, ,

Zelo očitno je, kdo najbolj ogroža stabilnost Bližnjega vzhoda

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 17. junija 2025, sodelovala na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v razpravi o nevarnosti nadaljnje nestabilnosti na Bližnjem vzhodu po izraelsko-iranskem vojaškem zaostrovanju razmer, pregledu pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom ter genocidom v Gazi. Zelo očitno je, kdo najbolj ogroža stabilnost Bližnjega vzhoda, je ob tem izpostavila Joveva.

“Bližnji vzhod pretresajo konflikti. Genocid. Trpljenje. Nepravičnosti, ki jih ne poganjajo starodavna rivalstva, temveč nenehna nekaznovanost, vojaška agresija in sistematično zanikanje človekovih pravic.”

S temi besedami je poslanka začela svoj govor in nadaljevala s pojasnilom, da nenehni napadi Izraela na Gazo, posledice njegovih uničujočih napadov na Libanon kot tudi njegova vse bolj agresivna drža po celotni regiji niso upravičljivi primeri pravice do samoobrambe, temveč so del premišljenega vzorca delovanja za destabilizacijo regije.

Ob tem je zaradi vse večjih napetosti z Iranom Joveva izpostavila škodljiv vpliv ZDA, zlasti Trumpove administracije, ki s svojo agresivno retoriko dodatno zaostruje že tako napete razmere:

“Tokrat je na vrsti Iran. A z enim pomembnim dodatkom: prstnimi odtisi Washingtona, natančneje Trumpa, ki z zloveščimi sporočili dodatno podžiga napetosti. Res je, Iran je pomemben ruski zaveznik. A nasilje nikoli ni rešitev, mar ne? Mahatma Gandhi je to najbolje povzel: “Tudi ko se zdi, da nasilje prinaša nekaj dobrega, je to dobro le začasno. Zlo, ki ga povzroči, pa je trajno.”

Hkrati je opozorila na dvojna merila tistih, ki te oborožene napade še vedno opravičujejo s pravico do samoobrambe, kljub očitnim dokazom o tem, kdo dejansko najbolj ogroža stabilnost regije. Prav tem je sporočila:

“Če si Evropska unija res želi mirne in diplomatske rešitve, je skrajni čas, da končno potegne črto tudi proti temu agresorju – začenši s prekinitvijo pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Izraelom ter z uveljavitvijo odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča. Takoj.”

/0 Comments/objavil/a
, ,

Brezsramni dvoličneži

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 18. junija 2025, sodelovala na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v razpravi glede ustavitve genocida v Gazi in morebitnih sankcij Evropske unije. “Končno. Končno z naslovom te razprave ta dvorana uradno priznava tisto, na kar nekateri med nami opozarjamo že leta. To, kar se dogaja v Gazi, je genocid,” je ob tem poudarila.

V nagovoru je bila poslanka ostra do tistih, ki kljub vsakodnevnim poročilom o grozodejstvih še vedno opravičujejo izraelska dejanja ali zanemarjajo odgovornost, ki jo ima pri ustavitvi genocida vsa mednarodna skupnost:

“Tisti, ki tega še vedno nočete videti, ki se še naprej skrivate za sodišči ali pravnimi formalnostmi, niste le sokrivi. Ste brezsramni dvoličneži. Rušite prav tiste pravne temelje, ki jih sicer tako ponosno zagovarjate.”

Opozorila je tudi na politično manipulacijo in preusmerjanje pozornosti, kar se dogaja z izraelskimi napadi na Iran ravno v trenutku, ko se je domači in mednarodni pritisk na izraelskega premierja Netanjahuja stopnjeval.

“Naključje, kajne? /…/ In potem si nekateri še vedno drznejo govoriti o izraelski pravici do samoobrambe “v tem kontekstu”. V kakšnem kontekstu? Izraelska vojska strelja na ljudi, ki stojijo v vrstah za hrano. To niso zablodeli streli v vojnem metežu. To je načrtno, hladno, preračunano. Tudi tiso malo humanitarne pomoči spremeniti v veliko, smrtonosno orožje.”

