Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

23.5.2022

Več kot 1 800 znanstvenikov in več kot 160 nevladnih organizacij z vsega sveta je 8. februarja 2022 Komisiji poslalo dopis s pozivom, naj prepreči postavitev zidu na poljsko-beloruski meji.

Ta bo namreč vplival na zaščitena in dragocena naravna območja, vključno z območji Natura 2000. Že v fazi postavitve zid škoduje stanju ohranjenosti vrst in habitatov. Škodljivo vpliva na populacije velikih živali, kot so zober, evrazijski ris, los, jelenjad in volkovi. V postopku načrtovanja naložbe tudi ni bila opravljena presoja vplivov na okolje za nobeno od območij Natura 2000, tudi za Beloveško puščo ne, kar pomeni očitno kršitev člena 6(3) Direktive o habitatih.

1. Ali je Komisija prejela odgovor poljskih organov v zvezi s skladnostjo naložbe z okoljsko zakonodajo EU? Če je, kakšen je bil odgovor ter kako in kdaj namerava odgovoriti?

2. Ali namerava Komisija sprejeti ukrepe za ustavitev postavitve zidu, vsaj dokler ne bo opravljena presoja vplivov na okolje, kot to zahteva zakonodaja EU? Če je temu tako, podrobno navedite, kakšni bodo ukrepi in kdaj se bodo izvajali.

Pisni odgovor komisarja Virginijusa Sinkevičiusa v imenu Evropske komisije

4.7.2022

Komisija spremlja izgradnjo ograje na poljsko-beloruski meji kot element širših prizadevanj za varovanje vzhodne poljske meje, kar je glede na trenutne varnostne razmere prednostna naloga, ter z namenom spremljanja uporabe zakonodaje EU, tudi na področju okolja. Komisija je v zvezi s tem poljskim organom 29. aprila 2022 poslala dopis, v katerem jih opozarja na obveznosti iz direktive o habitatih[1], zlasti njenega člena 6(3) in (4), ter jih poziva k pojasnitvi, kako so bile te obveznosti izpolnjene pri tem projektu. Službe Komisije do 8. junija 2022 še niso prejele odgovora na dopis. Ko bo Komisija prejela in preučila odgovor poljskih organov, bo sprejela odločitev o naslednjih korakih.

Kar zadeva ustavitev izgradnje projekta, Komisija ni pristojna za naložitev takega ukrepa državam članicam. Samo Sodišče Evropske unije lahko odredi ustavitev projekta, in sicer s sprejetjem začasne odredbe[2], če je bil proti državi članici sprožen postopek pred Sodiščem zaradi kršitve zakonodaje EU. Pri tem projektu pa trenutno to ne velja, saj ni v teku noben postopek za ugotavljanje kršitev v zvezi z ograjo na poljski meji.

[1] Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

[2] Člen 279 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

16.5.2022

Evropska unija že več kot 15 let neuspešno skuša učinkovito urediti trženje nezdravih živil otrokom, čeprav obstajajo nedvoumni dokazi, da izpostavljenost otrok nezdravemu trženju živil škoduje njihovemu zdravju in pravicam. Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah se še vedno opira na samoregulacijo, ki se je dosledno izkazala za neučinkovito pri obravnavi tega vprašanja.

Evropski parlament je Komisijo v strategiji „od vil do vilic“ in evropskem načrtu za boj proti raku izrecno pozval, naj predlaga pravila na ravni EU, ki bi prepovedovala oglaševanje živil z visoko vsebnostjo maščob, sladkorja in soli mladoletnikom.

1. Kako namerava Komisija pripraviti konkreten predlog za učinkovito ureditev tega vprašanja, saj direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah ne zagotavlja celovitega in učinkovitega sklopa pravil?

2. Ali namerava Komisija vrniti odgovornost za to pomembno vprašanje tja, kamor spada, torej v GD za zdravje in varnost hrane?

3. V kolikšni meri bo Komisija upoštevala predlog direktive o približevanju zakonodaje držav članic o zaščiti otrok pred trženjem s hranili revnih živil, ki so ga v imenu koalicije več kot 20 nevladnih organizacij pripravili akademski strokovnjaki s področja prava EU in trženja živil?

