Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 21. januarja 2025, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu sodelovala v razpravi o izvrševanju Akta o digitalnih storitvah (DSA) in pomenu zaščite demokracije na platformah družbenih medijev. ”Akt o digitalnih storitvah ni zgolj neobvezna smernica,” je bila glede pomena prve zakonodaje na tem področju jasna Joveva.

Evropska poslanka Irena Joveva (Renew Europe/Svoboda) je na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta sodelovala v razpravi o izvrševanju Akta o digitalnih storitvah (DSA) in pomenu zaščite demokracije na platformah družbenih medijev. ”Akt o digitalnih storitvah ni zgolj neobvezna,” je glede prve sprejete zakonodaje na tem področju na svetu bila jasna Joveva.

Uvodoma je izrazila presenečenje in hkrati zaskrbljenost nad tem, da je Evropski parlament sploh prisiljen razpravljati o izvrševanju zakonov, ki jih je sprejel z veliko večino:

”Akt o digitalnih storitvah (DSA) ni zgolj neobvezna smernica, temveč nosi polno težo demokratične legitimnosti. Zakon je bil skrbno oblikovan na način, da je uravnotežil interese vseh, in je dobil široko podporo tako v Parlamentu kot v Svetu EU.”

Ob tem je opozorila na nevarnost prepuščanja izvajanja evropske zakonodaje volji tehnoloških korporacij: ”Kje je naša suverenost, če dovolimo, da o skladnosti z zakonodajo odločajo tuji velikani glede na svoje interese,” je vprašala navzoče.

V nadaljevanju je odločno zavrnila napačne interpretacije, da DSA omejuje svobodo govora, saj je njegova naloga ravno nasprotna: DSA ne nasprotuje svobodi govora, temveč jo ščiti. Tako kot drugi zakoni EU tudi ta zagotavlja, da svoboda govora uspeva znotraj meja zakonitosti.” Ob tem je izpostavila nezakonita dejanja, ki jih zavrača vsa družba, kot so otroška pornografija, teroristične vsebine, kršitve avtorskih pravic in sovražni govor, ki poziva k nasilju. ”Upam, da se vsi lahko strinjamo, da je to upravičeno nezakonito. Meje so določene z razlogom.”

V zaključku je odgovorila tudi tistim, ki širijo dezinformacije o domnevni cenzuri Evropske unije, in opozorila na nevarnost političnih manipulacij: ”Še vedno boste lahko (zakonito) lagali in širili dezinformacije, vendar se zavedajte, da je današnja laž za politično korist lahko jutrišnja tragedija.”

Foto: EP – Philippe BUISSIN

Evropska poslanka Irena Joveva je v ponedeljek, 20. januarja 2025, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljala o možnem premirju v Gazi in potrebi po izpustitvi preostalih talcev ter končanju humanitarne krize. ”Predolgo smo čakali, a zdaj je tukaj – žarek upanja,” je ob tem dejala.

Uvodoma je poslanka obsodila katastrofalne, nepojmljive posledice uničujočega konflikta in izpostavila izjemno trpljenje predvsem prebivalstva Gaze:

”Bilo je dolgih, mučnih, neznosnih in uničujočih 471 dni. Dolgo je trajalo, a je tu – žarek upanja. Čeprav je to še največ upanja, kar sem ga do zdaj premogla, pa ostajam zaskrbljena,” je bila glede doseženega dogovora jasna Joveva.

V nadaljevanju je izrazila resno zaskrbljenost zlasti zaradi nedavnih izjav izraelskega predsednika vlade Benjamina Netanjahuja:

”Netanjahu nenehno poudarja, da je premirje začasno, obenem pa izraža pripravljenost, da znova sproži spopade z novimi, še bolj uničujočimi sredstvi. Vse to nakazuje, da želi dokončati genocid, ki ga je začel.”

Joveva je opozorila tudi na težke razmere, v katerih so Palestinke in Palestinci ob vračanju “domov, kolikor ga je sploh še ostalo”, torej na uničena območja, ki so povsem neprimerna za življenje. Kot je nadalje poudarila, bo pokonfliktna obnova zahteven proces, zato bo ključno doseči rešitev, ki bo temeljila na pravičnem in vzajemnem miru:

”Potrebujemo trajnostno rešitev – rešitev dveh držav, ki pa ne bo vključevala nezakonito izraelske okupacije. Poleg tega moramo zagotoviti znatno in zadostno humanitarno pomoč. To je najmanj, kar moramo storiti.”