V luči vsega tega je Joveva EU znova jasno pozvala k odločnemu ukrepanju.

“Ustavite se. Ne bodite sokrivi. Uvedite sankcije zoper Izrael. Če ne, še vedno podpirate genocid. Če ima samo ena stran vojsko, opremo in orožje … to ni vojna. To je pokol.”

EP/foto: Alain ROLLAND

/0 Comments/objavil/a
,

Poročila o vladavini prava so super … na papirju

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 17. junija 2025, sodelovala na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v razpravi o poročilu Evropske komisije o stanju pravne države v EU za leto 2024. ”Poročila o vladavini prava so super … na papirju,” je ob tem poudarila in dodala, da se ukrepanje prevečkrat konča pri priporočilih, namesto a bi sledili konkretni in dosledni ukrepi proti državam kršiteljicam.

»Naše poročilo ima vse ključne poudarke, ki so potrebni za delovanje demokracije in zaupanje v naše institucije. Torej: neodvisno pravosodje, protikorupcijski ukrepi, svoboda medijev, svobodno delovanje civilne družbe, enakost pred zakonom,« je uvodoma poudarila Joveva in dodala, da je v tem smislu dokument sicer dobro zastavljen.

Vendar je hkrati opozorila na neučinkovitost trenutnega pristopa in pojasnila, da ukrepi ne smejo ostati samo na papirju, saj resnično zaupanje v institucije temelji predvsem na konkretnih dejanjih.

V nadaljevanju je pozvala EU k odločnejšemu ukrepanju pri zaščiti pravne države, tudi z uporabo obstoječih pravnih in finančnih mehanizmov:

”Tožbe Komisije bi morale biti bolj pogoste, zamrznitve sredstev sistematične. Slovaška s Ficom na čelu je tipičen primer, ko je EU preveč popustljiva. Spet.”

Ob tem je izrazila podporo predlogom iz poročila, ki predvidevajo nadgradnjo orodij za zaščito pravne države, še posebej konceptu pametnega pogojevanja, ki bi omogočilo neposredno podporo državljanom tudi v primeru zamrznitve sredstev njihovi državi.

”Ker res niso oni krivi za dejanja neliberalnih vlad. So pa oškodovani. Najprej zaradi zamrznitve sredstev, potem pa še, ko jim nevarni populisti dokončno ugrabijo državo,” je zaključila.

 

/0 Comments/objavil/a
,

“Nikoli več” se dogaja zdaj

Evropska poslanka Irena Joveva (Renew Europe/Svoboda) se je v sredo, 21. maja 2025, udeležila plenarne razprave o Gazi, kjer je ponovno ostro opozorila na nepredstavljivo trpljenje prebivalk in prebivalcev Gaze ter pozdravila odločitev Evropske unije, da bo končno pregledala pridružitveni sporazum z Izraelom. Njen nastop je sledil nagovoru predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar, ki je kot prva voditeljica v Evropskem parlamentu tamkajšnji teror označila kot genocid. Prilagamo tudi izjavo poslanke v zvezi s tem.

Uvodoma je v nagovoru Joveva spomnila, da si je ves svet, vključno z Evropsko unijo in mnogimi v Evropskem parlamentu, pred trpljenjem ljudi v Gazi predolgo zatiskal in si še vedno zatiska oči, namesto da bi ob prizorih lakote in neselektivnega pobijanja in genocida ukrepal:

»Nič, absolutno nič ne opravičuje pobijanja ljudi v Gazi. Stradanja, genocida. Nihče se ne bi smel obračati stran. A ravno to se je dogajalo. /…/ Večina vas je bila tiho, medtem ko se je stanje v Palestini samo slabšalo in slabšalo.«

Ob tem je poudarila, da so nekateri vendarle vztrajali, vključno z njo. Poslanka Joveva namreč že dolgo skupaj z nekaterimi poslankami in poslanci opozarja na nujnost ukrepanja. Po njenih besedah je odločitev Evropske unije, da končno pregleda pridružitveni sporazum z Izraelom, vsaj simbolni korak naprej:

