Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 7. maja 2025, sodelovala na plenarni razpravi pred glasovanjem o malteški shemi zlatih potnih listov za izogibanje sankcijam Evropske unije proti Rusiji. “Nedopustno se mi zdi, da je bilo to sploh mogoče, kaj šele, da je trajalo tako dolgo,” je glede zdajšnje popolne ukinitve malteške sheme poudarila Joveva.

Uvodoma je poslanka izrazila podporo dokončni ukinitvi t. i. zlatih potnih listov, ki so tujcem omogočali pridobitev državljanstva držav članic EU v zameno za investicije v državi. »Nedopustno se mi zdi, da je bilo to sploh mogoče, kaj šele, da je lahko trajalo tako dolgo,« je ob tem poudarila.

Joveva je sporne sheme, ki sta jih pred leti ukinili že državi Ciper in Bolgarija, zdaj pa z njimi kot zadnja zaključuje še Malta, označila kot orodje za pranje denarja in pogon za korupcijo, ki so seveda v popolnem nasprotju z načeli pravne države.

Državljanstvo tako po oceni Joveve nikoli ne bi smelo postati tržno blago. »Državljanstvo je neodtujljiva pravica človeka, ki izhaja iz povezanosti z njegovo – ali njeno – državo. Iz pravic in dolžnosti od in do svoje države, pa tudi same identitete posameznika,« je dejala.

Najbolj zaskrbljujoče se ji zdi, da je tovrstna praksa v EU obstajala več let kljub številnim opozorilom o njenih tveganjih. Zato pozdravlja odločitev Sodišča EU, ki je sheme razglasilo za nezakonite in jih onemogočilo v prihodnje: »Odločitev evropskega sodišča, ki je te prakse določilo za nezakonite in jih ne bo mogoče več zlorabljati, je seveda na mestu.«

Ob koncu je poudarila, da se ne sme končati pri ukinitvi zlatih potnih listov, ter se zavzela še za takojšnjo odpravo t. i. zlatih vizumov, ki tujcem omogočajo začasno prebivanje v EU pod podobnimi pogoji: »Državljanka ali državljan postaneš po legalni poti – tudi evropskih držav. S spoštovanjem naše kulture, zakonov in vrednot, ne pa z denarjem.«

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 6. maja 2025, sodelovala na plenarni razpravi pred glasovanjem o poročilih o Srbiji ter srečanja s predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsolo, posvečenega vse bolj zaskrbljujoči politični situaciji v tej državi.

Joveva je v plenarni razpravi uvodoma obsodila sistemsko korupcijo, vse hujšo represijo, politično nasilje, samovoljne aretacije in celo sum uporabe zvočnega topa proti protestnikom v Srbiji. Ob tem je opozorila na nevarne razsežnosti režimskih napadov na posameznike, ki se borijo za demokracije in vrednote, ki naj bi jih poosebljala prav Evropska unija.

»Jaz vladavine prava, transparentnosti, pravičnosti in demokracije pač ne podpiram samo na papirju.« V tem duhu je evropske institucije pozvala, naj resno obravnavajo razmere v Srbiji in ne dopuščajo političnim voditeljem, da izkoriščajo pasivnosti nekaterih v Evropski uniji za utrjevanje avtokracije doma.

V luči dogajanja v Srbiji je Joveva izpostavila tudi nekritično držo predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen ter spomnila na njeno izjavo, v kateri je na skupni novinarski konferenci s predsednikom Srbije, tik pred tragedijo v Novem Sadu, pohvalila domnevni napredek te države pri vladavini prava in izvajanju reform.

»To ste, gospa von der Leyen, izrekli predsedniku Srbije. Osem dni pozneje je nadstrešek v Novem Sadu ubijal. Ignoranca ubija, gospa predsednica. Ste vzeli svoje besede nazaj? Niste. So sledila vaša dejanja? Ste podprli demokracijo? Vi naj bi prvi poosebljali evropske vrednote. Jih res? Dokažite,« je zaključila Joveva.