Pisni odgovor komisarke Stele Kiriakides v imenu Evropske komisije

25.7.2022

Komisija izvaja več dejavnosti, povezanih z odgovornim trženjem živil. Skupno raziskovalno središče je leta 2019 objavilo nabor orodij[1], ki naj bi bila državam članicam v pomoč pri oblikovanju politik trženja v okviru direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah[2]. Leta 2020 je bila objavljena študija o izpostavljenosti otrok trženju živil z visoko vsebnostjo maščob, soli ali sladkorja[3].

V podporo strategiji „od vil do vilic“[4] in evropskemu načrtu za boj proti raku[5] je Komisija začela izvajati skupni ukrep Best ReMaP[6], ki vključuje pobude za zmanjšanje trženja nezdravih živil otrokom.

V okviru strategije „od vil do vilic“ je bil julija 2021 sprejet Kodeks ravnanja EU o odgovornih poslovnih in tržnih praksah v živilskem sektorju[7], da bi pripomogli k spodbujanju prehranskega okolja, ki omogoča lažjo izbiro zdrave in trajnostne prehrane.

Vzpostavitev takega prehranskega okolja je tudi cilj zakonodajnega okvira za trajnostne prehranske sisteme[8], napovedanega v strategiji „od vil do vilic“. Osnutek pobude, ki so ga pripravili akademski strokovnjaki za pravo Unije in trženje živil[9], je dragocen primer, ki je lahko zgled za nadaljnje ukrepe na tem področju.

Okvir Komisije za učne ključne kompetence (LifeComp)[10] bo državam članicam pomagal tudi pri izobraževanju mladih, da bi znali uporabljati zanesljive informacije in storitve na področju zdravja in socialne zaščite.

[1] Nabor orodij za omejitev trženja živil, brezalkoholnih in alkoholnih pijač mladoletnikom, https://joint-research-centre.ec.europa.eu/jrc-news/toolkit-limit-marketing-food-non-alcoholic-and-alcoholic-beverages-minors-2019-12-18_en

[2] https://eur-lex.europa.eu/eli/dir/2018/1808/oj?locale=sl

[3] Študija o izpostavljenosti otrok linearnemu, nelinearnemu in spletnemu trženju živil z visoko vsebnostjo maščob, soli ali sladkorja, Urad za publikacije EU, https://op.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/347b8314-e2c0-11eb-895a-01aa75ed71a1

[4] https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:52020DC0381

[5] Evropski načrt za boj proti raku, Evropska komisija, https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/promoting-our-european-way-life/european-health-union/cancer-plan-europe_sl

[6] Skupni ukrep Best ReMaP – Zdrava hrana za zdravo prihodnost, https://bestremap.eu/

[7] https://ec.europa.eu/food/horizontal-topics/farm-fork-strategy/sustainable-food-processing/code-conduct_en

[8] Zakonodajni okvir, https://food.ec.europa.eu/horizontal-topics/farm-fork-strategy/legislative-framework_en

[9] Blueprint-eu-directive-protect-children-against-the-marketing-of-nutritionally-poor-food (epha.org), https://epha.org/wp-content/uploads/2021/11/blueprint-eu-directive-protect-children-against-the-marketing-of-nutritionally-poor-food-final-november2021.pdf

[10] https://joint-research-centre.ec.europa.eu/lifecomp_en

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

16.5.2022

Pravilno je, da Evropska unija in njene države članice ukrajinskim beguncem izdajajo delovna dovoljenja. Vendar bi bilo v najboljšem interesu beguncev in njihovih držav gostiteljic, če bi lahko še naprej opravljali poklice, za katere so usposobljeni, namesto da so del manj kvalificirane delovne sile.

1. Kaj bodo Komisija in države članice beguncem svetovale, da bi jim pomagale pridobiti vsaj začasno priznanje kvalifikacij?

2. Kaj lahko naredi Komisija – v najboljšem primeru v tesnem sodelovanju z Evropskim parlamentom –, da bi beguncem pomagala k čimprejšnjem priznanju njihovih kvalifikacij, glede na to, da bi sprememba Direktive 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij trajala predolgo?

3. Kako Konvencija o priznavanju visokošolskih kvalifikacij v evropski regiji Ukrajincem pomaga izkoristiti njihova znanja in spretnosti? Kako Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja pomaga ukrajinskim beguncem?