Poslanka je svoj govor sklenila z odločnim pozivom:

”In ne smemo, ne smemo pozabiti. Več deset tisoč ljudi, ki so bili ubiti v tej vojni – si zasluži pravico. Tisti, ki so za to odgovorni, morajo – in bodo – odgovarjali. Pokažite enako raven skrbi, kolegice in kolegi.”

Foto: EP – Philippe BUISSIN

 

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 18. decembra 2024, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljala o boju proti zlorabam pri sklepanju pogodb s podizvajalci in proti nepoštenim posrednikom na trgu dela. ”Kaj imajo – najpogosteje – skupnega kratenja delavskih pravic, socialni dumping in nelojalna konkurenca?” je navzoče vprašala poslanka.

Poslanka je uvodoma opozorila na povezavo med kratenjem delavskih pravic, socialnim dumpingom in nelojalno konkurenco, pri čemer je izpostavila zlorabe podizvajalskih praks, ki se odvijajo prek zapletenih in nepreglednih podizvajalskih verig.

”Si lahko predstavljate svoja življenja brez gradbeništva, kmetijstva, transporta, turizma? Namreč ravno to so tisti sektorji, v katerih se zlorabe delovnih praks najpogosteje dogajajo in znotraj katerih je vse bolj razširjen ta izkoriščevalski poslovni model,” je dejala Joveva.

Čeprav naj bi Evropski steber socialnih pravic prek svojih mehanizmov preprečeval kratenja delavskih pravic, so po njenem mnenju zlorabe v Uniji še vedno preveč razširjene prav zaradi pomanjkanja minimalnih standardov za posrednike na trgu dela.

”In to jim omogoča, da se poslužujejo zavajajočih zaposlovanj, nezakonitih odtegljajev plač, novačenja delavcev v izkoriščevalske namene in prekomerne uporabe prekarnih oblik zaposlitev,” je ob tem dodala.

V zaključku je Evropsko komisijo pozvala k pripravi evropske zakonodaje, ki bo zagotovila zaščito delavskih pravic in povečala preglednost delovanja posrednikov na trgu dela.

”Hkrati pa mora zagotoviti, da bo tisto, kar bo najpogsteje skupno vsem v uniji: socialna varnost, pravičnost, dostojno življenje.”

Foto: EP – Philippe STIRNWEISS

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 17. decembra 2024, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljala o napačnih informacijah in dezinformacijah na platformah družbenih medijev ter s tem povezana tveganja za integriteto volitev v Evropi. ”Dezinformacijo lahko uniči samo tisti, ki jo zna razločiti,” je poudarila poslanka v luči širjenja lažnih novic po družbenih omrežjih.

Poslanka je uvodoma izpostavila zaskrbljujoč premik od tradicionalnih orodij političnih kampanj k novim digitalnim pristopom, kjer imajo družbena omrežja vse večjo, če ne že osrednjo vlogo.

”Podcenjevanje, kolegice in kolegi. Dogaja se nam podcenjevanje nevarnosti vpliva družbenih omrežij na rezultate volitev. Z dovolj oglaševalskega denarja lahko dosežeš marsikoga, ki ga sicer ne bi. Vse več ljudi novice – takšne in drugačne – dobiva prek družbenih omrežij, žal ne več prek profesionalnih medijev,” je poudarila Joveva.

Kot najbolj izrazit, vendar nikakor ne osamljen primer, je izpostavila nedavne dogodke v Romuniji ter opozorila na zlorabo odprtosti evropske družbe s strani tujih avtokratskih režimov, ki v sodelovanju z domačimi populisti destabilizirajo demokratične procese.

”Avtokratski režimi tujih držav zlorabljajo odprtost naše družbe in to obračajo proti nam samim,” je bila kritična glede tovrstnih nevarnih praks in ob tem spomnila na številne domače populiste, ki so za lastno korist pripravljeni trgovati celo z državnimi interesi.

V nadaljevanju je izpostavila, da se Evropska komisija ne more sprenevedati, ker obstaja zakonodaja, ki med drugim ureja spletno oglaševanje in delovanje algoritmov, a očitno ne deluje. Hkrati je pozvala k vzpostavitvi večje preglednosti na tem področju, saj da ne gre za cenzuro, pač pa za jasno razkritje, kdo je v ozadju neke objave.

