Evropska poslanca Irena Joveva in Klemen Grošelj (Renew Europe) sta v četrtek, 17. novembra 2022, organizirala dogodek Osvobodilna fronta za medije in demokracijo, s katerim sta želela analizirali stanje medijske svobode in sodobne izzive novinarstva tako v Sloveniji kot širše. Poslanka Joveva je izpostavila, da je za zagotavljanje kakovostnega in profesionalnega novinarstva potreben stalen napor, saj se, ko enkrat pridemo do točke, ko so javni mediji zgolj še propaganda ene politične stranke, zelo težko vrnemo v ravnovesje.

Na dogodku so poleg obeh evropskih poslancev razpravljali še novinar in nekdanji urednik ter televizijski voditelj Tone Hočevar, znanstvena sodelavka na FDV in nekdanja sekretarka na ministrstvu za kulturo Tanja Kerševan Smokvina ter novinar Večera in asistent na FDV Blaž Petkovič.

Z videonagovorom sta prisotne in tiste, ki so okroglo mizo spremljali prek prenosa v živo, pozdravila tudi predsednik politične Renew Europe Stephane Sejourne in predsednica odbora za kulturo in izobraževanje v Evropskem parlamentu Sabine Verheyen.

Med drugim so se pogovarjali o evropski zakonodaji na tem področju, predvsem aktu o svobodi medijev. Strinjali so se z mnenjem poslanke Joveve, da samo en zakonski predlog žal ne bo rešil vseh težav na medijskem področju, a poudarili, da je prav, da se zadeve premikajo v pravo smer. Poslanka, ki bo po vsej verjetnosti poročevalka pri sprejemanju akta v Evropskem parlamentu v imenu skupine Renew Europe, je zagotovila vso podporo pri oblikovanju besedila na način, da bo reševal čim večji obseg problematik na področju medijev, predvsem pa jim zagotavljal avtonomnost, svobodo, profesionalnost in čim boljše pogoje dela.

Grošelj je medtem izrazil zaskrbljenost, ker se moramo z vprašanjem svobode medijev in demokratičnih standardov soočati v Evropi  21. stoletja. Pri tem po njegovem mnenju ne gre spregledati dejstva, da je to proces, ki je načrten in tesno povezan z vse večjo radikalizacijo družbe. Tudi Slovenija ni imuna nanj. Pri tem je še poudaril, da bo medijski prostor, ki so ga sicer zasedali javni mediji, zasedel kapital s svojimi interesi, ki pa ne bo enak javnemu interesu.

Z njim se je strinjala tudi Tanja Kerševan Smokvina, ki pa je pozdravila to, da se trženjski vidik medijske zakonodaje premika v smeri večje zaščite demokratičnih standardov in človekovih pravic: »Znanstveno-raziskovalna sfera pozdravlja premik s strogo trženjskih pristopov v bolj znanstveni vidik na področju medijske zakonodaje.« Obenem je vesela večjega angažmaja in poguma Evropske komisije, saj so poskusi sprememb na medijskem področju velikokrat razvodeneli zaradi moči velikih lobijev in pristikov korporacij:

»Pogostokrat so ti začetni dobri nameni razvodeneli zaradi interesa držav članic in velikih korporacij, ki so vedno intenzivno lobirali.«

O tem, da je izredno pomembno aktivno spremljati spremembe na medijskem in zakonodajnem področju, ki ureja sektor medijev, pa je govoril Blaž Petkovič: »Pomembno se mi zdi, da vsakič, ko politika poskuša spreminjati zakonodajo, zastrižemo z ušesi. Da se vprašamo, kakšen je namen? Kaj želimo doseči s temi spremembami? Kaj je v ozadju? Kdo tukaj pomaga? Kdo lobira? Skratka, v našem prostoru smo imeli tudi toliko poskusov, ko nismo vedeli, kaj se dogaja v ozadju, da res moramo biti na preži in gledati, kaj se dogaja z medijsko politiko.«

Tone Hočevar je menil, da v Sloveniji doslej nismo uspeli pripeljati do konca nobene medijske zakonodaje zato, ker je vodilnim mnogokrat to ustrezalo:

»Zlasti govorim o javnih medijih in zlasti o RTV. In nobena stranka doslej ni znala stopiti na zavoro, oziroma imela toliko gasa, da bi to speljala do konca.«

Dogodek so govorci zaključili v upanju, da se bo situacija tokrat vendarle spremenila na bolje tako z zakonodajnimi spremembami na nacionalni kot na evropski ravni. Razpravo je poslanka Joveva sklenila z mislijo, da se mora politiko odstraniti iz organov upravljanja, zagotoviti zadostno število varovalk na vseh ravneh za vzdržno neodvisnost javnih medijev, zagotoviti pogoje reproduciranja kulture profesionalizma na javnih servisih ter zagotoviti ne le finančno vzdržnost in neodvisnost, temveč tudi ohranjanje gledanosti in vpliva kritičnega poročanja v javnih servisih v kontekstu aktualnega tehnološkega sveta ter odvračanju dezinformacij, groženj novinarjem in rušenju njihove kredibilnosti.

Pogovor si lahko ogledate na povezavi TUKAJ.

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.