»Nekateri smo vztrajali. Nekateri smo od Evropske unije že leta zahtevali, naj končno ukrepa. Danes lahko končno rečem, da naš pritisk očitno ni bil zaman. To je dober politični signal, toda kljub temu mislim, da ni česa preučevati. Izrael krši 2. člen sporazuma, zato je suspenz sporazuma edini smiseln korak. Hkrati je to nekaj, kar ne bo pomagalo ljudem v Gazi. Žal.«

Tudi zato je Joveva v zaključku svojega nagovora odločno pozvala k dejanskemu in ne le simbolnemu ukrepanju Evropske unije: »Ne potrebujemo več pregledovanja dokumentov ali izražanja skrbi. Jasno moramo povedati izraelski vladi – bodisi ustavite to norost bodisi se soočite s sankcijami. To je najmanj, kar moramo storiti.«

Ob robu zasedanja se je Joveva odzvala tudi na nastop predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar, ki je kot prva voditeljica v Evropskem parlamentu jasno in nedvoumno označila dogajanje v Palestini za genocid.

»Predsednica je s svojo pokončno držo in načelnim govorom v to dvorano prinesla tisto, kar že dolgo pogrešam pri mnogih evropskih voditeljih – jasen moralni kompas. Njen nagovor razumem kot dejanje politične integritete, ki presega diplomatske floskule in govori v imenu človečnosti. Slovenija je – tudi zaradi aktualne vlade in njenega predsednika Roberta Goloba – del prodorne skupine držav, ki je že lani pokazala načelnost s priznanjem Palestine. Ne zato, ker bi bilo to politično oportuno, temveč zato, ker je bilo to preprosto prav in ker je pomembno, da je Slovenija na pravi strani zgodovine; s tem pa na pravi strani prihodnosti. Danes je predsednica republike naš ugled v mednarodni skupnosti le še okrepila in držo Slovenije samo še dodatno utrdila.«

Foto – EP: Alain ROLLAND

/0 Comments/objavil/a
, ,

Zdravi delavci niso strošek, ampak temelj evropske prihodnosti

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 21. maja 2025, sodelovala na plenarni razpravi o izboljševanju duševnega zdravja pri delu. “Zdravi delavci niso strošek. So temelj evropske prihodnosti.” In če želimo resnično spodbuditi evropsko gospodarstvo, moramo začeti tukaj – pri zaščiti tistih, ki ga vsak dan soustvarjajo, je ob tem poudarila.

Uvodoma je poslanka izpostavila, da je spodbujanje gospodarstva in krepitev konkurenčnosti sicer osrednja politična usmeritev aktualnega mandata Evropske komisije, a da te cilje ne moremo doseči brez vlaganja v ljudi.

”Gospodarstvo stoji na ljudeh. Na delu, ki ga ti ljudje vsak dan opravljajo. Če zanje ne poskrbimo, se soočamo z izgorelimi delavkami in delavci, ki ostajajo doma, z zdravstvenim sistemom, ki pokriva posledice in s podjetji, ki izgubljajo to opevano konkurenčnost.”

Nadalje je opozorila, da se kar 84 milijonov Evropejk in Evropejcev spopada z duševnimi težavami, pri čemer številne težave izvirajo prav iz slabih delovnih pogojev, še posebej iz vse bolj zabrisane meje med poklicnim in zasebnim življenjem. Vse več ljudi tako po oceni poslanke živi in dela v vse bolj zabrisani ločnici med službo in prostim časom:

”Digitalna prisotnost 24/7? Žal, to postaja standard. Osemurni delovnik? Na papirju. V praksi pa: neizmerljiv čas, brez odklopa, brez miru.  Na koncu pa – ljudje po vsem tem delu – živijo slabše.”

Zato je poslanka pozvala pristojno komisarko ter celotno Evropsko komisijo, naj čim prej pripravi in sprejme direktivo o pravici do odklopa, ki bo v vseh državah članicah zagotovila enotne minimalne standarde za varovanje duševnega zdravja zaposlenih in preprečevanje izgorelosti.