Pisni odgovor komisarja  Thierryja Bretona v imenu Evropske komisije

18.8.2022

Priporočilo (EU) 2022/554 o priznavanju kvalifikacij za ljudi, ki bežijo pred rusko invazijo v Ukrajino[1], vsebuje specifične in praktične smernice, ki naj bi bile državam članicam v pomoč pri zagotavljanju hitrejših in učinkovitejših postopkov priznavanja ter spodbujanju vzajemnega učenja. Državam članicam na primer priporoča, naj sprejemnim službam zagotovijo ustrezne informacije v ukrajinščini o postopkih priznavanja na njihovem ozemlju.

Komisija je ustanovila projektno skupino s predstavniki držav članic in ukrajinskih organov, katere sestanki so se izkazali za uporabne pri reševanju praktičnih vprašanj (npr. primerjava ukrajinskih usposabljanj za nekatere poklice z ustreznimi usposabljanji v EU)[2].

Člen VII Konvencije o priznavanju visokošolskih kvalifikacij v evropski regiji[3] od pogodbenic zahteva, da najdejo alternativne načine za oceno kvalifikacij beguncev, kadar ti ne morejo predložiti dokumentarnih dokazil, ker so bili prisiljeni oditi brez izvirne dokumentacije.

Komisija trenutno pripravlja pobudo za razvoj pilotnega projekta „nabora talentov“ za osebe, razseljene iz Ukrajine, in povezovalni mehanizem, ki razseljene osebe povezuje z delodajalci. Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop) namerava do konca leta 2022 začeti nov projekt, namenjen osebam, razseljenim iz Ukrajine, katerega cilj bo nadgraditi to pobudo. Poleg tega bo razseljene osebe podprl pri potrebnem izpopolnjevanju in preusposabljanju. Cedefop bo tudi oblikoval priporočila o tem, kako bi lahko pospešili mobilnost delovne sile znotraj EU za razseljene osebe.

[1] https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32022H0554&from=EN
[2] Tema zadnjega sestanka, h kateremu je prispevala tudi Svetovna zdravstvena organizacija, je bilo priznavanje kvalifikacij zdravstvenih delavcev.
[3] Priporočilo Sveta z dne 26. novembra 2018 o spodbujanju avtomatičnega vzajemnega priznavanja visokošolskih diplom in spričeval višjega sekundarnega izobraževanja ter izidov iz učnih obdobij v tujini: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32018H1210(01)&from=EN

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

11.5.2022

Zaradi zaostrovanja vojne v Ukrajini so številni otroci z rakom primorani zapustiti svoje domove in bolniške postelje ter pobegniti iz države. Rak že sam po sebi predstavlja težavo, prekinitve zdravljenja, stres in tveganje okužbe pa so lahko za te otroke smrtno nevarni. Tudi v primeru konca vojne v Ukrajini in vrnitve otrok beguncev z rakom v domovino obstaja negotovost, ali bo Ukrajina zmožna zadostiti njihovim zdravstvenim potrebam, saj so dobavne linije prekinjene.

1. Kako Komisija podpira države članice pri zbiranju podatkov, spremljanju bolnikov in nadaljnjem zdravljenju raka pri ukrajinskem begunskem prebivalstvu? Ali bo Komisija razmislila o pripravi potrebnih smernic in protokolov?

2. Ali bo Komisija razmislila o pripravi smernic in protokolov za otroške onkološke bolnike, ki se zdravijo za rakom v državi članici, v primeru, da se vojna v Ukrajini konča in se bodo vrnili v Ukrajino, saj potrebujejo zdravljenje po določenih protokolih in zaporedje zdravil v določenih časovnih presledkih?

3. Kako Komisija podpira države članice pri selitvi ukrajinskih pacientov iz vzhodnoevropskih držav v druge države članice, da bi razbremenila zdravstvene sisteme vzhodnoevropskih držav?

Pisni odgovor komisarke Stele Kiriakides v imenu Evropske komisije

4.8.2022

Direktiva o začasni zaščiti[1] zagotavlja dostop do zdravstvenega varstva. Ta postopek vključuje triažo (ocene zdravstvenega stanja), v okviru katere se opredelijo pacienti z rakom in napotijo na specializirano oskrbo, s čimer se zagotovi neprekinjeno zdravljenje.