Zaključila je z mislijo, da lahko demokratična družba deluje le z informiranimi državljankami in državljani. ”Dezinformacijo lahko uniči samo tisti, ki jo zna ločiti od resnice. Ne podcenjujmo še tega. Resnica je tista, ki potrebuje zagovornike.”

Foto: EP – Philippe STIRNWEISS

 

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 26. novembra 2024, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravjlala o zaostrovanju razmer na Bližnjem vzhodu in o nalogih za aretacijo, ki jih je izdalo Mednarodno kazensko sodišče (ICC). ”Nekoč sem verjela v zavezanost Evropske unije njenim temeljnim vrednotam. A kako lahko kdo še verjame v to,” je o dvojnih merilih izrazila razočaranje poslanka.

Poslanka je v uvodu izrazila razočaranje nad neskladjem med vrednotami, ki jih Evropska unija deklarativno zagovarja, in njenim delovanjem v praksi:

”Nekoč sem verjela v zavezanost Evropske unije njenim temeljnim vrednotam. A kako lahko kdo še verjame v to?”

S tem je opozorila na neodzivnost in molčečnost Unije ob hudih kršitvah mednarodnega prava in zločinih proti človeštvu, ki se dogajajo v Gazi.

Še posebej je izpostavila, da so izraelske sile izvedle smrtonosne napade na osebje in objekte Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA), nato pa delovanje te agencije še dodatno omejile.

Kot je poudarila, Evropska unija s svojo neodzivnostjo in nezmožnostjo obsodbe teh dejanj dejansko legitimira takšna ravnanja. ”Molk in neuspeh Unije, ko gre za obsodbo izraelskih dejanj, pomenita, da jih de facto podpiramo,” je dodala.

V nadaljevanju je izrazila veliko razočaranje nad neenotnim odzivom Evropske unije na odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča, ki je izdalo naloge za aretacijo visokih predstavnikov izraelskih oblasti in Hamasa:

”Kot Unija se radi predstavljamo kot zagovorniki vladavine prava, a ponovno so prevladala globoko zakoreninjena dvojna merila. To je sramotno,” je bila ogorčena poslanka.

Ob koncu je poslanka svoje kolegice in kolege v poslanskih klopeh pozvala k doslednosti pri spoštovanju vrednot Evropske unije in k odločnejšemu ukrepanju.

”Za vse, ki še vedno izbirate, od primera do primera, kdaj boste zagovarjali naše vrednote, je odločitev preprosta. Bodite boljši, kolegice in kolegi. Bodite tiho, ko otroci spijo. Ne pa takrat, ko jih ubijajo,” je zaključila Joveva.

 

Evropska poslanka Irena Joveva je v četrtek, 24. oktobra 2024, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravjlala o zlorabi novih tehnologij za manipulacijo in radikalizacijo mladih s sovražnim govorom in protidemokratičnim diskurzom. ”Zgodovina se ponavlja,” je bila glede uničujoče propagandne retorike kritična Joveva.

Uvodoma je poslanka Joveva opozorila na nevaren trend uporabe uničujoče propagandne retorike, ki jo v zadnjih letih vse bolj aktivno uporabljajo skrajne skupine. ”Zgodovina se ponavlja,” je opozorila in poudarila, da namen teh strategij vodi v razdvajanje in destabilizacijo demokratične družbe:

”To isto sovražno ideologijo, z istimi idejami in istim načinom komuniciranja smo – po bolečih lekcijah – nekoč potisnili na skrajni rob. Toda zdaj so se uspešno prikradli nazaj v središče.”

Pri tem, kot je poudarila, poleg uporabe umetne inteligence za širitev svoje ideologije sočasno širijo dezinformacije, s katerimi diskreditirajo vse, ki se ne strinjajo z njimi:

”Gre za usklajeno, dobro financirano nadnacionalno kampanjo za širitev in uveljavitev avtoritarnosti, če ne še česa hujšega, v Evropi,” je dodala.

V zaključku je opozorila na zgodovinske vzporednice: ”V času porasta nacizma so to počeli s prevzemom radijev. Danes to počnejo prek družbenih omrežij. In prav imajo, izbira je res naša. Ali torej res želite, da to spet postane prevladujoča retorika, normalno? Jaz ne.”

