Evropska poslanka Irena Joveva je ob letošnjem svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni kot govornica sodelovala na nacionalni konferenci o stanju in izzivih na področju Alzheimerjeve bolezni v Sloveniji. Srečanje letos poteka pod geslom ozaveščanja javnosti, destigmatizaciji, zgodnejšemu prepoznavanju težav in zdravljenju demence. Na vse to je v svojem nagovoru opozorila tudi Joveva.

“V naslednjih približno osmih minutah mojega nagovora bo po svetu približno 160 ljudi zbolelo za demenco. To je podatek Svetovne zdravstvene organizacije, namreč: da se v svetu povprečno na vsake tri sekunde razvije en nov primer demence. Tri sekunde,” je na začetku ponazorila poslanka.

Alzheimerjeva bolezen je sicer zelo razširjena, saj v Sloveniji za njo trpi več kot 32.000 ljudi, na svetu pa več kot 49 milijonov. Alzheimer Europe je zato v svojem programu za leto 2021-2025 izpostavil področje ozaveščanja celotne družbe o tej ‘tihi epidemiji’. Demenca je kronična napredujoča bolezen možganov, ki lahko prizadene vsakogar, a približno dve tretjini vseh bolnikov z demenco ima Alzheimerjevo bolezen.

Kampanja Svetovne Alzheimer organizacije (ADI) je za letos izbrala slogan  ”diagnoza”, kajti več kot tri četrtine ljudi z demenco po vsem svetu, tudi v Sloveniji, še vedno živi brez postavljene diagnoze. Zgodnje odkrivanje težav in postavitev pravilne diagnoze je ključno, saj lahko prav v tem obdobju z ustrezno terapijo ublažimo simptome ter zajezimo napredovanje bolezni, hkrati pa se vsaj malo pripravimo na prihodnost.

Joveva je hkrati opozorila na dejstvo, da se je zaradi izolacije in zmanjšanih socialnih stikov med svetovno covid krizo stanje bolnikov z demenco poslabšalo: “Alzheimer Evrope je v začetku letošnjega leta pozval vse države članice, da bolnikom z Alzheimerjevo boleznijo in njihovim svojcem zagotovijo prioriteto pri cepljenju. Smrtnost zaradi okužbe z virusom covid-19 je bila pri njih zelo velika, saj so zaradi bolezni še bolj občutljivi in bolj dovzetni za virus.”

Pomembne pa se ji zdijo tudi posledice, ki jih okužba s covid virusom pušča pri ostalih starejših: “Raziskave so pokazale, da bodo po okužbi utrpeli poslabšanje kognitivnih funkcij.” Ob tem je zdravstvena kriza povzročila tudi  številne nepopravljive posledice zaradi ukrepov, ki so močno vplivali na bolne ljudi in njihove svojce.

“Ljudje s hujšo obliko bolezni se niti niso zavedali razmer, veliko bolj pa so bili obremenjeni njihovi svojci, saj so bili obiski skoraj nemogoči. Korona kriza še vedno razkriva vse razsežnosti oskrbe, ki jo potrebujejo bolniki z demenco in njihove družine. V domovih starejših so se razgalile potrebe po dodatnih kadrih za zdravstveno oskrbo in nego, v lokalni skupnosti pa se je izkazalo, da je veliko oseb z neprepoznano ali zgodnjo obliko demence, ki so doslej v skupnosti nekako zmogli, v času ukrepov in socialne izolacije pa številni potrebujejo pomoč, a je mnogi ne znajo ali niti ne zmorejo sami poiskati.”

Pandemije žal še ni konec, zato bo v prihodnje pomembno predvsem to, da zdravstveni sistem ostane delujoč tudi na vseh ostalih področjih – ne le za zdravljenje virusa covid-19. “Ključno bo, da primarna raven zdravstva deluje normalno, da ljudje pridejo do svojih osebnih zdravnikov, da se pravočasno zaznajo težave, opravijo preiskave, da se obišče specialiste in da se postavijo ustrezne diagnoze,” je dodala Joveva in nagovor sklenila z zahvalo vsem, ki si prizadevajo za priznanje demence kot prioritete v javnem zdravstvu in raziskovalnih dejavnostih Evropske unije.

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.