”Šele tako bomo resnično izpolnili glavno politično usmeritev vaše komisije – spodbujali gospodarstvo,” je zaključila poslanka.

/0 Comments/objavil/a
,

Nedopustno se mi zdi, da je bilo to sploh mogoče, kaj šele, da je trajalo tako dolgo

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 7. maja 2025, sodelovala na plenarni razpravi pred glasovanjem o malteški shemi zlatih potnih listov za izogibanje sankcijam Evropske unije proti Rusiji. “Nedopustno se mi zdi, da je bilo to sploh mogoče, kaj šele, da je trajalo tako dolgo,” je glede zdajšnje popolne ukinitve malteške sheme poudarila Joveva.

Uvodoma je poslanka izrazila podporo dokončni ukinitvi t. i. zlatih potnih listov, ki so tujcem omogočali pridobitev državljanstva držav članic EU v zameno za investicije v državi. »Nedopustno se mi zdi, da je bilo to sploh mogoče, kaj šele, da je lahko trajalo tako dolgo,« je ob tem poudarila.

Joveva je sporne sheme, ki sta jih pred leti ukinili že državi Ciper in Bolgarija, zdaj pa z njimi kot zadnja zaključuje še Malta, označila kot orodje za pranje denarja in pogon za korupcijo, ki so seveda v popolnem nasprotju z načeli pravne države.

Državljanstvo tako po oceni Joveve nikoli ne bi smelo postati tržno blago. »Državljanstvo je neodtujljiva pravica človeka, ki izhaja iz povezanosti z njegovo – ali njeno – državo. Iz pravic in dolžnosti od in do svoje države, pa tudi same identitete posameznika,« je dejala.

Najbolj zaskrbljujoče se ji zdi, da je tovrstna praksa v EU obstajala več let kljub številnim opozorilom o njenih tveganjih. Zato pozdravlja odločitev Sodišča EU, ki je sheme razglasilo za nezakonite in jih onemogočilo v prihodnje: »Odločitev evropskega sodišča, ki je te prakse določilo za nezakonite in jih ne bo mogoče več zlorabljati, je seveda na mestu.«

Ob koncu je poudarila, da se ne sme končati pri ukinitvi zlatih potnih listov, ter se zavzela še za takojšnjo odpravo t. i. zlatih vizumov, ki tujcem omogočajo začasno prebivanje v EU pod podobnimi pogoji: »Državljanka ali državljan postaneš po legalni poti – tudi evropskih držav. S spoštovanjem naše kulture, zakonov in vrednot, ne pa z denarjem.«

/0 Comments/objavil/a
,

Joveva predsednici EK: Dokažite da za vašimi besedami stojijo dejanja

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 6. maja 2025, sodelovala na plenarni razpravi pred glasovanjem o poročilih o Srbiji ter srečanja s predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsolo, posvečenega vse bolj zaskrbljujoči politični situaciji v tej državi.

Joveva je v plenarni razpravi uvodoma obsodila sistemsko korupcijo, vse hujšo represijo, politično nasilje, samovoljne aretacije in celo sum uporabe zvočnega topa proti protestnikom v Srbiji. Ob tem je opozorila na nevarne razsežnosti režimskih napadov na posameznike, ki se borijo za demokracije in vrednote, ki naj bi jih poosebljala prav Evropska unija.

»Jaz vladavine prava, transparentnosti, pravičnosti in demokracije pač ne podpiram samo na papirju.« V tem duhu je evropske institucije pozvala, naj resno obravnavajo razmere v Srbiji in ne dopuščajo političnim voditeljem, da izkoriščajo pasivnosti nekaterih v Evropski uniji za utrjevanje avtokracije doma.

V luči dogajanja v Srbiji je Joveva izpostavila tudi nekritično držo predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen ter spomnila na njeno izjavo, v kateri je na skupni novinarski konferenci s predsednikom Srbije, tik pred tragedijo v Novem Sadu, pohvalila domnevni napredek te države pri vladavini prava in izvajanju reform.