Ozadje

V zadnjih letih se je pojavila zaskrbljujoča rast skrajnih ideologij, ki z inovativnimi pristopi na družbenih omrežjih uspešno nagovarjajo mlade po vsej Evropi. Skrajne politične skupine, kot je Alternativa za Nemčijo (AfD), aktivno izkoriščajo različne družbene platforme za širjenje svojih prepričanj, ki vodijo v normalizacijo radikalnih pogledov. Ta izredno nevaren trend ni omejen le na Nemčijo, saj skrajna desnica s ciljno usmerjenimi kampanjami, ki vključujejo tudi glasbene spote in video igre, pomembno prispeva k radikalizaciji mladih tudi v sosednji Avstriji in Franciji. Diskurz na družbenih omrežjih, ki ga sedaj obvladuje skrajna desnica, je rezultat predvsem dolgoletnih in dobro financiranih nadnacionalnih kampanj. Te kampanje uspešno širijo dezinformacije in diskreditacije ter ustvarjajo vzporedni medijski prostor, ki je zelo natančno usmerjen na mlado populacijo, pri čemer takšne prakse postavljajo resna vprašanja o prihodnosti demokratičnih vrednot v Evropi.

Foto: EP – Mathieu CUGNOT

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 22. oktobra 2024, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament glede nujno potrebnega premrija v Libanonu in zaščiti misije UNIFIL zaradi nedavnih napadov. ”stopnjevanje konflikta na Bližnjem vzhodu je grozljivo,” je ob tem poudarila.

Poslanka je uvodoma izrazila globoko zaskrbljenost zaradi zaostrovanja konflikta na Bližnjem vzhodu, pri čemer je izpostavila, da grozljive razmere v regiji zahtevajo takojšnje ukrepanje. Ob tem je postavila ključno vprašanje: ”Kdo je resnično kriv?”

Nadaljevala je z opisom tragičnih posledic vojne, v kateri ne mine dan brez novih smrtonosnih napadov na civilno prebivalstvo ali na zdravstveno infrastrukturo.

”Prisilno razseljeni prebivalke in prebivalci, ki iščejo zatočišče, ostajajo tarče v bombardiranih in požganih zavetiščih. Prebivalstvo Palestine ali Gaze, če želite, prebivalstvo Libanona, celo pripadnice in pripadniki mirovnih sil se nimajo kam skriti pred bombami, uničenjem in kaosom. V tej vojni so ljudje zažgani do smrti, razstreljeni na koščke …” je poslanka nanizala le del grozot, od katerih očitno ni izvzet nihče.

”Že več kot leto dni opazujemo razpad človečnosti, pošiljamo orožje Izraelu in ga podpiramo s trgovinskimi sporazumi.”

Kot je nadalje izpostavila, je predolgo dopuščanje izraelskih dejanj od mednarodne skupnosti le še okrepilo brutalnost te vojne.

”Seveda je kriv Netanjahu. Vendar smo krivi tudi mi. Vi. Želite prekinitev ognja? Prekinimo podporo Izraelu, prekinimo dobavo orožja, prekinimo trgovinske sporazume. To so pogoji za prekinitev ognja,” je zaključila.

Foto: EP – Laurie DIEFFEMBACQ

 

Evropska poslanka Irena Joveva je v četrtek, 10. oktobra 2024, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu nagovorila Evropski parlament ob svetovnem dnevu duševnega zdravja. ”Če pešanje fizičnega še opazimo, pešanja duševnega prepogosto ne zaznamo,” je ob tem poudarila.

Poslanka je uvodoma opozorila na pogosto dojemanje zdravja kot nečesa samoumevnega, še posebej na področju duševnega zdravja. ”Če pešanje fizičnega še opazimo, pešanja duševnega prepogosto ne zaznamo. Ga celo ignoriramo,” je izpostavila, poudarivši, da gre za napako tako politikov kot celotne družbe.

V nadaljevanju je naslovila ključne izzive na področju duševnega zdravja v Evropski uniji, pri čemer je posebej izpostavila pomanjkanje sistematičnega ozaveščanja in izobraževanja o duševnem zdravju ter omejeno dostopnost do zdravstvenih storitev na tem področju.

“Še vedno naši javni zdravstveni sistemi ne zagotavljajo vsem dostopnih zdravstvenih storitev na področju duševnega zdravja,” je opozorila in dodala, da tudi finančna sredstva za te dejavnosti še vedno niso ustrezno zagotovljena.

Poslanka je bila posebej kritična nad vztrajno stigmatizacijo duševnih težav in nad vedno višjim številom samomorov, zlasti med mladimi.

