Evropska poslanka Irena Joveva se je v četrtek, 18. decembra 2025, udeležila plenarne razprave o potrebi po vzpostavitvi evropskega ščita demokracije, v povezavi z algoritmi velikih spletnih platform, tujim vmešavanjem in širjenjem dezinformacij. V razpravi je opozorila na vse izrazitejše zunanje pritiske na demokratične procese v Evropski uniji, tako z vzhoda kot tudi čez Atlantik.

”Kadar so ljudje dobro obveščeni, jim je mogoče zaupati lastno oblast,” je spomnila navzoče na misel iz države, ki danes ravna ravno nasprotno. Ob tem je dodala, da je Evropa pod pritiskom z več strani, saj jo z revizionističnega Vzhoda ogrožajo poskusi spodkopavanja demokracije od znotraj, medtem ko čez Atlantik posluša očitke, da so evropski zakoni domnevno protidemokratični in proti svobodi.

”Tisti, ki nas poskuša poučevati o „pravi demokraciji“, je tisti, ki širi laži, toži svobodni tisk in se igra z demokratičnimi institucijami kot šolski nasilnež … vse to pa počne, medtem ko nas pritiska, naj opustimo prav tista orodja, ki zagotavljajo poštenost naših volitev in neodvisnost našega tiska,” je opozorila na nevarno ironijo takšnih ravnanj.

V tem kontekstu je ocenila, da je Evropski ščit demokracije nujna in hvalevredna pobuda v svetu, ki je do Evrope vse bolj sovražen. Ob tem pa je poudarila, da Unija že razpolaga z močnimi zakonodajnimi okviri, kot sta akt o digitalnih storitvah in akt o svobodi medijev, ter da je ključno predvsem to, da ima Evropska komisija politični pogum za njihovo dosledno uveljavljanje.

Ob zaključku je izpostavila, da je resnična moč Evrope v vladavini prava in v trdnem uveljavljanju demokratičnih standardov, ki jih je sama zgradila. ”Šele takrat bomo izbrali prihodnost, ki jo želimo in ne tisto, ki jo za nas načrtujejo drugi,” je sklenila.

Foto/EP: Mathieu CUGNOT

Evropska poslanka Irena Joveva se je v sredo, 17. decembra 2025, udeležila plenarne razprave o nujno potrebnem boju proti diskriminaciji v EU s horizontalno protidiskriminacijsko direktivo. ”Petnajst let zavlačevanja, petnajst let neenakosti. Petnajst let dolga, ki ga ima EU do svojih ljudi,” je bila glede enega od ključnih zakonodajnih predlogov na tem področju jasna Joveva.

Uvodoma je opozorila na dolgoletno zavlačevanje pri sprejemanju horizontalne direktive ter pojasnila, da Evropska unija s tem že petnajst let ustvarja in ohranja neenakost kot pravno dejstvo. ”Tako dolga blokada ni tehnični  zastoj, je prvovrsten politični absurd,” je dodala.

Kot je nadalje poudarila ne gre za naključje, temveč za zavestno politično odločitev, ki ima zelo konkretne posledice za številne ljudi po vsej Evropi. ”Milijoni ljudi po Evropi ostajajo nezaščiteni pri dostopu do stanovanja, izobraževanja ter blaga in storitev — zgolj zaradi tega, kdo so. To ni naključje, pač pa posledica naših (ne)odločitev.”

Ob tem je zavrnila očitke, da gre za ideološki projekt ali za protekcionizem manjšin in poudarila, da direktiva predstavlja minimum enakosti in osnovni standard varstva človekovih pravic. Posebej kritična je bila do dejstva, da je Evropska komisija februarja letos direktivo skoraj umaknila, kar samo nakazuje, kako hitro so lahko temeljne pravice postavljene pod vprašaj.

Opozorila je tudi na širši politični kontekst, v katerem skrajno desna gibanja, sicer finančno močno podprta, odkrito napadajo enakost in človekove pravice. Pri tem je poudarila, da je bila prav civilna družba tista, ki je ustavila poskus umika direktive, ne pa politična volja institucij. ”In oni so tisti, ki so ustavili umik te direktive. Ne mi ali famozna politična volja. Hierarhija diskriminacije mora pasti. Začetek je jasen: sprejetje te direktive.”