Še pred razpravo v Evropskem parlamentu se je evropska poslanka Joveva skupaj s poslanskima kolegoma Fabienne Keller (Renew Europe) in Gordanom Bosancem (S&D) sestala s predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsolo. Ob tej priložnosti so ji predali tudi dve pismi, ki so jih prejeli od študentov iz Srbije.

Po srečanju je Joveva poudarila, da je samo dejstvo, da so študentski glasovi segli do najvišjih ravni Evropskega parlamenta, izjemno pomemben korak naprej, ne le za te študente, temveč za vse, ki si želijo drugačno, bolj pravično in svobodno Srbijo. Joveva je spomnila tudi na besede enega izmed študentov ob sprejemu v Strasbourgu: »Nas bo kdo slišal? Ne vemo. A če bi ostali doma, bi vedeli zgolj to, da nismo niti poskusili.«

»Takrat smo jih slišali mi. Danes jih je slišala tudi predsednica Metsola, prva med enakimi v tej instituciji, ki je njihovo sporočilo ne le sprejela, temveč tudi jasno pokazala, da ga razume. To je nedvoumno potrdila skozi današnje srečanje,« je poudarila Joveva.

Izpostavila je tudi, kako pomembno je prisluhniti tistim, ki so doma izgubili zaupanje v lastne institucije, vendar kljub temu še vedno verjamejo v Evropsko unijo. Za Jovevo imajo tako vse evropske institucije dolžnost, da prepoznajo to zaupanje kot izraz globokega upanja v evropske vrednote, ga obravnavajo z vso resnostjo in nanj odgovorijo odločno ter s konkretnimi, verodostojnimi dejanji. »Če nas ne premakne pogum tistih, ki v najtežjih razmerah uresničujejo vrednote naših institucij, potem te institucije izgubljajo svoj smisel.«

Foto/EP: Michel CHRISTEN

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 2. aprila 2025, sodelovala na razpravi o socialni Evropi, s poudarkom na zagotavljanju cenovno dostopnejšega življenja ter zaščiti delovnih mest, plač in zdravja za vse.

Uvodoma je Joveva izpostavila problem neenakosti socialne varnosti med državljankami in državljani Evropske unije ter očitne razlike med posameznimi državami članicami. Opozorila je, da bi morala biti socialna varnost enako zagotovljena vsem državljankam in državljanom EU:

“Kaj imata skupnega prebivalec ene nordijske države članice in prebivalka, recimo, ene mediteranske? Oba sta državljana Evropske unije. In obema bi morala biti zagotovljena enaka socialna varnost. Pa ni. Na tem področju namreč Unija nima dovolj pristojnosti. ‘Oguljen’ stavek, a žal resničen. Dokler… na nekaterih drugih področjih ni.”

Nadalje je namreč pojasnila, da se pomanjkanje pristojnosti pogosto uporablja tudi kot izgovor, medtem ko se na drugih področjih ovire (bolj ali manj) uspešno premagujejo, ko to ustreza nekaterim interesom: “Pristojnosti namreč danes postavljamo v ospredje le, ko to nekaterim ustreza. Prav tako rahljamo pravila, ko to nekaterim ustreza.”

Kot primer je navedla nedavno predstavljeno Strategijo za pripravljenost Unije, kjer je bila, kljub jasni izključitvi financiranja vojske v temeljni pogodbi, najdena možnost obvoda z omogočanjem zadolževanja držav članic. “Torej se da. Takšno fleksibilnost in takšno voljo potrebujemo tudi pri socialni Evropi,” je poudarila Joveva.

Poslanka je nato pozvala k vzpostavitvi mehanizmov, ki bodo zagotovili večjo socialno pravičnost in enakost med državami članicami oziroma državljankami in državljani Unije. Med ključnimi prioritetami je navedla skupna naročila zdravil za boljšo dostopnost, zagotavljanje kakovostnih delovnih mest z dostojnim plačilom ter dosledno implementacijo Evropskega stebra socialnih pravic, pa tudi več finančnih sredstev.