Uvedena je bila shema za premeščanje hudo bolnih pacientov iz Ukrajine. Komisija si v sodelovanju z ukrajinskim ministrstvom za zdravje prizadeva za evakuacijo hudo bolnih pacientov, vključno z otroki z rakom. Poljska je vzpostavila vozlišče za otroke z rakom in s tem podprla premeščanje v države EU.

Evropske referenčne mreže podpirajo ukrajinske begunce z redkimi boleznimi. Ustanovile so vozlišče za paciente z redkimi boleznimi iz Ukrajine za triažo pacientov in usklajevanje med 24 evropskimi referenčnimi mrežami (štiri so namenjene redkim vrstam raka, ena pa raku pri otrocih). Komisija podpira pilotno vozlišče in je članica usmerjevalnega odbora.

Komisija je v okviru platforme zdravstvene politike ustanovila mrežo nevladnih organizacij in organizacij pacientov, vključno za raka, da bi podprla odzivanje na potrebe na področju javnega zdravja po ruski vojaški agresiji proti Ukrajini.

Nedavno sporočilo Komisije o Ukrajini vključuje poglavje o zaščiti otrok. Komisija je pripravljena tesno sodelovati z Ukrajino, da bi beguncem iz Ukrajine v EU zagotovila zdravstveno varstvo, ki ga potrebujejo[2].

[1] https://home-affairs.ec.europa.eu/policies/migration-and-asylum/common-european-asylum-system/temporary-protection_en

[2] https://ec.europa.eu/home-affairs/news/ensuring-temporary-protection-rights-people-fleeing-war-ukraine-2022-03-25_en

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

9.4.2022

Vojna v Ukrajini povzroča humanitarno krizo brez primere. V EU se je zateklo več kot štiri milijone ukrajinskih beguncev in od teh je milijon mladoletnikov, ki so bili prisiljeni prekiniti šolanje in usposabljanje. To bo resno vplivalo na okrevanje Ukrajine v času po vojni.

EU se je na izbruh konflikta odzvala odločno z vojaško podporo in humanitarno pomočjo ter finančnimi sankcijami, ni pa poskrbela za usklajen pristop, s katerim bi ukrajinskim beguncem zagotovila nadaljevanje šolanja in študija. Državam članicam je bilo tako prepuščeno, da same brez ustrezne politične in finančne podpore organizirajo pobude za izobraževanje in usposabljanje.

Zato Komisijo sprašujemo naslednje:

1. Katere ukrepe namerava sprejeti, da bi vsem ukrajinskim šolarjem in študentom, ki so begunci v EU, zagotovila pravico, da nadaljujejo z izobraževanjem in študijem?

2. Ali razmišlja o možnosti uvedbe izrednega programa Erasmus4Ukraine za študente, s katerim bi jim omogočili brezplačen vpis na univerzo v tekočem akademskem letu ter bi bil podlaga za izjemo od zahteve, da je med zadevnima univerzama sklenjen učni dogovor ter da se priznavajo kvalifikacije in kreditne točke, pridobljene na univerzah v državah članicah?

3. Ali namerava navedene dejavnosti financirati s sredstvi za mobilnost mladih iz programa Erasmus+, ki niso bila porabljena med pandemijo?

Pisni odgovor komisarke Marije Gabriel v imenu Evropske komisije

28.6.2022

Svet se je na rusko invazijo na Ukrajino odzval z direktivo o začasni zaščiti, ki ljudem, ki bežijo pred vojno, zagotavlja pravico do dostopa do državnega izobraževalnega sistema za osebe, mlajše od 18 let.

Države članice so še vedno v celoti odgovorne za vsebino in organizacijo svojih izobraževalnih sistemov, Komisija pa ima podporno vlogo[1].

Komisija je v okviru te podporne vloge nemudoma ukrepala v podporo učencem, dijakom, študentom in učiteljem, ki bežijo pred vojno v Ukrajini, za kar je izkoristila vgrajeno prožnost programa Erasmus+. Visokošolske ustanove v EU, ki sodelujejo v programu Erasmus+, lahko študentom, ki so pobegnili iz Ukrajine, ponudijo dolgoročno in kratkoročno študijsko mobilnost ter pripravništvo[2]. Komisija je prav tako opustila zahtevo glede podpisanega učnega dogovora, hkrati pa je zagotovila popoln in brezplačen dostop do nove platforme Erasmus+ za spletno jezikovno podporo.