Ob zaključku je dejala, da bo to preizkus verodostojnosti evropskih vrednot, za katere se Evropska unija po lastnih besedah uči že vsaj petnajst let, ter dodala, da je bilo odlašanja dovolj.

Foto/EP:  Christian CREUTZ

Evropska poslanka Irena Joveva se je v sredo, 17. decembra 2025, udeležila plenarne razprave o digitalizaciji, umetni inteligenci in algoritemskem upravljanju na delovnem mestu, v okviru katere je opozorila na vse večji vpliv teh tehnologij na vsakdan delavk in delavcev ter na njihov pomen pri oblikovanju prihodnosti dela v Evropski uniji.

Uvodoma je poudarila, da so algoritmi sicer splošno znan pojem, a za večino ljudi v resnici še vedno ostajajo velika neznanka. ”Niso samo na družbenih omrežjih ali v oglaševanju. Povsod so. V pametnih urah, bankah, šolah in – tudi na delovnem mestu. O teh govorimo danes.”

V nadaljevanju je pojasnila, da uporaba algoritmov sama po sebi sicer ni problematična. ”Lahko izboljšajo delo, povečajo produktivnost in konkurenčnost podjetij – a samo, če so smiselni, pregledni in namenjeni izključno temu, da ljudem delo olajšajo.”

Opozorila pa je, da je realnost pogosto drugačna. Delavci so ocenjevani brez jasnih kriterijev, algoritmi merijo vsako sekundo dela, razporejajo naloge in v nekaterih primerih celo sprožajo sankcije, je pojasnila in dodala, da to ni digitalna inovacija, temveč digitalni nadzor.

Ob tem je poudarila, da morajo algoritmi služiti ljudem in ne obratno, saj pogosto odražajo predvsem interese tistih, ki jih vzpostavijo in uporabljajo.

Zato je opozorila na nujnost jasne in zavezujoče zakonodaje, ki mora zagotoviti, da delavci vedo, kdaj se algoritmi uporabljajo, katere podatke zbirajo ter kako vplivajo na plače, urnike, delovne pogoje in varnost zaposlitve.

Posebno težo je namenila je namenila vprašanju človeškega nadzora ter poudarila, da odločitve o zaposlitvi, odpovedi ali kaznovanju ne smejo biti nikoli povsem avtomatizirane. Opozorila je, da brez takšnih pravil ne izgubljamo le delavskih pravic, temveč tudi zaupanje v digitalno prihodnost.

”Ta pravila ne bi ogrozila konkurenčnosti Evrope. Nasprotno. Njena moč je v tem, da postavlja meje tam, kjer drugi gledajo stran,” je zaključila.

Foto/EP: Christian CREUTZ

Evropska poslanka Irena Joveva se je v torek, 16. decembra 2025, udeležila plenarne razprave pred glasovanjem o evropski državljanski pobudi Moj glas, moja izbira za varen in dostopen splav, v kateri je ostro opozorila na politično sprenevedanje in ignoriranje resničnih posledic odločitev, ki neposredno posegajo v avtonomnost žensk, da o svojem telesu odločajo same.

Uvodoma je kritično nagovorila tiste poslance in poslanke, ki po njenem mnenju razpravo zožujejo na postopke, pristojnosti in ideološke razprave, pri tem pa popolnoma spregledajo konkretne stiske in posledice, ki jih politične odločitve prinašajo ženskam.

Kot je poudarila, obravnavana pobuda nikogar ne sili v nič in nikomur ne jemlje pravic, jih pa širi in krepi. ”Ni normalno, da so v Evropi 21. stoletja pravice žensk pogojene. Odvisne od poštne številke, politične večine ali svetovnega nazora nekoga drugega, po možnosti moškega.”

Ob tem je jasno zavrnila idejo Evrope, v kateri so temeljne pravice privilegij, ter zavrnila poskuse, da se laž predstavlja kot moralna vrednota, nadzor nad ženskami pa kot skrb zanje.

”Pravica do svobodne odločitve o lastnem telesu ni radikalna zahteva. Radikalno je njeno omejevanje. Glas žensk pa tudi ni problem. Problem je strah pred njim. Priznajte. Bodite iskreni. Enkrat za spremembo,” je zaključila.