Ob koncu nagovora se je obrnila neposredno tudi na Evropsko komisijo, z evropsko komisarko za socialne pravice Roxano Minzatu na čelu, z jasno zahtevo po polni socialni enakopravnosti v Evropski uniji:

“Res upam, /…/, da boste stremeli k temu. In tudi kaj storili. Ne, ker bi ustrezalo nekaterim, ampak ker mora ustrezati vsem … to, da med dvema človekoma, ki prihajata iz različnih delov Evrope, ne bo več te ogromne vrzeli. Take, ki ni povezana s fizično razdaljo.”

Foto: EP – Philippe BUISSIN

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 1. aprila 2025, sodelovala na razpravi o zaščiti dostopa do dmeokratičnih medijev, kot je Radio Svobodna Evropa/Radio Svoboda. Kako zapolniti vakum, ko se za demokratične ideje ne moremo več zanašati na ZDA, je ob tem vprašala navzoče.

v nadaljevanju vam pošiljamo povzetek nagovora evropske poslanke Irene Joveve (Renew Europe/Svoboda) z današnje plenarne razprave glede zaščite dostopa do demokratičnih medijev, kot je Radio Svobodna Evropa/Radio Svoboda.

Uvodoma je poslanka obsodila odločitev ZDA, da prenehajo financirati neodvisne medije, kot so Radio Svobodna Evropa, Voice of america, ruska Meduza, beloruski Belsat in številni drugi. “ZDA so se odločile zadati hud udarec liberalni demokraciji. Ravno tam, kjer to ljudje najbolj potrebujejo,” je poudarila.

Namesto osredotočanja na ameriške razloge pa je poslanka pozvala k iskanju konkretnih rešitev za zapolnitev nastale praznine. Ocenila je, da zgolj analiziranje ameriških odločitev, čeprav morda upravičeno, ne prinaša rešitev. Za poslanko je tako ključno vprašanje, “kako zapolniti vakum, ko se za demokratične ideje ne moremo več zanašati na ZDA”.

V nadaljevanju je posebno pozornost namenila pomenu ‘mehke moči’, orodja, ki ga Evropska unija prepogosto podcenjuje. Medtem ko se nekateri veliko osredotočate na vojsko in orožje, pogosto zanemarjate veliko močnejše sredstvo – mehko moč, je pojasnila. Ob tem je spomnila, da je Sovjetska zveza padla brez enega samega izstreljenega metka – med drugim tudi po zaslugi vpliva, ki ga je v družbi užival prav Radio Svobodna Evropa.

Hkrati je Joveva izpostavila ključen pomen digitalnih platform in spletnih medijev pri oblikovanju javnega mnenja, kar danes predstavlja novo bojišče v informacijski vojni proti avtoritarnim režimom. “Izgubljamo informacijsko bitko proti avtoritarnim režimom, pa ne samo tistim zunaj Evropske unije. Omenila sem Voice of America … a se še spomnimo Voice of Europe,” je vprašala poslanka.

Ob koncu je še pozvala k odločnejšemu boju proti lažnim narativom in zaključila z mislijo: “Morda smo izgubili zaveznika, a naše najmočnejše orožje ostaja demokracija.”

Ozadje

Radio Svobodna Evropa (Radio Free Europe; RFE) so ZDA ustanovile leta 1949 za boj proti sovjetski propagandi v komunističnih državah Vzhodne Evrope. Dve leti pozneje, leta 1951, je bil ustanovljen še Radio Svoboda (Radio Liberty; RL), osredotočen na oddajanje proti Sovjetski zvezi. Oba radia sta sprva delovala iz Münchna, vendar se je njun sedež leta 1995 preselil v Prago. Čeprav RFE/RL prejema ameriška zvezna sredstva, ostaja uredniško neodvisen, kar je ključno za njegovo kredibilnost. Tudi zato je eden najtesnejših svetovalcev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Elon Musk, februarja letos pozval k zaprtju RFE/RL-ja, ki ga je označil za skrajno levega in zapravljanje milijarde dolarjev javnih sredstev. Trump je sprejel odločitev o razpustitvi agencije, pristojne za financiranje RFE/RL, kar je medijsko hišo spodbudilo k vložitvi pritožbe na zvezno sodišče v ZDA. Radio zatrjuje, da je odločitev nezakonita, saj je ameriški kongres že odobril 77 milijonov dolarjev za njegovo financiranje v letošnjem letu. Spor okoli RFE/RL je povzročil precejšnje razburjenje tudi v Evropski uniji, kjer zdaj iščejo načine za ohranitev tega pomembnega neodvisnega medija.