»To ste, gospa von der Leyen, izrekli predsedniku Srbije. Osem dni pozneje je nadstrešek v Novem Sadu ubijal. Ignoranca ubija, gospa predsednica. Ste vzeli svoje besede nazaj? Niste. So sledila vaša dejanja? Ste podprli demokracijo? Vi naj bi prvi poosebljali evropske vrednote. Jih res? Dokažite,« je zaključila Joveva.

Še pred razpravo v Evropskem parlamentu se je evropska poslanka Joveva skupaj s poslanskima kolegoma Fabienne Keller (Renew Europe) in Gordanom Bosancem (S&D) sestala s predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsolo. Ob tej priložnosti so ji predali tudi dve pismi, ki so jih prejeli od študentov iz Srbije.

Po srečanju je Joveva poudarila, da je samo dejstvo, da so študentski glasovi segli do najvišjih ravni Evropskega parlamenta, izjemno pomemben korak naprej, ne le za te študente, temveč za vse, ki si želijo drugačno, bolj pravično in svobodno Srbijo. Joveva je spomnila tudi na besede enega izmed študentov ob sprejemu v Strasbourgu: »Nas bo kdo slišal? Ne vemo. A če bi ostali doma, bi vedeli zgolj to, da nismo niti poskusili.«

»Takrat smo jih slišali mi. Danes jih je slišala tudi predsednica Metsola, prva med enakimi v tej instituciji, ki je njihovo sporočilo ne le sprejela, temveč tudi jasno pokazala, da ga razume. To je nedvoumno potrdila skozi današnje srečanje,« je poudarila Joveva.

Izpostavila je tudi, kako pomembno je prisluhniti tistim, ki so doma izgubili zaupanje v lastne institucije, vendar kljub temu še vedno verjamejo v Evropsko unijo. Za Jovevo imajo tako vse evropske institucije dolžnost, da prepoznajo to zaupanje kot izraz globokega upanja v evropske vrednote, ga obravnavajo z vso resnostjo in nanj odgovorijo odločno ter s konkretnimi, verodostojnimi dejanji. »Če nas ne premakne pogum tistih, ki v najtežjih razmerah uresničujejo vrednote naših institucij, potem te institucije izgubljajo svoj smisel.«

Foto/EP: Michel CHRISTEN

/0 Comments/objavil/a
, ,

Kaj imata skupnega prebivalec ene nordijske države članice in prebivalka ene mediteranske?

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 2. aprila 2025, sodelovala na razpravi o socialni Evropi, s poudarkom na zagotavljanju cenovno dostopnejšega življenja ter zaščiti delovnih mest, plač in zdravja za vse.

Uvodoma je Joveva izpostavila problem neenakosti socialne varnosti med državljankami in državljani Evropske unije ter očitne razlike med posameznimi državami članicami. Opozorila je, da bi morala biti socialna varnost enako zagotovljena vsem državljankam in državljanom EU:

“Kaj imata skupnega prebivalec ene nordijske države članice in prebivalka, recimo, ene mediteranske? Oba sta državljana Evropske unije. In obema bi morala biti zagotovljena enaka socialna varnost. Pa ni. Na tem področju namreč Unija nima dovolj pristojnosti. ‘Oguljen’ stavek, a žal resničen. Dokler… na nekaterih drugih področjih ni.”

Nadalje je namreč pojasnila, da se pomanjkanje pristojnosti pogosto uporablja tudi kot izgovor, medtem ko se na drugih področjih ovire (bolj ali manj) uspešno premagujejo, ko to ustreza nekaterim interesom: “Pristojnosti namreč danes postavljamo v ospredje le, ko to nekaterim ustreza. Prav tako rahljamo pravila, ko to nekaterim ustreza.”

Kot primer je navedla nedavno predstavljeno Strategijo za pripravljenost Unije, kjer je bila, kljub jasni izključitvi financiranja vojske v temeljni pogodbi, najdena možnost obvoda z omogočanjem zadolževanja držav članic. “Torej se da. Takšno fleksibilnost in takšno voljo potrebujemo tudi pri socialni Evropi,” je poudarila Joveva.