Foto/EP: Laurie DIEFFEMBACQ

Evropska poslanka Irena Joveva se je 26. novembra 2025, udeležila plenarne razprave o digitalnem svežnju. ”Z zasebnostjo in temeljnimi pravicami Evropejk in Evropejcev se ne trguje,” je poudarila v nagovoru ter s tem jasno opozorila, da predlagane spremembe pri obdelavi osebnih podatkov škodujejo državljankam in državljanom.

Uvodoma je Joveva izpostavila, da podpira prizadevanja Komisije za bolj usklajeno zakonodajo, ki bi odpravila podvajanja in poenostavila poslovanje evropskih podjetij. Vendar je obenem opozorila, da način, ki ga je ubrala Komisija pod krinko poenostavitve združuje nezdružljivo in kot tak ne bo imel želenega učinka.

V nadaljevanju je izrazila zadovoljstvo, da je Komisiji pri pripravi digitalnega svežnja upoštevala predloge Renew, politične skupine katere podpredsednica je:


”Veseli me sicer, da ste na Komisiji upoštevali naše, Renew pismo, in iz tega digitalnega svežnja umaknili vsaj najbolj sporne spremembe. A glavnina problema ostaja. Rahljate varovalke in na stežaj odpirate vrata za hranjenje sistemov umetne inteligence z osebnimi podatki naših državljank in državljanov.”

Kot je Joveva ocenila, tak pristop ne bo pomagal evropskim zagonskim podjetjem, ki so dosledno spoštovali pravila, temveč bo predstavljalo darilo ameriškim tehnološkim velikanom: ”Podobno je kot s carinami, le da tukaj kot valuto ponujate podatke naših državljank in državljanov. Očitno brezplačno.”

Ob tem se je navezala na izjavo ameriškega ministra za trgovino Howarda Lutnicka, ki je dejal, da bodo ZDA znižale carine na jeklo in aluminij samo pod pogojem, če bo EU omilila svoje zakone za ameriška podjetja. S tem je nakazala, da bi morala tudi Komisija pokazati več jasnosti in odločnosti.

”In jaz bi od vas, komisarka, tudi pričakovala neposrednost. Da rečete: z zasebnostjo in temeljnimi pravicami Evropejk in Evropejcev se ne trguje,” je v zaključku neposredno pozvala pristojno komisarko.

Photo/EP: Philippe STIRNWEISS

Evropska poslanka Irena Joveva se je v torek, 21. oktobra 2025, udeležila plenarne razprave o polarizaciji in vse večji represiji v Srbiji eno leto po tragediji v Novem Sadu, kjer je poudarila, da je čas in ključnega pomena, da se EU končno postavi v bran tistim, ki se zavzemajo za prave vrednote.

”Bolje ćaciji kot naciji,” je uvodoma Joveva citirala zloglasni slogan, ki se je prijel med podporniki režima in ki naj bi predstavljal ciničen odziv na vseštudentsko vstajo, ki je v preteklem letu zajela vsa večja srbska mesta. Zadnja beseda nosi zavržno povezovanje z nacizmom, s katerim Vučićev režim etiketira lastne državljane, ki že leto dni vztrajajo na ulicah različnih mest po državi.

V nadaljevanju je pojasnila, da ime mesta »Novi Sad« dobesedno pomeni »nov zdaj«, kar lahko posluži tudi kot simbol želje protestnikov po takojšnji spremembi in dostojni prihodnosti tukaj in zdaj, ne nekega obljubljenega jutri. Ob tem je Joveva izpostavila groteskno ironijo razmer v Srbiji:

”Tisti, ki naročajo pretepanja, označujejo pretepene za ‘naciste’. Izmišljajo si lažne študente – ćacije, medtem ko resnični študenti krvavijo za demokracijo. V resnici pa so ti študenti tisti, ki nam dajejo resnično lekcijo – lekcijo poguma.”

”Zdaj smo za lekcijo na vrsti mi,” je povedala in poudarila, da se mora Evropska unija jasno postaviti v bran tistim, ki branijo demokracijo, ne pa na stran tistih, ki jo teptajo.

V zaključku je Joveva režimu v Beogradu jasno sporočila, da se njihov čas nekaznovanosti izteka.

”Pričakujte ciljno usmerjene sankcije za vsakogar, ki nosi odgovornost. In ne hiteti s pisanjem tistih učbenikov. Vaša lekcija na silo je končana. Ocenjevala vas bo zgodovina.”