Foto: EP – Christian CREUTZ

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 12. marca 2025, sodelovala na razpravi o prvih 100 dneh delovanja nove Evropske komisije in njenem uresničevanju prednostnih nalog na področju obrambe, konkurenčnosti, poenostavitve in migracij. Čas je za bolj odločne ukrepe in korenite reforme v smeri večje učinkovitosti, je ob tem poudarila.

Uvodoma je Joveva izpostavila, da je prvih 100 dni nove Komisije zaznamovalo turbulentno mednarodno okolje, v katerem je nova administracija ZDA močno pretresla na pravilih temelječo ureditev sveta. V tem kontekstu je opozorila, da mora Evropa nujno stopiti skupaj in se ustrezno odzvati na nove geopolitične razmere. “Res ne želim biti kritična, ker trdno verjamem, da moramo v EU stopiti skupaj, a žal se je v teh 100 dneh ponovno potrdilo, da potrebujemo korenite reforme delovanja EU v smeri večje učinkovitosti,” je poudarila.

Za Jovevo je Unija kljub nekaterim predlogom Komisije ostala prepočasna in premalo odločna pri ključnih reformah. ”V zadnjih tednih nismo premaknili nikamor, medtem ko nam konkurenčne sile v enem dnevu (lahko) marsikaj postavijo na glavo,” je opozorila in dodala da je sedaj skrajni čas za konkretne ukrepe, ne le previdne korake.

Čeprav je predloge o znižanju cen energije, povečanju vlaganj v tehnologijo in ukrepe za krepitev konkurenčnosti gospodarstva ocenila kot korake v pravo smer, je obenem opozorila, da so ti ukrepi ”premalo ambiciozni in prepozni”.

Evropska unija ima še vedno velik manevrski prostor, vendar  Joveva kot ključno oviro izpostavila predvsem pomanjkanje politične volje.

Kot je še dodala ima Evropska unija še vedno velik manevrski prostor, vendar ključna ovira ostaja pomanjkanje politične volje. Ob tem je poudarila, da bi morale države članice končno prepoznati, da njihov nacionalni interes ni ločen, temveč neločljivo prepleten z močjo in enotnostjo Unije.

 

Kot pomemben ukrep je izpostavila poenotenje evropske vojske in skupne vire financiranja, vendar hkrati opozorila, da to ne sme postati izgovor za zanemarjanje drugih strateško pomembnih področij. ”Potrebujemo investicije v infrastrukturo, energetiko, predvsem pa v ljudi. To je najboljša obramba Evropske unije,” je zaključila.

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 11. marca 2025, sodelovala na razpravi o vse slabših razmerah v Gazi po nepodaljšanju premirja. ”Pred našimi očmi izginjajo generacije. In najmočnejši si še vedno zatiskajo oči,” je ob tem dejala.

Joveva je opozorila na popolno humanitarno katastrofo, ki se odvija pred očmi sveta, in izrazila ogorčenje nad ignoranco tistih, ki bi lahko ukrepali, pa tega ne storijo. ”In potem pridemo do točke, ko človek sploh ne ve več, kaj bi rekel. In to tisti človek, ki kljub temi vidi, kaj se dogaja. Ki ne tišči glave v pesek, ki se ne obrača po vetru, ki ves čas jasno in glasno govori o dejstvih,” je dejala.

