Evropska poslanka Irena Joveva se je v torek, 21. oktobra 2025, udeležila plenarne razprave o polarizaciji in vse večji represiji v Srbiji eno leto po tragediji v Novem Sadu, kjer je poudarila, da je čas in ključnega pomena, da se EU končno postavi v bran tistim, ki se zavzemajo za prave vrednote.

”Bolje ćaciji kot naciji,” je uvodoma Joveva citirala zloglasni slogan, ki se je prijel med podporniki režima in ki naj bi predstavljal ciničen odziv na vseštudentsko vstajo, ki je v preteklem letu zajela vsa večja srbska mesta. Zadnja beseda nosi zavržno povezovanje z nacizmom, s katerim Vučićev režim etiketira lastne državljane, ki že leto dni vztrajajo na ulicah različnih mest po državi.

V nadaljevanju je pojasnila, da ime mesta »Novi Sad« dobesedno pomeni »nov zdaj«, kar lahko posluži tudi kot simbol želje protestnikov po takojšnji spremembi in dostojni prihodnosti tukaj in zdaj, ne nekega obljubljenega jutri. Ob tem je Joveva izpostavila groteskno ironijo razmer v Srbiji:

”Tisti, ki naročajo pretepanja, označujejo pretepene za ‘naciste’. Izmišljajo si lažne študente – ćacije, medtem ko resnični študenti krvavijo za demokracijo. V resnici pa so ti študenti tisti, ki nam dajejo resnično lekcijo – lekcijo poguma.”

”Zdaj smo za lekcijo na vrsti mi,” je povedala in poudarila, da se mora Evropska unija jasno postaviti v bran tistim, ki branijo demokracijo, ne pa na stran tistih, ki jo teptajo.

V zaključku je Joveva režimu v Beogradu jasno sporočila, da se njihov čas nekaznovanosti izteka.

”Pričakujte ciljno usmerjene sankcije za vsakogar, ki nosi odgovornost. In ne hiteti s pisanjem tistih učbenikov. Vaša lekcija na silo je končana. Ocenjevala vas bo zgodovina.”


EP/Michel CHRISTEN

Evropska poslanka Irena Joveva se je v torek, 21. oktobra 2025, udeležila plenarne razprave o počasnem sodstvu in nazadovanju pravne države na Malti osem let po umoru Daphne Caruana Galizie. Pri tem je ostro obsodila malteško vlado in pristojne institucije, da kljub odmevnosti njenega umora pravici še vedno ni zadoščeno.

”Povsod, kamor pogledaš, so goljufi,” je Joveva uvodoma spomnila na besede pokojne Daphne Caruane Galizie ter ob tem poudarila, da prav te besede žal še danes dodobra opisujejo razmere na Malti.

Po oceni Joveve je ravno pokojna Daphne s svojim novinarskim delom poosebljala temeljne vrednote demokracije, prav zaradi njih pa na koncu plačala najvišjo ceno:

”Govorila je resnico, razkrivala korupcijo, zahtevala odgovornost. Vse tisto, kar naj bi bilo v demokraciji samoumevno.”

A kljub odmevnosti njenega dela in njenem prav tako odmevnem umoru pravici še vedno ni zadoščeno.

”Tisti, ki so pritisnili na sprožilec, so v zaporu. Tisti, ki so dali ukaz, so na prostosti. In tisti, ki so preiskavo ovirali, še vedno na svojih položajih.”

Ob tem je poslanka malteški vladi očitala, da se namesto zagotavljanja pravice in zaščite svobode medijev raje ukvarja z odstranjevanjem rož s spominskega mesta umorjeni novinarki.

V nadaljevanju je Joveva opozorila še na ugotovitve pristojnih institucij, ki kažejo na popolno odsotnost napredka pri reformah. Kot je izpostavila, se doslej še noben korupcijski primer na Malti ni končal s pravnomočno obsodbo, medtem ko novinarji še naprej delajo v sovražnem in nevarnem okolju. Obenem je pojasnila, da to ni zgolj malteški, temveč vseevropski problem, saj brez odgovornosti trpi vsa Unija.

