Evropska poslanka Irena Joveva se je v torek, 21. oktobra 2025, udeležila plenarne razprave o nedavnem tako imenovanem mirovnem sporazumu na Bližnjem vzhodu in vlogi Evropske unije, kjer je jasno pozvala k takojšnjemu in odločnemu ukrepanju: ”Preprosto ukrepajte. Bolje pozno kot nikoli, vendar nikoli več tako pozno.”

Uvodoma je Joveva spomnila, da je Evropska unija predolgo le nemo opazovala dogajanje v Gazi. Kot je poudarila, so evropske institucije leta razpravljale, izražale zaskrbljenost in obsojale nasilje, a pri tem niso storile ničesar konkretnega:

”Gledali ste, kako Gaza gori, razpravljali, obsojali, izražali skrb … pa vendar niste ukrepali. Opazovali ste genocid, a ga niste upali tako poimenovati. Govorili o načelih, vendar niste izpolnili nobenega. Izdali smo Palestinke in Palestince. Izdali smo svet in izdali človeštvo.”

Ob nedavni sklenitvi tako imenovanega mirovnega sporazuma je Joveva opozorila, da se moramo vprašati: mir za koga?

”Gre res za premirje ali za – če navajam Franceso Albaneze – ‘ti miruješ, jaz streljam’,” je še vprašala ter dodala, da medtem ko se sovraštvo med skrajno desnico v Izraelu in Hamasom medsebojno napaja, nedolžni civilisti še naprej plačujejo najvišjo ceno.

Posebej je opozorila na vlogo Evropske komisije in njen nedavno predstavljeni pakt za Sredozemlje, ki po oceni Joveve žal znova potrjuje dvojna merila Evropske unije:

”Pridigate o stabilnosti in varnosti in hkrati favorizirate agresorja, medtem ko Palestino omenjate zgolj simbolično. Je to res vloga, ki jo želimo igrati? Želimo res gledati, kako se kratijo človekove pravice, pobijajo ljudje in kako svet še naprej gori?”

V zaključku je pozvala k takojšnjim in odločnim ukrepom, ki morajo v primeru kršitve sporazuma imeti jasne posledice – sankcije, izolacijo in odgovornost za kršitelje: ”Preprosto ukrepajte. Bolje pozno kot nikoli, vendar nikoli več tako pozno.”

EP/Alexis HAULOT

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 17. junija 2025, sodelovala na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v razpravi o nevarnosti nadaljnje nestabilnosti na Bližnjem vzhodu po izraelsko-iranskem vojaškem zaostrovanju razmer, pregledu pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom ter genocidom v Gazi. Zelo očitno je, kdo najbolj ogroža stabilnost Bližnjega vzhoda, je ob tem izpostavila Joveva.

“Bližnji vzhod pretresajo konflikti. Genocid. Trpljenje. Nepravičnosti, ki jih ne poganjajo starodavna rivalstva, temveč nenehna nekaznovanost, vojaška agresija in sistematično zanikanje človekovih pravic.”

S temi besedami je poslanka začela svoj govor in nadaljevala s pojasnilom, da nenehni napadi Izraela na Gazo, posledice njegovih uničujočih napadov na Libanon kot tudi njegova vse bolj agresivna drža po celotni regiji niso upravičljivi primeri pravice do samoobrambe, temveč so del premišljenega vzorca delovanja za destabilizacijo regije.

Ob tem je zaradi vse večjih napetosti z Iranom Joveva izpostavila škodljiv vpliv ZDA, zlasti Trumpove administracije, ki s svojo agresivno retoriko dodatno zaostruje že tako napete razmere:

“Tokrat je na vrsti Iran. A z enim pomembnim dodatkom: prstnimi odtisi Washingtona, natančneje Trumpa, ki z zloveščimi sporočili dodatno podžiga napetosti. Res je, Iran je pomemben ruski zaveznik. A nasilje nikoli ni rešitev, mar ne? Mahatma Gandhi je to najbolje povzel: “Tudi ko se zdi, da nasilje prinaša nekaj dobrega, je to dobro le začasno. Zlo, ki ga povzroči, pa je trajno.”

Hkrati je opozorila na dvojna merila tistih, ki te oborožene napade še vedno opravičujejo s pravico do samoobrambe, kljub očitnim dokazom o tem, kdo dejansko najbolj ogroža stabilnost regije. Prav tem je sporočila:

“Če si Evropska unija res želi mirne in diplomatske rešitve, je skrajni čas, da končno potegne črto tudi proti temu agresorju – začenši s prekinitvijo pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Izraelom ter z uveljavitvijo odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča. Takoj.”

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 21. maja 2025, sodelovala na plenarni razpravi o izboljševanju duševnega zdravja pri delu. “Zdravi delavci niso strošek. So temelj evropske prihodnosti.” In če želimo resnično spodbuditi evropsko gospodarstvo, moramo začeti tukaj – pri zaščiti tistih, ki ga vsak dan soustvarjajo, je ob tem poudarila.

Uvodoma je poslanka izpostavila, da je spodbujanje gospodarstva in krepitev konkurenčnosti sicer osrednja politična usmeritev aktualnega mandata Evropske komisije, a da te cilje ne moremo doseči brez vlaganja v ljudi.