EP/Michel CHRISTEN

Evropska poslanka Irena Joveva se je v torek, 21. oktobra 2025, udeležila plenarne razprave o počasnem sodstvu in nazadovanju pravne države na Malti osem let po umoru Daphne Caruana Galizie. Pri tem je ostro obsodila malteško vlado in pristojne institucije, da kljub odmevnosti njenega umora pravici še vedno ni zadoščeno.

”Povsod, kamor pogledaš, so goljufi,” je Joveva uvodoma spomnila na besede pokojne Daphne Caruane Galizie ter ob tem poudarila, da prav te besede žal še danes dodobra opisujejo razmere na Malti.

Po oceni Joveve je ravno pokojna Daphne s svojim novinarskim delom poosebljala temeljne vrednote demokracije, prav zaradi njih pa na koncu plačala najvišjo ceno:

”Govorila je resnico, razkrivala korupcijo, zahtevala odgovornost. Vse tisto, kar naj bi bilo v demokraciji samoumevno.”

A kljub odmevnosti njenega dela in njenem prav tako odmevnem umoru pravici še vedno ni zadoščeno.

”Tisti, ki so pritisnili na sprožilec, so v zaporu. Tisti, ki so dali ukaz, so na prostosti. In tisti, ki so preiskavo ovirali, še vedno na svojih položajih.”

Ob tem je poslanka malteški vladi očitala, da se namesto zagotavljanja pravice in zaščite svobode medijev raje ukvarja z odstranjevanjem rož s spominskega mesta umorjeni novinarki.

V nadaljevanju je Joveva opozorila še na ugotovitve pristojnih institucij, ki kažejo na popolno odsotnost napredka pri reformah. Kot je izpostavila, se doslej še noben korupcijski primer na Malti ni končal s pravnomočno obsodbo, medtem ko novinarji še naprej delajo v sovražnem in nevarnem okolju. Obenem je pojasnila, da to ni zgolj malteški, temveč vseevropski problem, saj brez odgovornosti trpi vsa Unija.

V zaključku je poslanka Joveva izrazila prepričanje, da je skrajni čas za dejanske ukrepe in spremembe razmer, na katere je vse svoje življenje opozarjala tudi Daphne:

”Naj lopovov ne bo tam, kjer se odloča o naših življenjih.”

EP/Alain ROLLAND

Evropska poslanka Irena Joveva se je v torek, 21. oktobra 2025, udeležila plenarne razprave o nedavnem tako imenovanem mirovnem sporazumu na Bližnjem vzhodu in vlogi Evropske unije, kjer je jasno pozvala k takojšnjemu in odločnemu ukrepanju: ”Preprosto ukrepajte. Bolje pozno kot nikoli, vendar nikoli več tako pozno.”

Uvodoma je Joveva spomnila, da je Evropska unija predolgo le nemo opazovala dogajanje v Gazi. Kot je poudarila, so evropske institucije leta razpravljale, izražale zaskrbljenost in obsojale nasilje, a pri tem niso storile ničesar konkretnega:

”Gledali ste, kako Gaza gori, razpravljali, obsojali, izražali skrb … pa vendar niste ukrepali. Opazovali ste genocid, a ga niste upali tako poimenovati. Govorili o načelih, vendar niste izpolnili nobenega. Izdali smo Palestinke in Palestince. Izdali smo svet in izdali človeštvo.”

Ob nedavni sklenitvi tako imenovanega mirovnega sporazuma je Joveva opozorila, da se moramo vprašati: mir za koga?

”Gre res za premirje ali za – če navajam Franceso Albaneze – ‘ti miruješ, jaz streljam’,” je še vprašala ter dodala, da medtem ko se sovraštvo med skrajno desnico v Izraelu in Hamasom medsebojno napaja, nedolžni civilisti še naprej plačujejo najvišjo ceno.

Posebej je opozorila na vlogo Evropske komisije in njen nedavno predstavljeni pakt za Sredozemlje, ki po oceni Joveve žal znova potrjuje dvojna merila Evropske unije:

”Pridigate o stabilnosti in varnosti in hkrati favorizirate agresorja, medtem ko Palestino omenjate zgolj simbolično. Je to res vloga, ki jo želimo igrati? Želimo res gledati, kako se kratijo človekove pravice, pobijajo ljudje in kako svet še naprej gori?”