V nadaljevanju je ob navezavi na temo spomnila, da je Izrael ponovno prekinil oskrbo Gaze z elektriko, kar v praksi pomeni, da skoraj nihče na tem območju nima dostopa do varne pitne vode. Prav tako je opozorila na popolno ustavitev dostave humanitarne pomoči, kar za Jovevo ne predstavlja nič drugega kot nadaljevanje in stopnjevanje genocida. ”Pred našimi očmi izginjajo generacije. In najmočnejši si še vedno zatiskajo oči. Ali še kaj hujšega,” je ob tem poudarila.

Joveva je bila kritična tudi do tistih, ki kljub jasnim dokazom še naprej opravičujejo neopravičljivo. ”Če bi tisti imeli trohico, samo trohico človečnosti v sebi, se zdaj ne bi obračali stran. Ne bi opravičevali neopravičljivega. Naredili bi tisto, kar bi morali storiti že zdavnaj,” je zaključila.

Foto: EP – Brigitte HASE

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 12. februarja 2025, sodelovala na razpravi o počastitvi spomina na Jana Kuciaka in Martino Kušnirovo: spodbujanje svobode medijev, krepitev pravne države in zaščita novinarjev po vsej EU. ”Tudi danes se bom poklonila, tokrat Janu Kuciaku in Martini Kušnirovi,” je ob tem dejala.

Od umora omenjenega preiskovalnega novinarja in njegove zaročenke na Slovaškem namreč mineva sedem let. Poslanka Joveva se je v svojem govoru v današnji razpravi poklonila preminulima:

”Tudi danes se bom poklonila, tokrat Janu Kuciaku in Martini Kušnirovi, ker si to absolutno zaslužita. Pred sedmimi leti sta plačala najvišjo ceno, ceno življenja, zaradi izključno ene stvari: razkrivanja korupcije s preiskovalnem novinarstvom. Žal nista edina. Deluješ v javnem interesu, umreš zaradi ozkih osebnih interesov koruptivno in moralno sprevrženih ljudi.“

Po umorih so na Slovaškem odjeknili splošni protesti, po katerih je padla vlada takratnega predsednika vlade Roberta Fica, ki pa je zdaj spet “na oblasti, zaznamovani z brutalnim rušenjem neodvisnih medijev, tožilstva in civilne družbe”. “Natanko tistega dela sistemov, ki korupcijo razkrivajo,” je dodala Joveva.

Ob tem se je navezala na nedaven ukrep Trumpove administracije, ki je z ukinitvijo programa USAID do nadaljnjega za leto 2025 zamrznila tudi 268 milijonov dolarjev vredno pomoč za neodvisno novinarstvo ter prost pretok informacij po svetu, ki je dolga leta finančno podpiral vedno bolj redke od oblasti neodvisne medije, kot so Meduza ali Moskow Times v Rusiji, vsaj šest beloruskih medijev (vsi delujejo v izgnanstvu) in mnogo drugih v preostalih državah znotraj orbite bivše Sovjetske zveze, pa tudi širše po svetu.

“Tistim, ki se v ideološkem zanosu nad tem navdušujete, naj povem, da bo to katastrofalno za dostop do informacij v avtokratskih režimih/…/, informacijski vakum bodo zapolnili razni portali Voice of Europe, sanje o demokratični prihodnosti pa bodo umrle”.

V zaključku nagovora je poslanka pozvala, naj bo obletnica umorov “opomin, za kakšne vrednote naj se EU zavzema, naj dosledno izvaja sprejeto zakonodajo na področju svobode medijev in naj zapolni vrzel ZDA pri spodbujanju neodvisnega novinarstva po svetu, ki se bori proti koruptivnim oblastem”.

Foto: EP – Michel CHRISTEN

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 11. februarja 2025, sodelovala na razpravi o celoviti strategiji Evropske unije za Bližnji vzhod. ”Ne smemo pristajati na etnično čiščenje in na trajno razseljevanje ljudi iz njihovih domov,” je glede stališča Evropske unije odločno poudarila.