V zaključku je poslanka Joveva izrazila prepričanje, da je skrajni čas za dejanske ukrepe in spremembe razmer, na katere je vse svoje življenje opozarjala tudi Daphne: ”Naj lopovov ne bo tam, kjer se odloča o naših življenjih.”

EP/Alain ROLLAND

Evropska poslanka Irena Joveva se je v torek, 21. oktobra 2025, udeležila plenarne razprave o nedavnem tako imenovanem mirovnem sporazumu na Bližnjem vzhodu in vlogi Evropske unije, kjer je jasno pozvala k takojšnjemu in odločnemu ukrepanju: ”Preprosto ukrepajte. Bolje pozno kot nikoli, vendar nikoli več tako pozno.”

Uvodoma je Joveva spomnila, da je Evropska unija predolgo le nemo opazovala dogajanje v Gazi. Kot je poudarila, so evropske institucije leta razpravljale, izražale zaskrbljenost in obsojale nasilje, a pri tem niso storile ničesar konkretnega:

”Gledali ste, kako Gaza gori, razpravljali, obsojali, izražali skrb … pa vendar niste ukrepali. Opazovali ste genocid, a ga niste upali tako poimenovati. Govorili o načelih, vendar niste izpolnili nobenega. Izdali smo Palestinke in Palestince. Izdali smo svet in izdali človeštvo.”

Ob nedavni sklenitvi tako imenovanega mirovnega sporazuma je Joveva opozorila, da se moramo vprašati: mir za koga?

”Gre res za premirje ali za – če navajam Franceso Albaneze – ‘ti miruješ, jaz streljam’,” je še vprašala ter dodala, da medtem ko se sovraštvo med skrajno desnico v Izraelu in Hamasom medsebojno napaja, nedolžni civilisti še naprej plačujejo najvišjo ceno.

Posebej je opozorila na vlogo Evropske komisije in njen nedavno predstavljeni pakt za Sredozemlje, ki po oceni Joveve žal znova potrjuje dvojna merila Evropske unije:

”Pridigate o stabilnosti in varnosti in hkrati favorizirate agresorja, medtem ko Palestino omenjate zgolj simbolično. Je to res vloga, ki jo želimo igrati? Želimo res gledati, kako se kratijo človekove pravice, pobijajo ljudje in kako svet še naprej gori?”

V zaključku je pozvala k takojšnjim in odločnim ukrepom, ki morajo v primeru kršitve sporazuma imeti jasne posledice – sankcije, izolacijo in odgovornost za kršitelje: ”Preprosto ukrepajte. Bolje pozno kot nikoli, vendar nikoli več tako pozno.”

EP/Alexis HAULOT

Evropska poslanka Irena Joveva se je v četrtek, 9. oktobra 2025, udeležila plenarne razprave ob svetovnem dnevu duševnega zdravja in ob tem poudarila, da mora biti duševno zdravje postavljeno v središče evropskih politik. ”Duševno zdravje ni razkošje. Je temeljna človekova pravica. Je dostojanstvo.”

Uvodoma je Joveva spomnila, da je Evropska komisija v prejšnjem mandatu sicer predstavila Evropsko strategijo za duševno zdravje, ki je korak v pravo smer, vendar je ta po njeni oceni še vedno premalo ambiciozna.

”Duševno zdravje se ne začne v bolnišnicah, veste, ampak v družbah, ki dajejo ljudem varnost, stabilnost in priložnost,” je izpostavila.

Zato je pozvala k konkretnim ukrepom, med drugim k močnejšim socialnim varnostnim mrežam, dostopnim stanovanjem, zmanjševanju revščine in neenakosti, boljši zaščiti pred izgorelostjo ter vključitvi duševnega zdravja v Evropski steber socialnih pravic.

Joveva je opozorila tudi na naraščajoči vpliv umetne inteligence na duševno zdravje, ki ga družba pogosto podcenjuje. ”Naše družbe so vse bolj odvisne od algoritmov, umetna inteligenca pa oblikuje naša življenja – in naša čustva,” je dejala ter dodala, da je bila prav umetna inteligenca eden od razlogov, zaradi katerih je najstnik končal svoje življenje.

V zaključku se je Joveva zavzela za uvedbo jasnih pravil in varoval na evropski ravni, ki bodo  zagotovila, da bo Evropska unija resnično pokazala skrb za duševno zdravje in s tem tudi skrb za ljudi.