Izobraževalne ustanove, ki sodelujejo pri projektih sodelovanja v okviru programa Erasmus+, lahko po novem s prožno uporabo sredstev hitro sprejmejo učence, razseljene iz Ukrajine. Ukrajinski učitelji in mentorji lahko prejmejo finančno podporo za lažje vključevanje, prav tako pa je mogoče usposobljen kader začasno napotiti na območja, ki gostijo begunce.

Komisija je poleg tega pozvala nacionalne agencije programa Erasmus+, naj odprejo neobvezne kroge prijav za organizacije, ki želijo voditi pobude, povezane z učinki vojne. Podpora se zagotavlja tudi prek evropskih platform[3] in z združevanjem razpoložljivega strokovnega znanja ter zagotavljanjem političnih smernic prek obstoječih orodij v okviru evropskega izobraževalnega prostora, hkrati pa se pripravljajo ukrepi v podporo hitremu priznavanju kvalifikacij in študijskih obdobij.

[1] V skladu s členom 165 Pogodbe o delovanju EU.

[2] Sredstva, ki zaradi pandemije še niso bila porabljena, se lahko uporabijo v ta namen.

[3] Med drugim prek platform School Education Gateway in eTwinning.

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

25.3.2022

Ustrezno in sorazmerno plačilo za uporabo avtorjevega ustvarjalnega dela je temelj ureditve avtorskih pravic v EU, kot se izraža v členu 18 direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu.

Platforme za video na zahtevo, ki nimajo sedeža v EU, resno izpodbijajo to načelo s prisilnimi tržnimi praksami, s katerimi piscem besedil in skladateljem vsiljujejo podjemne pogodbe ali pogodbe o odkupu del.

Take pogodbe, za katere se pogosto uporabljata pravo in sodna pristojnost ZDA, običajno ponujajo enkratno vnaprejšnje plačilo, ki komaj krije dejanske stroške ustvarjanja in produkcije dela ter sploh ne zagotavlja plačila za njegovo uporabo. V večini primerov se plačilo predstavlja kot „vzemi ali pusti“ pogoj za sodelovanje pri projektu.

Katere konkretne ukrepe namerava Komisija sprejeti na tem področju, glede na pobudo francoskega predsedstva Sveta Evropske unije, da se to vprašanje uvrsti na dnevni red delovne skupine Sveta za intelektualno lastnino za nadaljnjo razpravo?

Pisni odgovor komisarja Thierryja Bretona v imenu Evropske komisije

30.5.2022

Komisija pozorno spremlja razprave o učinkovitosti zakonodajnega okvira EU za avtorske pravice, ki jih je začelo francosko predsedstvo Sveta EU, da bi dobili pregled praks svetovnih platform in ukrepov, sprejetih na nacionalni ravni.

Pozorno tudi spremlja izvajanje Direktive (EU) 2019/790 o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu[1] (direktiva o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu) v državah članicah, vključno z novimi pravili o plačilu ustvarjalcem. Kot je navedeno v uvodni izjavi 73 te direktive, lahko države članice načelo ustreznega in sorazmernega plačila prenesejo z različnimi mehanizmi, če so ti skladni s pravom EU. Pri podjemnih pogodbah ali pogodbah o odkupu del je treba za vsak primer posebej oceniti, ali pogodba zagotavlja ustrezno in sorazmerno nadomestilo v skladu s členom 18[2]. V uvodni izjavi 81 je navedeno, da izbira prava tretje države s strani strank ne posega v uporabo določb glede preglednosti, mehanizma prilagoditve pogodbe in postopkov alternativnega reševanja sporov iz te direktive, ki so obvezne.

Komisija bo o tej zadevi še naprej razpravljala z zainteresiranimi stranmi pri izvajanju direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu in upoštevala izid razprav v delovni skupini Sveta za avtorske pravice.

[1] Direktiva (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES, UL L 130, 17.5.2019, str. 92-125 – https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?qid=1558431447846&uri=CELEX:32019L0790

[2] Odgovor Komisije E-006228/2020.