Joveva je v svojem nagovoru najprej ostro obsodila nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa ter izpostavila potrebo po jasni in pokončni drži Evropske unije.

”Ni besed, ki bi zadostno izrazile, kako zgrožena sem nad njegovimi izjavami,” je dejala in spomnila, da so ravno ameriško vmešavanje in vojaška posredovanja na Bližnjem vzhodu vselej le še podaljševali in zaostrovali konflikte.

Po njenem prepričanju je nujno, da Evropska unija prevzame odgovornost in se odločno postavi proti politikam, ki vodijo v humanitarne katastrofe:

”Dovolj. Tokrat mora Evropska unija zavzeti jasno stališče in ne pustiti, da jo svetovni dogodki pahnejo v anemičnost. Ne smemo pristajati na etnično čiščenje in na trajno razseljevanje ljudi iz njihovih domov, samo zato, da bi ustvarili nov poligon za Združene države.”

Kot je še dodala, bi namesto ustvarjanja in dopuščanja novih konfliktov Unija morala aktivno prispevati k stabilnosti v regiji in spodbujati oblikovanja regionalnih zavezništev.

Ob koncu nagovora je Joveva opozorila tudi na širše posledice nestabilnosti na Bližnjem vzhodu, ki ne bodo prizadele le regije, temveč tudi Evropo:

”Medtem ko mnogi od vas obračate pogled stran – ali, še huje, to celo odobravate – boste morda bolj razumeli naslednje: če ‘so vse možnosti odprte, pravila ne obstajajo več in izbruhne pekel’, bodo njegovi udarni valovi dosegli tudi Evropsko unijo. Tu ne gre le za vprašanje ene regije, temveč za osnovno vprašanje samega bistva človečnosti.”

Foto: EP – Philippe STIRNWEISS

 

 

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 11. februarja 2025, sodelovala na razpravi o politični krizi v Srbiji. ”Mladi so gonilna sila sprememb. In v Srbiji niso več sami. Štafeto so od njih prevzeli mlajši in starejši, vsi združeni v želji po celoviti spremembi sistema, do temeljev prepojenega s korupcijo in klientelizmom,” je ob tem poudarila.

”Ljudje v Srbiji – s študentkami in študenti na čelu – so, morda celo prvič doslej, sedanjo oblast Aleksandra Vučića postavili pred velik izziv. Ta jih namreč tokrat ne more diskreditirati in razdeliti po sicer ustaljenem vzorcu. Tisto, kar študente in civilno družbo zdaj najbolj povezuje, je globoko nezadovoljstvo nad stanjem v družbi, vseprisotna korupcija in občutek, če ne celo zavedanje, da Srbija ni pravna država, temveč sistem, v katerem je vse podrejeno klientelizmu enega človeka in njegove klike.

Nedavne poteze Vučića kažejo, da te proteste dojema kot resno grožnjo. V nasprotnem primeru ne bi čutil potrebe po njihovi nevtralizaciji z mobilizacijo lastnih privržencev. Enako lahko razumemo tudi njegove napovedi o brezkompromisnem boju proti korupciji, vendar jih težko jemljemo kot kredibilne. Vučić je na oblasti (čeprav v različnih vlogah) že več kot desetletje in če bi želel obračunati s sistemsko korupcijo, je imel za to več kot dovolj priložnosti. Namesto tega so se v tem obdobju institucije le še dodatno oslabile, medtem ko o transparentnosti težko govorimo, če se infrastrukturni projekti sprejemajo brez javnih razpisov, klientelizem pa se je zažrl v vse pore družbe.

Zato današnja razprava v Evropskem parlamentu ni zgolj priložnost za izražanje solidarnosti z mladino Srbije, temveč tudi za jasno sporočilo, da lahko Srbija napreduje proti EU samo ob resničnih demokratičnih reformah. Evropske vrednote temeljijo na pravni državi, svobodnih in poštenih volitvah ter odgovornosti oblasti do državljank in državljanov. In prav ti protesti kažejo, da srbska družba te vrednote ne le razume, temveč se je zanje pripravljena aktivno boriti.