Foto/EP: Fred MARVAUX

 

Evropska poslanka Irena Joveva se je v torek, 8. julija 2025, udeležila plenarne razprave o poročilu Evropske komisije glede napredka Severne Makedonije za leti 2023 in 2024. ”To poročilo je poročilo o evropski poti ene države kandidatke. Poti naroda, ki je bil tolikokrat ponižan in nalagan … pa je še vedno boljši od marsikaterega znotraj Unije,” je ob tem izpostavila.

Uvodoma je Joveva poudarila, da je omenjeno poročilo namenjeno spremljanju evropske poti države kandidatke, ki je bila na tej poti večkrat izpostavljena neupravičenemu pogojevanju, političnim blokadam in poniževanjem. Kljub vsem oviram pa makedonski narod po njenih besedah ostaja bolj dosleden evropskim vrednotam kot marsikdo znotraj same Unije.

Pri tem je jasno izpostavila, da poročilo ni in ne sme postati prostor za razpravo o obstoju makedonskega naroda, jezika ali identitete:

“Čeprav me ta del besedila v poročilu seveda ne moti, podpiram ga in ne bom glasovala za njegov izbris, moram kljub temu biti fer in makedonskemu narodu sporočiti: vem, da boli. Mene tudi. Ampak ne pristajajte na narativ politike, ki bo govoril, da vam je Evropski parlament s tem odvzel identiteto ali jezik. Ni res.“

Hkrati je Joveva obsodila politične manipulacije in populistične interpretacije, ki zlorabljajo občutljiva vprašanja identitete ter pri tem zavirajo tako širitveni proces Evropske unije kot tudi zaupanje v njene institucije. Tistim, ki z zavestnim zavajanjem nasprotujejo pravičnosti, pa je odločno sporočila: “Makedonski jezik je avtentičen, vaši poskusi pa moderna fikcija. Identiteta, ki je preživela stoletja, ne bo izginila zaradi enega glasovanja in vašega lobiranja.“

Svoj nagovor je zaključila z mislijo, da makedonski narod za svoj obstoj ne potrebuje nikogaršnjega dovoljenja: “Da pa bi to končno prepoznali tudi tisti, ki še vedno dvomite … za to potrebujete predvsem poštenost, integriteto in pogum. Vem.“

Foto/EP: Brigitte HASE

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 8. julija 2025, sodelovala na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v razpravi o stanju glede izvajanja evropskega akta o svobodi medijev v državah članicah Evropske unije.

Uvodoma je Joveva poudarila, da predstavlja Evropski akt o svobodi medijev enega ključnih zakonodajnih dosežkov prejšnjega mandata Evropskega parlamenta, ki je nastal kot odziv na konkretne primere političnih pritiskov na medije – tudi na izkušnji Slovenije. »Nastal je tudi zaradi napadov Janševe vlade na STA in RTV. Žal. Če to doživiš, veš, kako pomembno je imeti evropske varovalke,« je pojasnila.

Ob tem je opozorila, da do začetka polne uveljavitve akta sicer preostaja še natanko en mesec, vendar se številne države članice nanj še vedno ne pripravljajo dovolj resno ali pravočasno. Komisijo je zato pozvala, naj nemudoma sproži postopke pred Sodiščem EU proti vsem državam, ki z implementacijo zamujajo:

»Od sprejetja (zakona) je medijska svoboda marsikje po EU nazadovala, merim predvsem na Slovaško, mediji pa niso imuni pred napadi oblasti nikjer. Pri svobodi medijev je enako kot pri katerikoli svobodi: ko jo zadušiš, jo težko vzpostaviš nazaj. Pomena svobode pa se zaveš, ko jo izgubiš.«

V zaključku je ocenila, da besedilo akta vsebuje številne pomembne določbe, ki bi lahko učinkovito zaščitile novinarje in uredništva pred političnimi posegi, zasebnimi interesi in neomejenim vplivom digitalnih platform. Vendar kot je dodala, brez jasne odločenosti institucij, zlasti Evropske komisije, da te določbe tudi dejansko uveljavijo, vsebovane varovalke ostajajo zgolj načelna zagotovila brez pravega učinka.