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

25.3.2022

Študija o čezmejnem uveljavljanju pravic intelektualne lastnine v EU, ki jo je naročil Evropski parlament, ugotavlja, da bi bilo mogoče na mednarodni ravni storiti več za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, zlasti v zvezi z naklepnimi obsežnimi kršitvami avtorskih pravic na spletu.

Študija med drugim vsebuje priporočila o učinkovitih upravnih postopkih, poenostavljenih postopkih za reševanje čezmejnih sporov na področju intelektualne lastnine in ukrepih za pravosodno sodelovanje med državami članicami.

Ugotavlja tudi, da izboljšav ni mogoče ustrezno doseči samo z nacionalnimi ukrepi držav članic in da je zaradi obsega, učinka in večozemeljske razsežnosti teh kršitev primerno ukrepanje na ravni EU, da se podpre čezmejno uveljavljanje v EU.

Ali Komisija glede na navedeno razmišlja o ukrepih za zagotovitev učinkovitega čezmejnega uveljavljanja pravic intelektualne lastnine?

Pisni odgovor komisarja Thierryja Bretona v imenu Evropske komisije

9.6.2022

Komisija se je z velikim zanimanjem seznanila z ugotovitvami študije o čezmejnem uveljavljanju pravic intelektualne lastnine v EU.

Komisija je v akcijskem načrtu za intelektualno lastnino iz leta 2020[1] navedla, da bo še naprej pozorno spremljala uporabo Direktive 2004/48/ES[2]. Z državami članicami sodeluje pri izvajanju smernic Komisije iz leta 2017[3], da bi se zagotovila enotna in učinkovita uporaba sodnih odredb v vseh državah članicah.

Glede piratstva bo Komisija ukrepala na podlagi resolucije Parlamenta z dne 19. maja 2021 o izzivih organizatorjev športnih dogodkov v digitalnem okolju, kot je navedeno v odgovoru Komisije Evropskemu parlamentu z dne 20. julija 2021[4]. V zvezi s tem bo Komisija preučila tudi čezmejno razsežnost piratstva in sodelovanje med nacionalnimi organi.

Namen prihajajoče pobude za nabor orodij EU za boj proti ponarejanju bo določiti skladno, učinkovito in usklajeno ukrepanje proti ponarejanju, tako na spletu kot tudi zunaj njega. Ta pobuda bi se lahko izkazala za koristno tudi za zajezitev piratstva.

Z aktom o digitalnih storitvah bodo nacionalni upravni ali pravosodni organi lažje pošiljali odločbe posredniškim storitvam v drugi državi, da bi ukrepali proti nezakonitim vsebinam, akt pa bo olajšal tudi zasebno izvrševanje.

Z mednarodnega vidika poglavja o intelektualni lastnini iz sporazumov o prosti trgovini, sklenjenih med EU in tretjimi državami, vključujejo stroge izvršilne ukrepe, tudi na mejah, ki presegajo Sporazum Svetovne trgovinske organizacije o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS). Izvajanje in izvrševanje takih sporazumov je ključna prednostna naloga Komisije.

[1] https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52020DC0760&from=EN

[2] https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32004L0048&from=FR

[3] https://ec.europa.eu/docsroom/documents/26582

[4] https://www.europarl.europa.eu/RegData/courrier_officiel/arrivee/2021/EP-PE_LTA(2021)003325_FULL_EN.pdf

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

24.3.2022

V aprilu tega leta se bo sestala odprta delovna skupina OZN za staranje, da bi okrepila varstvo človekovih pravic starejših. Skupina je bila ustanovljena, da bi pripravila predloge za nov mednarodni instrument za varstvo človekovih pravic starejših državljanov, pri svojih raziskavah pa je opredelila pomanjkljivosti na področjih, kot so enakost in nediskriminacija ter dostop do trga dela.

EU je sprejela ukrepe za vključitev pravic starejših v svoj program, tudi s svojim akcijskim načrtom za človekove pravice in demokracijo ter nedavnimi sklepi Sveta. Komisija je pred kratkim objavila tudi zeleno knjigo o staranju, Parlament pa je lansko leto v zvezi s tem vprašanjem sprejel resolucijo z naslovom Stara celina se stara.

Pred aprilskim srečanjem odprte delovne skupine nas zanima:

1. Ali namerava EU s pisnimi prispevki ali načrtovanjem udeležbe na visoki ravni v naslednji odprti delovni skupini prevzeti vodilno vlogo v razpravah?