Poslanka je nato pozvala k vzpostavitvi mehanizmov, ki bodo zagotovili večjo socialno pravičnost in enakost med državami članicami oziroma državljankami in državljani Unije. Med ključnimi prioritetami je navedla skupna naročila zdravil za boljšo dostopnost, zagotavljanje kakovostnih delovnih mest z dostojnim plačilom ter dosledno implementacijo Evropskega stebra socialnih pravic, pa tudi več finančnih sredstev.

Ob koncu nagovora se je obrnila neposredno tudi na Evropsko komisijo, z evropsko komisarko za socialne pravice Roxano Minzatu na čelu, z jasno zahtevo po polni socialni enakopravnosti v Evropski uniji:

“Res upam, /…/, da boste stremeli k temu. In tudi kaj storili. Ne, ker bi ustrezalo nekaterim, ampak ker mora ustrezati vsem … to, da med dvema človekoma, ki prihajata iz različnih delov Evrope, ne bo več te ogromne vrzeli. Take, ki ni povezana s fizično razdaljo.”

Foto: EP – Philippe BUISSIN

/0 Comments/objavil/a
, ,

Kako zapolniti vakum, ko se za demokratične ideje ne moremo več zanašati na ZDA?

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 1. aprila 2025, sodelovala na razpravi o zaščiti dostopa do dmeokratičnih medijev, kot je Radio Svobodna Evropa/Radio Svoboda. Kako zapolniti vakum, ko se za demokratične ideje ne moremo več zanašati na ZDA, je ob tem vprašala navzoče.

v nadaljevanju vam pošiljamo povzetek nagovora evropske poslanke Irene Joveve (Renew Europe/Svoboda) z današnje plenarne razprave glede zaščite dostopa do demokratičnih medijev, kot je Radio Svobodna Evropa/Radio Svoboda.

Uvodoma je poslanka obsodila odločitev ZDA, da prenehajo financirati neodvisne medije, kot so Radio Svobodna Evropa, Voice of america, ruska Meduza, beloruski Belsat in številni drugi. “ZDA so se odločile zadati hud udarec liberalni demokraciji. Ravno tam, kjer to ljudje najbolj potrebujejo,” je poudarila.

Namesto osredotočanja na ameriške razloge pa je poslanka pozvala k iskanju konkretnih rešitev za zapolnitev nastale praznine. Ocenila je, da zgolj analiziranje ameriških odločitev, čeprav morda upravičeno, ne prinaša rešitev. Za poslanko je tako ključno vprašanje, “kako zapolniti vakum, ko se za demokratične ideje ne moremo več zanašati na ZDA”.

V nadaljevanju je posebno pozornost namenila pomenu ‘mehke moči’, orodja, ki ga Evropska unija prepogosto podcenjuje. Medtem ko se nekateri veliko osredotočate na vojsko in orožje, pogosto zanemarjate veliko močnejše sredstvo – mehko moč, je pojasnila. Ob tem je spomnila, da je Sovjetska zveza padla brez enega samega izstreljenega metka – med drugim tudi po zaslugi vpliva, ki ga je v družbi užival prav Radio Svobodna Evropa.

Hkrati je Joveva izpostavila ključen pomen digitalnih platform in spletnih medijev pri oblikovanju javnega mnenja, kar danes predstavlja novo bojišče v informacijski vojni proti avtoritarnim režimom. “Izgubljamo informacijsko bitko proti avtoritarnim režimom, pa ne samo tistim zunaj Evropske unije. Omenila sem Voice of America … a se še spomnimo Voice of Europe,” je vprašala poslanka.

Ob koncu je še pozvala k odločnejšemu boju proti lažnim narativom in zaključila z mislijo: “Morda smo izgubili zaveznika, a naše najmočnejše orožje ostaja demokracija.”