Evropska poslanka Irena Joveva se je v ponedeljek, 7. julija 2025, udeležila plenarne razprave v Evropskem parlamentu, kjer je navzoče nagovorila pred glasovanjem o resoluciji “o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji”. “Tako zelo ljubijo svoj dom, da so ga “spremni” prodati. Včasih tudi zamenjati. Podobno, kot bi zamenjali zgodovinska dejstva,” je ob tem poudarila.

Uvodoma je Joveva opozorila, da medtem ko po svetu divjajo vojne, genocid in obenem spremljamo razpad liberalne ureditve, pri čemer je enakost postala samo še iluzija, so nekateri poslanci v Evropskem parlamentu predlagali zgodovinsko netočno resolucijo, s katero želijo povojno obdobje v Sloveniji, spisati na novo. Ob tem je spomnila tudi na manipulacije, ki so spremljale postopek njenega sprejemanja:

“In s čim se ukvarjajo kolegi na desni? V Evropski parlament z zlorabo postopkov prinašajo zgodovinsko netočno resolucijo, ki bi povojno obdobje v Sloveniji, obdobje izpred 80 let spisala na novo in to z rokami neonacistovi n neofašistov.”

V nadaljevanju je obsodila nevarno politično instrumentalizacijo zgodovine in opozorila na cinizem najnižjega ranga:

“To, da resolucijo potrjujejo recimo tisti, ki na avstrijskem Štajerskem s himno preizprašujejo slovensko ozemlje. In recimo tisti, ki so konec tedna na koncertu kričali, da so ”spremni”. Slovenski ”domoljubi” torej tako zelo ljubijo ta svoj dom, da bi ga prodali.”

V zaključku je opozorila, da so takšna dejanja, ki jih nekateri z navdušenjem razglašajo za dosežke, v resnici izraz politične sprevrženosti, kjer ne gre za spoštovanje žrtev ali dostojanstva, temveč zgolj in samo za preračunljivo spreminjanje preteklosti v skladu z  lastnimi interesi:

“Oni so ”spremni”. Začeli so z revizijo zgodovine, nadaljevali bodo z uničenjem vsega samoumevnega v Uniji.”

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 17. junija 2025, sodelovala na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v razpravi o nevarnosti nadaljnje nestabilnosti na Bližnjem vzhodu po izraelsko-iranskem vojaškem zaostrovanju razmer, pregledu pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom ter genocidom v Gazi. Zelo očitno je, kdo najbolj ogroža stabilnost Bližnjega vzhoda, je ob tem izpostavila Joveva.

“Bližnji vzhod pretresajo konflikti. Genocid. Trpljenje. Nepravičnosti, ki jih ne poganjajo starodavna rivalstva, temveč nenehna nekaznovanost, vojaška agresija in sistematično zanikanje človekovih pravic.”

S temi besedami je poslanka začela svoj govor in nadaljevala s pojasnilom, da nenehni napadi Izraela na Gazo, posledice njegovih uničujočih napadov na Libanon kot tudi njegova vse bolj agresivna drža po celotni regiji niso upravičljivi primeri pravice do samoobrambe, temveč so del premišljenega vzorca delovanja za destabilizacijo regije.

Ob tem je zaradi vse večjih napetosti z Iranom Joveva izpostavila škodljiv vpliv ZDA, zlasti Trumpove administracije, ki s svojo agresivno retoriko dodatno zaostruje že tako napete razmere:

“Tokrat je na vrsti Iran. A z enim pomembnim dodatkom: prstnimi odtisi Washingtona, natančneje Trumpa, ki z zloveščimi sporočili dodatno podžiga napetosti. Res je, Iran je pomemben ruski zaveznik. A nasilje nikoli ni rešitev, mar ne? Mahatma Gandhi je to najbolje povzel: “Tudi ko se zdi, da nasilje prinaša nekaj dobrega, je to dobro le začasno. Zlo, ki ga povzroči, pa je trajno.”

