropski zakonodajni proces je resda dolgotrajen, a gre za zelo jasen signal najvišje ravni izvršilne oblasti EU, ki bi lahko pomenil tudi, da se ta podjetja končno samostojno lotijo reševanja tega problema, torej še preden to z revizijo AVMSD naredimo kot obvezo na ravni celotne Unije. Slovenija je sicer naredila odločen korak že s trenutno predvidenimi dopolnili zakona o javni rabe slovenščine, a žal to ne bo prineslo želenih rešitev za ponudnike video pretočnih vsebin, kot sta Netflix ali Disney+, saj zaradi upoštevanja t. i. načela države izvora ta podjetja v EU spadajo neposredno in izključno pod pristojnost regulatorjev v državah, kjer so registrirana. Delno bo težava rešljiva s sprejetjem nedavno dogovorjenega Evropskega aktom o svobodi medijev, ki bo vseboval člen o koordinaciji regulatorjev držav članic, za katerega srčno upam, da bo spodbudil slovenskega regulatorja k pozivu regulatorjem drugih držav k spoštovanju jezikovne raznolikosti, torej k podnaslavljanju ter sinhronizaciji vsebin tudi v naš materni jezik, slovenščino. Že dlje časa si prizadevam, da bi ta podjetja to storila samostojno, a se zaradi njihovih (pre)počasnih odzivov zdaj trudim ta načela narediti zakonsko obvezujoča. Prepričana sem namreč, da bi načelo prepovedi diskriminacije na podlagi jezika morala upoštevati tudi zasebna podjetja, ki svoje storitve ponujajo v Sloveniji in drugih državah članicah EU. V času, ko splet predstavlja vedno večji del našega življenja, si moramo prizadevati za enakopravnost vseh evropskih jezikov. To je pravica, ki jo med drugim nalagajo tudi temeljne pogodbe EU. Trdim, da sta podnaslavljanje in sinhronizacija vsebin v slovenskem jeziku nujna za preprečevanje takšne diskriminacije, hkrati pa opozarjam, da so jeziki na spletu neenakopravni tudi na drugih področjih, recimo pri moderiranju vsebin in drugih določb nedavno sprejete zakonodaje, ko je Akt o digitalnih storitvah. Aspekt enakopravnosti jezika je tudi v EU zakonodaji pogosto spregledan in čas je, da se te krivice popravijo.“

V branje pa pripenjamo tudi originalno pismo v angleškem in slovenskem jeziku.

Evropska poslanka Irena Joveva je v zadnji lanskoletni številki priloge Pen v tedniku Vestnik delila svoje stališče o trenutnem položaju slovenščine v javni rabi in govorila o možnostih za izboljšavo. Joveva, ki se je med prvimi zavzela za opozarjanje in pozive k prenehanju diskriminacije slovenščine pri nekaterih ponudnikih pretočnih vsebin na slovenskem trgu, je poudarila: »Spoštovanje jezikovne raznolikosti je resnično neka minimalna zahteva, ki bi morala biti samoumevna že brez zakonodajne prisile, a očitno drugače ne bo šlo.«

V zvezi s tem je poslanka že leta 2022 pisala izvršnim direktorjem podjetij Amazon Prime, Disney+ in Netflix, na jezikovno diskriminacijo in kršenje slovenske zakonodaje pa je posvarila tudi na enem od plenarnih zasedanj v Evropskem parlamentu. Čeprav se je s predstavniki večine podjetij sestala, je Joveva v pogovoru z novinarko opomnila, da nihče od njih ni pokazal motivacije za reševanje težav glede neuporabe enega od uradnih jezikov Evropske unije, četudi jim gre na trgu Unije zelo dobro.

»Navedbe, ki so med drugim namigovale, da se jim to finančno ne izplača, so bile nesprejemljive. Sama sem jim jasno povedala, da bom rešitev iskala naprej na druge načine, saj je bilo več kot očitno, da bo problematiko treba reševati z zakonodajnimi ukrepi.«

Na vprašanje o rezultatih njenih prizadevanj je poslanka odgovorila, da brez zakonsko zavezujoče prepovedi jezikovne diskriminacije na trgu Evropske unije, vključno z digitalnim, ne moremo pričakovati doslednega spoštovanja jezikovne raznolikosti teh podjetij.

Medtem je izpostavila še, da je bil pogovor s predstavniki podjetja Apple nekoliko produktivnejši, toda še vedno nezadosten. Zato je napovedala novo srečanje s predstavniki Appla, kjer bodo pregledali trenutno stanje in razpravljali o nadaljnjih korakih.

»Dokler zakonsko zavezujoče prepovedi ne bo, bodo ta podjetja namesto spoštovanja jezikov in nediskriminacije na kateri koli ravni, tudi jezikovni, vsakič rekla, da jim tega preprosto ni treba početi, ali pa bodo problematiko reševala počasi.«

Poslanka je aktivno pristopila k reševanju zadev tudi znotraj svojih pristojnosti v Evropskem parlamentu. Kot ena od parlamentarnih pogajalk v imenu svoje politične skupine Renew Europe v okviru odbora za kulturo in izobraževanje je sodelovala pri oblikovanju besedila akta o digitalnih storitvah, ki je začel veljati avgusta lani. Zakonodajna določba zavezuje spletne velikane, da upoštevajo jezik države članice ter zaposlujejo moderatorje, ki znajo komunicirati v jeziku te države.

Za poslanko je prav tako ključen prihajajoči  akt o svobodi medijev, ki bo predvidoma dokončno potrjen v prihodnjih tednih. Besedilo akta vključuje tudi spremembe na področju jezikovne diskriminacije in omogoča sodelovanje med nacionalnimi regulatorji. Za poslanko je to izjemno pomembno, saj se ponudniki pretočnih vsebin pogosto izgovarjajo tudi z navedbo, da nimajo sedeža v Sloveniji.

»To želimo urediti z dvema členoma o koordinaciji nacionalnih regulatorjev v evropskem aktu o svobodi medijev, a bomo morali za uspešno izvajanje in sistemsko reševanje problematike, dopolniti še direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah.«

Čeprav obstoječa direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah že zahteva spoštovanje načela nediskriminacije pri komercialnih sporočilih na podlagi spola, narodnosti, vere, starosti ali spolne usmerjenosti, pa je Joveva pojasnila, da bi bilo treba že zapisano načelo nediskriminacije razširiti tudi na prepoved jezikovne diskriminacije.

Z namenom uresničitve teh ciljev je poslanka v javnem pozivu Evropski komisiji izpostavila pomen vključitve eksplicitne prepovedi jezikovne diskriminacije v to direktivo, pogovori o izpeljavi te dopolnitve pa so že v polnem teku.

”V času, ko splet predstavlja vedno večji del našega življenja, si moramo vsi skupaj prizadevati za enakopravnost vseh jezikov Evropske unije, saj je to nujno za njihovo preživetje in nadaljnji obstoj, tudi slovenščine. Zakonodajni proces v Uniji je sicer običajno dolgotrajen, toda to ne pomeni, da lahko sedimo križem rok in večno čakamo na multinacionalke, ki brez konkretnega pritiska, zlasti zakonodajnega, ne bodo storile veliko.”

besedilo Maja Hajdinjak

Objava v Vestniku: 28.12.2023

Foto: Anže Petkovšek