2. Kateri ukrepi so bili sprejeti za spodbujanje redne razprave o pravicah starejših in potrebi po dodatni zaščiti zaradi pandemije?

3. Kako bo EU upoštevala stališča starejših v EU pri oblikovanju stališča in pripravi delegacije za odprto delovno skupino?

Pisni odgovor komisarja Didierja Reyndersa v imenu Evropske komisije

1.9.2022

Komisija želi spoštovane poslance in poslanke napotiti na izjave, ki jih je EU[1] podala v odprti delovni skupini Združenih narodov (OEWG) za staranje aprila 2022. EU je na zasedanju zastopala delegacija EU pri ZN.

Komisija spodbuja in varuje temeljne pravice, vključno s pravicami starejših tako, da zagotavlja, da so vsi zakonodajni, politični in upravni ukrepi, ki spadajo v pristojnost EU, v skladu z Listino EU o temeljnih pravicah.

EU ima v razpravi o morebitnem obstoju normativnih vrzeli v zvezi s pravicami starejših odprt pristop. EU bo dejavno spodbujala nadaljnje razprave z državami članicami EU v Svetu, da bi oblikovali skupna stališča glede v prihodnost usmerjene agende, dogovorjene v okviru letošnje odprte delovne skupine.

Komisija je v stiku s platformo Age Platform Europe, glavno organizacijo, ki zastopa interese starejših, in številnimi drugimi zadevnimi deležniki na vseh ravneh, vključno z mednarodnimi organizacijami in vladami tretjih držav. Komisija tudi finančno podpira platformo Age Evropa in druge organizacije, ki se zavzemajo za pravice starejših, in sicer z nepovratnimi sredstvi za poslovanje.

Poleg tega je Komisija v skladu s strategijo za okrepitev uporabe Listine o temeljnih pravicah v EU[2] v stiku z Evropsko mrežo organov za enakost (EQUINET), Evropsko mrežo nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI) in organizacijami civilne družbe, ki si prizadevajo za spodbujanje človekovih pravic, vključno s pravicami starejših.

[1] Izjava Evropske unije na 12. zasedanju odprte delovne skupine za staranje z namenom, da bi izboljšali varstvo človekovih pravic starejših, točka 5: splošna razprava, ki jo je podal veleposlanik Silvio Gonzato, namestnik vodje delegacije Evropske unije pri Združenih narodih – 11. april 2022, New York https://www.eeas.europa.eu/delegations/un-new-york/eu-statement-%E2%80%93-un-open-ended-working-group-ageing-general-discussion_en?s=63 , Zaključna izjava EU https://www.eeas.europa.eu/delegations/un-new-york/eu-statement-%E2%80%93-un-open-ended-working-group-ageing-closing-statement_en
[2] Strategija za okrepitev uporabe Listine o temeljnih pravicah v EU: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A52020DC0711&qid=1608047356199, COM(2020)0711 final z dne 2. decembra 2020.

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropski komisiji

Pisno vprašanje Evropski komisiji

18.2.2022

Zagotavljanje verske svobode in pravica do ohranjanja kulturne tradicije predstavljata jedro varstva pravic manjšin kot temeljne vrednote Evropske unije. V začetku letošnjega leta so bile omenjene pravice in svoboščine v Republiki Italiji omejene z zasegom oziroma zapečatenjem cerkvenih zvonov v župnijski cerkvi sv. Urha v Dolini pri Trstu, tj. na območju, kjer živi avtohtona slovenska narodna skupnost, ki je zaščitena z meddržavnimi pogodbami med Slovenijo (prej Jugoslavijo) in Italijo ter tudi z italijanskim notranjim pravom – Zaščitnim zakonom iz leta 2001. Italijanske oblasti so zvonove zasegle na podlagi ovadbe šestih novopriseljenih vaščanov, da zvonovi v dolinski cerkvi, ki opravlja obrede ter običaje v skladu z večstoletno slovensko in krščansko tradicijo, motijo njihov počitek in delo.

Italijanska državna oblast z zasegom zvonov ni zgolj prekinila dolgoletne tradicije ter posegla v kulturo in običaje tega kraja, temveč je z nesorazmernim ukrepom ogrozila težko vzpostavljeno sožitje med ljudmi in narodi na tem področju.