V zaključku je pozvala k takojšnjim in odločnim ukrepom, ki morajo v primeru kršitve sporazuma imeti jasne posledice – sankcije, izolacijo in odgovornost za kršitelje:

”Preprosto ukrepajte. Bolje pozno kot nikoli, vendar nikoli več tako pozno.”

EP/Alexis HAULOT

Evropska poslanka Irena Joveva se je v četrtek, 9. oktobra 2025, udeležila plenarne razprave ob svetovnem dnevu duševnega zdravja in ob tem poudarila, da mora biti duševno zdravje postavljeno v središče evropskih politik: ”Duševno zdravje ni razkošje. Je temeljna človekova pravica. Je dostojanstvo.”

Uvodoma je Joveva spomnila, da je Evropska komisija v prejšnjem mandatu sicer predstavila Evropsko strategijo za duševno zdravje, ki je korak v pravo smer, vendar je ta po njeni oceni še vedno premalo ambiciozna.

”Duševno zdravje se ne začne v bolnišnicah, veste, ampak v družbah, ki dajejo ljudem varnost, stabilnost in priložnost.”

Zato je pozvala k konkretnim ukrepom, med drugim k močnejšim socialnim varnostnim mrežam, dostopnim stanovanjem, zmanjševanju revščine in neenakosti, boljši zaščiti pred izgorelostjo ter vključitvi duševnega zdravja v Evropski steber socialnih pravic.

Joveva je opozorila tudi na naraščajoči vpliv umetne inteligence na duševno zdravje, ki ga družba pogosto podcenjuje.

”Naše družbe so vse bolj odvisne od algoritmov, umetna inteligenca pa oblikuje naša življenja – in naša čustva. Prav umetna inteligenca je bila eden od razlogov, zaradi katerih je najstnik končal svoje življenje.”

V zaključku se je Joveva zavzela za uvedbo jasnih pravil in varoval na evropski ravni, ki bodo  zagotovila, da bo Evropska unija resnično pokazala skrb za duševno zdravje in s tem tudi skrb za ljudi.

Foto/EP: Fred MARVAUX

 

Evropska poslanka Irena Joveva se je v torek, 8. julija 2025, udeležila plenarne razprave o poročilu Evropske komisije glede napredka Severne Makedonije za leti 2023 in 2024. ”To poročilo je poročilo o evropski poti ene države kandidatke. Poti naroda, ki je bil tolikokrat ponižan in nalagan … pa je še vedno boljši od marsikaterega znotraj Unije,” je ob tem izpostavila.

Uvodoma je Joveva poudarila, da je omenjeno poročilo namenjeno spremljanju evropske poti države kandidatke, ki je bila na tej poti večkrat izpostavljena neupravičenemu pogojevanju, političnim blokadam in poniževanjem. Kljub vsem oviram pa makedonski narod po njenih besedah ostaja bolj dosleden evropskim vrednotam kot marsikdo znotraj same Unije.

Pri tem je jasno izpostavila, da poročilo ni in ne sme postati prostor za razpravo o obstoju makedonskega naroda, jezika ali identitete:

“Čeprav me ta del besedila v poročilu seveda ne moti, podpiram ga in ne bom glasovala za njegov izbris, moram kljub temu biti fer in makedonskemu narodu sporočiti: vem, da boli. Mene tudi. Ampak ne pristajajte na narativ politike, ki bo govoril, da vam je Evropski parlament s tem odvzel identiteto ali jezik. Ni res.“

Hkrati je Joveva obsodila politične manipulacije in populistične interpretacije, ki zlorabljajo občutljiva vprašanja identitete ter pri tem zavirajo tako širitveni proces Evropske unije kot tudi zaupanje v njene institucije. Tistim, ki z zavestnim zavajanjem nasprotujejo pravičnosti, pa je odločno sporočila: “Makedonski jezik je avtentičen, vaši poskusi pa moderna fikcija. Identiteta, ki je preživela stoletja, ne bo izginila zaradi enega glasovanja in vašega lobiranja.“

Svoj nagovor je zaključila z mislijo, da makedonski narod za svoj obstoj ne potrebuje nikogaršnjega dovoljenja: “Da pa bi to končno prepoznali tudi tisti, ki še vedno dvomite … za to potrebujete predvsem poštenost, integriteto in pogum. Vem.“

Foto/EP: Brigitte HASE