Hkrati je opozorila na dvojna merila tistih, ki te oborožene napade še vedno opravičujejo s pravico do samoobrambe, kljub očitnim dokazom o tem, kdo dejansko najbolj ogroža stabilnost regije. Prav tem je sporočila:

“Če si Evropska unija res želi mirne in diplomatske rešitve, je skrajni čas, da končno potegne črto tudi proti temu agresorju – začenši s prekinitvijo pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Izraelom ter z uveljavitvijo odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča. Takoj.”

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 18. junija 2025, sodelovala na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v razpravi glede ustavitve genocida v Gazi in morebitnih sankcij Evropske unije. “Končno. Končno z naslovom te razprave ta dvorana uradno priznava tisto, na kar nekateri med nami opozarjamo že leta. To, kar se dogaja v Gazi, je genocid,” je ob tem poudarila.

V nagovoru je bila poslanka ostra do tistih, ki kljub vsakodnevnim poročilom o grozodejstvih še vedno opravičujejo izraelska dejanja ali zanemarjajo odgovornost, ki jo ima pri ustavitvi genocida vsa mednarodna skupnost:

“Tisti, ki tega še vedno nočete videti, ki se še naprej skrivate za sodišči ali pravnimi formalnostmi, niste le sokrivi. Ste brezsramni dvoličneži. Rušite prav tiste pravne temelje, ki jih sicer tako ponosno zagovarjate.”

Opozorila je tudi na politično manipulacijo in preusmerjanje pozornosti, kar se dogaja z izraelskimi napadi na Iran ravno v trenutku, ko se je domači in mednarodni pritisk na izraelskega premierja Netanjahuja stopnjeval.

“Naključje, kajne? /…/ In potem si nekateri še vedno drznejo govoriti o izraelski pravici do samoobrambe “v tem kontekstu”. V kakšnem kontekstu? Izraelska vojska strelja na ljudi, ki stojijo v vrstah za hrano. To niso zablodeli streli v vojnem metežu. To je načrtno, hladno, preračunano. Tudi tiso malo humanitarne pomoči spremeniti v veliko, smrtonosno orožje.”

V luči vsega tega je Joveva EU znova jasno pozvala k odločnemu ukrepanju.

“Ustavite se. Ne bodite sokrivi. Uvedite sankcije zoper Izrael. Če ne, še vedno podpirate genocid. Če ima samo ena stran vojsko, opremo in orožje … to ni vojna. To je pokol.”

EP/foto: Alain ROLLAND

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 17. junija 2025, sodelovala na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v razpravi o poročilu Evropske komisije o stanju pravne države v EU za leto 2024. ”Poročila o vladavini prava so super … na papirju,” je ob tem poudarila in dodala, da se ukrepanje prevečkrat konča pri priporočilih, namesto a bi sledili konkretni in dosledni ukrepi proti državam kršiteljicam.

»Naše poročilo ima vse ključne poudarke, ki so potrebni za delovanje demokracije in zaupanje v naše institucije. Torej: neodvisno pravosodje, protikorupcijski ukrepi, svoboda medijev, svobodno delovanje civilne družbe, enakost pred zakonom,« je uvodoma poudarila Joveva in dodala, da je v tem smislu dokument sicer dobro zastavljen.

Vendar je hkrati opozorila na neučinkovitost trenutnega pristopa in pojasnila, da ukrepi ne smejo ostati samo na papirju, saj resnično zaupanje v institucije temelji predvsem na konkretnih dejanjih.

V nadaljevanju je pozvala EU k odločnejšemu ukrepanju pri zaščiti pravne države, tudi z uporabo obstoječih pravnih in finančnih mehanizmov:

”Tožbe Komisije bi morale biti bolj pogoste, zamrznitve sredstev sistematične. Slovaška s Ficom na čelu je tipičen primer, ko je EU preveč popustljiva. Spet.”

Ob tem je izrazila podporo predlogom iz poročila, ki predvidevajo nadgradnjo orodij za zaščito pravne države, še posebej konceptu pametnega pogojevanja, ki bi omogočilo neposredno podporo državljanom tudi v primeru zamrznitve sredstev njihovi državi.

”Ker res niso oni krivi za dejanja neliberalnih vlad. So pa oškodovani. Najprej zaradi zamrznitve sredstev, potem pa še, ko jim nevarni populisti dokončno ugrabijo državo,” je zaključila.