V zvezi s tem Komisijo sprašujemo, ali je seznanjena s primerom zasega zvonov v cerkvi sv. Urha v Dolini pri Trstu ter na kakšen način si bo prizadevala za odpravo tega nesorazmernega posega v versko svobodo in kulturno tradicijo na območju, kjer živi avtohtona slovenska narodna skupnost v Republiki Italiji.

Pisni odgovor komisarja Didierja Reyndersa v imenu Evropske komisije

26.4.2022

Komisija nima informacij o dejstvih, ki so jih navedli spoštovani poslanci in poslanke.

Spoštovanje pravic pripadnikov manjšin je izrecno omenjeno v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji[1]. Verska svoboda je zaščitena s členom 10 Listine EU o temeljnih pravicah. Poleg tega člen 21 Listine izrecno prepoveduje tudi vsakršno diskriminacijo na podlagi etničnega ali socialnega porekla, jezika ali pripadnosti narodnostni manjšini. Komisija je zavezana zagotavljanju spoštovanja verske svobode v okviru svojih pristojnosti. V  skladu s členom 51 Listine so njene določbe naslovljene na države članice samo, kadar izvajajo pravo Unije. V tem primeru in na podlagi informacij, ki so jih predložili spoštovani poslanci in poslanke, morajo zato italijanski organi, vključno s sodstvom, zagotoviti, da izpolnjujejo svoje obveznosti v zvezi s temeljnimi pravicami, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov in njihove notranje zakonodaje.

V okviru sistema Sveta Evrope je cilj Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) in Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin (1995)[2], ki ju je Italija ratificirala, zagotoviti, da države podpisnice spoštujejo pravice narodnostnih manjšin. Vsakdo, ki meni, da so bile njegove pravice ali svoboščine, ki jih zagotavlja EKČP, kršene, lahko vloži pritožbo pri Evropskem sodišču za človekove pravice.

[1] https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex%3A12012E%2FTXT

[2] Zbirka pogodb Sveta Evrope (CETS) št. 157 https://rm.coe.int/168007cdac .

/0 Comments/objavil/a

Pisno vprašanje Evropskemu svetu

Pisno vprašanje Evropskemu svetu

13.2.2022

EU po eni strani trdi, da omogoča enake možnosti in obravnavo, ko gre za zaposlovanje, po drugi strani pa še vedno dopušča neplačano prakso v svojih institucijah. V Evropskem svetu in nekaterih drugih organih EU lahko praktikanti namreč še vedno opravljajo neplačano prakso. Četudi je praksa včasih del študijskih obveznosti, ta način daje prednost mladim iz srednjega in višjega sloja, ki lahko sami plačajo nastale stroške, in zapostavlja tiste, ki tega ne zmorejo. Ponujena podpora, namreč kupon za restavracijo v vrednosti 125 EUR mesečno, ne more veljati za nadomestilo.

V državah članicah potekajo kampanje proti neplačani praksi, Evropski parlament pa jo je že prepovedal. Parlament je predlagal tudi, naj se izboljša jamstvo za mlade in oblikuje pravni instrument, s katerim bi za vse prakse, pripravništva in vajeništva zagotovili pravično plačilo. Splošneje povedano, če upoštevamo krizo, ki jo je pandemija povzročila na področju zaposlovanja mladih, bi bilo treba sprejeti ukrepe, s katerimi bi v institucijah EU in državah članicah prepovedali vsakršno neplačano prakso. EU bi morala biti za zgled in kot prva prepovedati takšno ravnanje.

Ali lahko Evropski svet torej odgovori na naslednji vprašanji:

1.  Ali potekajo prizadevanja za prepoved neplačane prakse v Evropskem svetu? Če ne, zakaj ne?

2. Kako Evropski svet trenutno zagotavlja dober življenjski standard svojih neplačanih praktikantov?

Pisni odgovor Evropskega sveta

5.5.2022

Svet ni pristojen, da komentira pogoje pripravništva v Evropskem svetu, saj je Evropski svet samostojna institucija. Ne glede na navedeno je mogoče ugotoviti, da v Evropskem svetu ni neplačanih pripravništev.

/0 Comments/objavil/a