”Gospodarstvo stoji na ljudeh. Na delu, ki ga ti ljudje vsak dan opravljajo. Če zanje ne poskrbimo, se soočamo z izgorelimi delavkami in delavci, ki ostajajo doma, z zdravstvenim sistemom, ki pokriva posledice in s podjetji, ki izgubljajo to opevano konkurenčnost.”

Nadalje je opozorila, da se kar 84 milijonov Evropejk in Evropejcev spopada z duševnimi težavami, pri čemer številne težave izvirajo prav iz slabih delovnih pogojev, še posebej iz vse bolj zabrisane meje med poklicnim in zasebnim življenjem. Vse več ljudi tako po oceni poslanke živi in dela v vse bolj zabrisani ločnici med službo in prostim časom:

”Digitalna prisotnost 24/7? Žal, to postaja standard. Osemurni delovnik? Na papirju. V praksi pa: neizmerljiv čas, brez odklopa, brez miru.  Na koncu pa – ljudje po vsem tem delu – živijo slabše.”

Zato je poslanka pozvala pristojno komisarko ter celotno Evropsko komisijo, naj čim prej pripravi in sprejme direktivo o pravici do odklopa, ki bo v vseh državah članicah zagotovila enotne minimalne standarde za varovanje duševnega zdravja zaposlenih in preprečevanje izgorelosti.

”Šele tako bomo resnično izpolnili glavno politično usmeritev vaše komisije – spodbujali gospodarstvo,” je zaključila poslanka.

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 1. aprila 2025, sodelovala na razpravi o zaščiti dostopa do dmeokratičnih medijev, kot je Radio Svobodna Evropa/Radio Svoboda. Kako zapolniti vakum, ko se za demokratične ideje ne moremo več zanašati na ZDA, je ob tem vprašala navzoče.

v nadaljevanju vam pošiljamo povzetek nagovora evropske poslanke Irene Joveve (Renew Europe/Svoboda) z današnje plenarne razprave glede zaščite dostopa do demokratičnih medijev, kot je Radio Svobodna Evropa/Radio Svoboda.

Uvodoma je poslanka obsodila odločitev ZDA, da prenehajo financirati neodvisne medije, kot so Radio Svobodna Evropa, Voice of america, ruska Meduza, beloruski Belsat in številni drugi. “ZDA so se odločile zadati hud udarec liberalni demokraciji. Ravno tam, kjer to ljudje najbolj potrebujejo,” je poudarila.

Namesto osredotočanja na ameriške razloge pa je poslanka pozvala k iskanju konkretnih rešitev za zapolnitev nastale praznine. Ocenila je, da zgolj analiziranje ameriških odločitev, čeprav morda upravičeno, ne prinaša rešitev. Za poslanko je tako ključno vprašanje, “kako zapolniti vakum, ko se za demokratične ideje ne moremo več zanašati na ZDA”.

V nadaljevanju je posebno pozornost namenila pomenu ‘mehke moči’, orodja, ki ga Evropska unija prepogosto podcenjuje. Medtem ko se nekateri veliko osredotočate na vojsko in orožje, pogosto zanemarjate veliko močnejše sredstvo – mehko moč, je pojasnila. Ob tem je spomnila, da je Sovjetska zveza padla brez enega samega izstreljenega metka – med drugim tudi po zaslugi vpliva, ki ga je v družbi užival prav Radio Svobodna Evropa.

Hkrati je Joveva izpostavila ključen pomen digitalnih platform in spletnih medijev pri oblikovanju javnega mnenja, kar danes predstavlja novo bojišče v informacijski vojni proti avtoritarnim režimom. “Izgubljamo informacijsko bitko proti avtoritarnim režimom, pa ne samo tistim zunaj Evropske unije. Omenila sem Voice of America … a se še spomnimo Voice of Europe,” je vprašala poslanka.

Ob koncu je še pozvala k odločnejšemu boju proti lažnim narativom in zaključila z mislijo: “Morda smo izgubili zaveznika, a naše najmočnejše orožje ostaja demokracija.”

Ozadje

Radio Svobodna Evropa (Radio Free Europe; RFE) so ZDA ustanovile leta 1949 za boj proti sovjetski propagandi v komunističnih državah Vzhodne Evrope. Dve leti pozneje, leta 1951, je bil ustanovljen še Radio Svoboda (Radio Liberty; RL), osredotočen na oddajanje proti Sovjetski zvezi. Oba radia sta sprva delovala iz Münchna, vendar se je njun sedež leta 1995 preselil v Prago. Čeprav RFE/RL prejema ameriška zvezna sredstva, ostaja uredniško neodvisen, kar je ključno za njegovo kredibilnost. Tudi zato je eden najtesnejših svetovalcev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Elon Musk, februarja letos pozval k zaprtju RFE/RL-ja, ki ga je označil za skrajno levega in zapravljanje milijarde dolarjev javnih sredstev. Trump je sprejel odločitev o razpustitvi agencije, pristojne za financiranje RFE/RL, kar je medijsko hišo spodbudilo k vložitvi pritožbe na zvezno sodišče v ZDA. Radio zatrjuje, da je odločitev nezakonita, saj je ameriški kongres že odobril 77 milijonov dolarjev za njegovo financiranje v letošnjem letu. Spor okoli RFE/RL je povzročil precejšnje razburjenje tudi v Evropski uniji, kjer zdaj iščejo načine za ohranitev tega pomembnega neodvisnega medija.

Foto: EP – Christian CREUTZ