Ozadje

Radio Svobodna Evropa (Radio Free Europe; RFE) so ZDA ustanovile leta 1949 za boj proti sovjetski propagandi v komunističnih državah Vzhodne Evrope. Dve leti pozneje, leta 1951, je bil ustanovljen še Radio Svoboda (Radio Liberty; RL), osredotočen na oddajanje proti Sovjetski zvezi. Oba radia sta sprva delovala iz Münchna, vendar se je njun sedež leta 1995 preselil v Prago. Čeprav RFE/RL prejema ameriška zvezna sredstva, ostaja uredniško neodvisen, kar je ključno za njegovo kredibilnost. Tudi zato je eden najtesnejših svetovalcev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Elon Musk, februarja letos pozval k zaprtju RFE/RL-ja, ki ga je označil za skrajno levega in zapravljanje milijarde dolarjev javnih sredstev. Trump je sprejel odločitev o razpustitvi agencije, pristojne za financiranje RFE/RL, kar je medijsko hišo spodbudilo k vložitvi pritožbe na zvezno sodišče v ZDA. Radio zatrjuje, da je odločitev nezakonita, saj je ameriški kongres že odobril 77 milijonov dolarjev za njegovo financiranje v letošnjem letu. Spor okoli RFE/RL je povzročil precejšnje razburjenje tudi v Evropski uniji, kjer zdaj iščejo načine za ohranitev tega pomembnega neodvisnega medija.

Foto: EP – Christian CREUTZ

/0 Comments/objavil/a
,

Čas je za bolj odločne ukrepe in korenite reforme

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 12. marca 2025, sodelovala na razpravi o prvih 100 dneh delovanja nove Evropske komisije in njenem uresničevanju prednostnih nalog na področju obrambe, konkurenčnosti, poenostavitve in migracij. Čas je za bolj odločne ukrepe in korenite reforme v smeri večje učinkovitosti, je ob tem poudarila.

Uvodoma je Joveva izpostavila, da je prvih 100 dni nove Komisije zaznamovalo turbulentno mednarodno okolje, v katerem je nova administracija ZDA močno pretresla na pravilih temelječo ureditev sveta. V tem kontekstu je opozorila, da mora Evropa nujno stopiti skupaj in se ustrezno odzvati na nove geopolitične razmere. “Res ne želim biti kritična, ker trdno verjamem, da moramo v EU stopiti skupaj, a žal se je v teh 100 dneh ponovno potrdilo, da potrebujemo korenite reforme delovanja EU v smeri večje učinkovitosti,” je poudarila.

Za Jovevo je Unija kljub nekaterim predlogom Komisije ostala prepočasna in premalo odločna pri ključnih reformah. ”V zadnjih tednih nismo premaknili nikamor, medtem ko nam konkurenčne sile v enem dnevu (lahko) marsikaj postavijo na glavo,” je opozorila in dodala da je sedaj skrajni čas za konkretne ukrepe, ne le previdne korake.

Čeprav je predloge o znižanju cen energije, povečanju vlaganj v tehnologijo in ukrepe za krepitev konkurenčnosti gospodarstva ocenila kot korake v pravo smer, je obenem opozorila, da so ti ukrepi ”premalo ambiciozni in prepozni”.

Evropska unija ima še vedno velik manevrski prostor, vendar  Joveva kot ključno oviro izpostavila predvsem pomanjkanje politične volje.

Kot je še dodala ima Evropska unija še vedno velik manevrski prostor, vendar ključna ovira ostaja pomanjkanje politične volje. Ob tem je poudarila, da bi morale države članice končno prepoznati, da njihov nacionalni interes ni ločen, temveč neločljivo prepleten z močjo in enotnostjo Unije.

 

Kot pomemben ukrep je izpostavila poenotenje evropske vojske in skupne vire financiranja, vendar hkrati opozorila, da to ne sme postati izgovor za zanemarjanje drugih strateško pomembnih področij. ”Potrebujemo investicije v infrastrukturo, energetiko, predvsem pa v ljudi. To je najboljša obramba Evropske unije,” je zaključila.

/0 Comments/objavil/a