Ob koncu svojega govora je izrazila upanje, da današnja razprava ne bo zgolj simbolična obeležitev svetovnega dneva duševnega zdravja, temveč da bo vodila v oblikovanje celostne evropske strategije, ki bo naslovila vse izzive na tem področju.

“Okej je, če nisi okej. Ni pa okej, če se boriš v tišini … ker ne dobiš potrebne pomoči,” je zaključila s pozivom k večji podpori in dostopnosti pomoči za vse, ki se soočajo z duševnimi stiskami.

Foto: EP – Mathieu CUGNOT

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 8. oktobra 2024, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljala o skrbi za trajnostna, dostojna in cenovno dostopna stanovanja v Evropi. ”Potrebujemo načrt za zagotavljanje socialnih in cenovno dostopnih stanovanj,” je ob tem poudarila.

Poslanka je uvodoma izrazila globoko zaskrbljenost nad trenutnim stanjem na stanovanjskem trgu po vsej Evropski uniji. Kako bomo zagotovili napredno in konkurenčno Evropsko unijo, dokler si naše državljanke in državljani težko – če sploh – privoščijo streho nad glavo, je z vprašanjem izpostavila nujnost reševanja problematike.

Ob tem je izrazila tudi zaskrbljenost zaradi trenutnih evropskih pravil, ki v sedanji obliki bolj ščitijo kapitalske interese kot pa ljudi.

Čeprav je v nadaljevanju pozdravila prihajajoče imenovanje komisarja za energijo in stanovanja, je opozorila na dejstvo, da se trenutna politika zgolj osredotoča na energetsko sanacijo zgradb. To ne pomeni, da to ni pomembno, je dodala, vendar to ne bo rešilo stanovanjske problematike:

“Najprej potrebujemo strategijo za spodbujanje javnih in zasebnih investicij, načrt za zagotavljanje socialnih stanovanj in cenovno dostopnih stanovanj. “

Poslanka je izpostavila še, da bo stanovanjska problematika eden ključnih izzivov prihodnosti, ki ga bo treba reševati s konkretno vizijo in ukrepi. “To in še več bo potrebno, da stanovanja prelevimo iz luksuza nazaj v osnovno, temeljno pravico vsakogar,” je zaključila.

Foto: EP – Alain ROLLAND

Evropska poslanka Irena Joveva je v četrtek, 19. septembra 2024, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljala o sušah in ekstremnih vremenskih pojavih kot grožnji lokalnim skupnostim in kmetijstvu v Evropski uniji v času podnebnih sprememb. “Vsa Evropa, ves svet prazaprav, se sooča z grozovitimi posledicami podnebnih sprememb. In zavedati se moramo, da bo vsako leto samo slabše. Žal,” je ob tem poudarila. 

Poslanka je uvodoma izpostavila vse bolj uničujoče posledice podnebnih sprememb, s katerimi se soočajo številne evropske države. Nedavne naravne nesreče, kot so poplave v srednji Evropi, požari na Portugalskem in v Grčiji ter suša v južni Italiji in Španiji, po njenih besedah jasno kažejo, da je nujno ukrepati hitreje in bolj odločno.

Kot je poslanka v nagovoru izpostavila, tudi pomembni koraki, ki jih je Evropski parlament storil v prejšnjem mandatu, še vedno niso zadostni za preprečitev prihodnjih katastrof.

V nadaljevanju je dejala, da je solidarnost temelj Evropske unije, kar se je večkrat izkazalo prav ob naravnih nesrečah, vendar je hkrati dodala, da so odzivi na njihove posledice pogosto prepočasni.

”Težje je nastalo škodo popraviti kot pa se na naravne nesreče pripraviti, da te niso tako uničujoče,” je dejala in ocenila, da je ključ v preventivnih ukrepih, ki lahko zmanjšajo posledice tovrstnih nesreč.

Ob tem je še kritizirala poskuse zmanjševanja pomena evropskega zelenega dogovora (Green Deal).

”Podnebne spremembe so resnica. Naravne katastrofe kot posledica so resnica. In ni rešitev v tem, da zvodenimo famozni Green Deal, kot trdijo nekateri. Rešitev je v tem, da povečamo namenska sredstva EU in investiramo v to, da države prilagodijo infrastrukturo ter s tem zmanjšajo ogroženost in posledice na lokalni ravni – za tiste, ki jih te nesreče seveda najbolj prizadenejo,” je zaključila.

EP/Foto: Allain ROLLAND