Želim pa ob tem izraziti globoko razočaranje nad politiko EU in držav članic, ki so očitno zaradi (geopolitičnih) interesov po “stabilnosti Srbije” pozabile na to, o čemer velikokrat rade pridigajo. Tovrstni cinizem škodi tako EU kot državam, ki so v procesu pridruževanja EU. Sama se že vseskozi pridružujem klicem po zaščiti in vezavi EU sredstev na stanje vladavine prava, torej vsaj tistih sredstev, ki jih za pomoč državam (kandidatkam) namenja EU. To bi lahko recimo storili s pogojevanjem sredstev z razširitvijo pristojnosti evropskega tožilstva (EPPO) tudi na države kandidatke in z razširitvijo regulacije o pogojenosti sredstev z vladavino prava.

Da ne bo nesporazuma: trdno verjamem, da morajo državljanke in državljani Srbije sami organizirati delovanje svoje države, toda EU bi bila lahko vsaj deklarativno in z omejenimi ukrepi, seveda znotraj svojih pristojnosti, bolj pozitiven element pri prizadevanjih k povrnitvi pravne države v Srbiji. Vsem, ki odkrito podpirajo Vučićev režim, pa sporočam, da ne gre le za (vsaj) moralno napačno presojo, pač pa dejstvo, da to v praksi koristi zgolj tistim silam v EU, ki bi po zgledu Vučićevega režima tudi same ugrabile svoje države za parcialne interese, ob tem pa zrušile sisteme, nujne za delovanje demokratične družbe. Hkrati ne pozabimo dejstva, da je Vučićeva stranka v evropskem prostoru del Evropske ljudske stranke, torej EPP, ki ji pripadata obe opozicijski stranki iz Slovenije.”

Poslanka Joveva je imela v zaključku svojega plenarnega nagovora na to temo tudi posebno sporočilo za ljudi na ulicah Srbije: “Naj gospod Vučić napiše napovedani učbenik o boju proti – kot je sam rekel – barvnim revolucijam. Vi medtem pišete učbenik o zmagi. Dobro zmeraj premaga zlo. Zato ne odnehajte.”

Foto: EP – Brigitte HASE

 

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 22. januarja 2025, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu sodelovala v razpravi o izvrševanju akta o digitalnih storitvah (DSA) in pomenu zaščite demokracije na platformah družbenih medijev.”Vselej trdim, da smo lahko močni in neodvisni samo, če smo združeni,” je ob tem poudarila.

Uvodoma je dejala, da je moč in neodvisnost Evropske unije mogoča le z enotnim delovanjem. ”Vselej trdim, da smo lahko močni in neodvisni samo, če smo združeni. In delujemo kot eno,” je izpostavila.

Nadalje je opozorila, da obramba Unije ne pomeni samo povečanja vojaških izdatkov. Čeprav sicer do neke mere razume potrebo tudi po teh zmogljivostih, je vendarle izrazila zaskrbljenost nad prekomernim osredotočanjem razprave na vojaške teme, medtem ko ostajajo druga, (še bolj) ključna področja, zapostavljena. ”O skupnem dolgu govorimo samo še v kontekstu obrambe. A kje so potrebne investicije v infrastrukturo, energetsko neodvisnost, prilagajanje podnebnim spremembam, krepitev konkurenčnosti in izboljšanje življenjskih pogojev za ljudi?”

Zato je v luči vsega, kar se dogaja po svetu, pozvala k zares končnemu poenotenju in sprejetju odločnih ukrepov, o katerih se razpravlja že desetletja. ”Dovolj je narcisizma majhnih razlik. Dovolj izmotavanj. In dovolj ideologije. Pri zadnjem mislim predvsem na tiste glasne, samooklicane patriote, ki bi zaradi ideologije raje zastopali interese drugih kot EU. Vrhunski nacionalisti, res,” je jasno sklenila nagovor.

Foto: EP – Emilie GOMEZ