Evropska poslanka Irena Joveva se je v četrtek, 18. decembra 2025, udeležila plenarne razprave o potrebi po vzpostavitvi evropskega ščita demokracije, v povezavi z algoritmi velikih spletnih platform, tujim vmešavanjem in širjenjem dezinformacij. V razpravi je opozorila na vse izrazitejše zunanje pritiske na demokratične procese v Evropski uniji, tako z vzhoda kot tudi čez Atlantik.

”Kadar so ljudje dobro obveščeni, jim je mogoče zaupati lastno oblast,” je spomnila navzoče na misel iz države, ki danes ravna ravno nasprotno. Ob tem je dodala, da je Evropa pod pritiskom z več strani, saj jo z revizionističnega Vzhoda ogrožajo poskusi spodkopavanja demokracije od znotraj, medtem ko čez Atlantik posluša očitke, da so evropski zakoni domnevno protidemokratični in proti svobodi.

”Tisti, ki nas poskuša poučevati o „pravi demokraciji“, je tisti, ki širi laži, toži svobodni tisk in se igra z demokratičnimi institucijami kot šolski nasilnež … vse to pa počne, medtem ko nas pritiska, naj opustimo prav tista orodja, ki zagotavljajo poštenost naših volitev in neodvisnost našega tiska,” je opozorila na nevarno ironijo takšnih ravnanj.

V tem kontekstu je ocenila, da je Evropski ščit demokracije nujna in hvalevredna pobuda v svetu, ki je do Evrope vse bolj sovražen. Ob tem pa je poudarila, da Unija že razpolaga z močnimi zakonodajnimi okviri, kot sta akt o digitalnih storitvah in akt o svobodi medijev, ter da je ključno predvsem to, da ima Evropska komisija politični pogum za njihovo dosledno uveljavljanje.

Ob zaključku je izpostavila, da je resnična moč Evrope v vladavini prava in v trdnem uveljavljanju demokratičnih standardov, ki jih je sama zgradila. ”Šele takrat bomo izbrali prihodnost, ki jo želimo in ne tisto, ki jo za nas načrtujejo drugi,” je sklenila.

Foto/EP: Mathieu CUGNOT

Evropska poslanka Irena Joveva se je v sredo, 17. decembra 2025, udeležila plenarne razprave o nujno potrebnem boju proti diskriminaciji v EU s horizontalno protidiskriminacijsko direktivo. ”Petnajst let zavlačevanja, petnajst let neenakosti. Petnajst let dolga, ki ga ima EU do svojih ljudi,” je bila glede enega od ključnih zakonodajnih predlogov na tem področju jasna Joveva.

Uvodoma je opozorila na dolgoletno zavlačevanje pri sprejemanju horizontalne direktive ter pojasnila, da Evropska unija s tem že petnajst let ustvarja in ohranja neenakost kot pravno dejstvo. ”Tako dolga blokada ni tehnični  zastoj, je prvovrsten politični absurd,” je dodala.

Kot je nadalje poudarila ne gre za naključje, temveč za zavestno politično odločitev, ki ima zelo konkretne posledice za številne ljudi po vsej Evropi. ”Milijoni ljudi po Evropi ostajajo nezaščiteni pri dostopu do stanovanja, izobraževanja ter blaga in storitev — zgolj zaradi tega, kdo so. To ni naključje, pač pa posledica naših (ne)odločitev.”

Ob tem je zavrnila očitke, da gre za ideološki projekt ali za protekcionizem manjšin in poudarila, da direktiva predstavlja minimum enakosti in osnovni standard varstva človekovih pravic. Posebej kritična je bila do dejstva, da je Evropska komisija februarja letos direktivo skoraj umaknila, kar samo nakazuje, kako hitro so lahko temeljne pravice postavljene pod vprašaj.

Opozorila je tudi na širši politični kontekst, v katerem skrajno desna gibanja, sicer finančno močno podprta, odkrito napadajo enakost in človekove pravice. Pri tem je poudarila, da je bila prav civilna družba tista, ki je ustavila poskus umika direktive, ne pa politična volja institucij. ”In oni so tisti, ki so ustavili umik te direktive. Ne mi ali famozna politična volja. Hierarhija diskriminacije mora pasti. Začetek je jasen: sprejetje te direktive.”

Ob zaključku je dejala, da bo to preizkus verodostojnosti evropskih vrednot, za katere se Evropska unija po lastnih besedah uči že vsaj petnajst let, ter dodala, da je bilo odlašanja dovolj.

Foto/EP:  Christian CREUTZ

Evropska poslanka Irena Joveva se je v torek, 16. decembra 2025, udeležila plenarne razprave pred glasovanjem o evropski državljanski pobudi Moj glas, moja izbira za varen in dostopen splav, v kateri je ostro opozorila na politično sprenevedanje in ignoriranje resničnih posledic odločitev, ki neposredno posegajo v avtonomnost žensk, da o svojem telesu odločajo same.

Uvodoma je kritično nagovorila tiste poslance in poslanke, ki po njenem mnenju razpravo zožujejo na postopke, pristojnosti in ideološke razprave, pri tem pa popolnoma spregledajo konkretne stiske in posledice, ki jih politične odločitve prinašajo ženskam.

Kot je poudarila, obravnavana pobuda nikogar ne sili v nič in nikomur ne jemlje pravic, jih pa širi in krepi. ”Ni normalno, da so v Evropi 21. stoletja pravice žensk pogojene. Odvisne od poštne številke, politične večine ali svetovnega nazora nekoga drugega, po možnosti moškega.”

Ob tem je jasno zavrnila idejo Evrope, v kateri so temeljne pravice privilegij, ter zavrnila poskuse, da se laž predstavlja kot moralna vrednota, nadzor nad ženskami pa kot skrb zanje.

”Pravica do svobodne odločitve o lastnem telesu ni radikalna zahteva. Radikalno je njeno omejevanje. Glas žensk pa tudi ni problem. Problem je strah pred njim. Priznajte. Bodite iskreni. Enkrat za spremembo,” je zaključila.

Foto/EP: Laurie DIEFFEMBACQ

Evropska poslanka Irena Joveva se je v nedeljo, 14. decembra 2025, virtualno udeležila regionalne liberalne konference ‘Quo Vadis, Europa?’ v Skopju, kjer so se zbrali liberalni voditelji iz vse jugovzhodne Evrope, da bi na tem letnem dogodku razpravljali o prihodnosti širitve Evropske unije. “Ne obupajte. Za Evropsko unijo se je vredno boriti … in tudi vi ste vredni Evropske unije,“ je Joveva v svojem sporočilu pozvala gostitelje.

Uvodne besede je namenila Skopju kot glavnemu mestu države, za katero meni, da si zasluži več, kot ji Unija trenutno namenja:

“Zame regija Zahodnega Balkana ni »dosje« v Bruslju. Ni opomba pod črto na koncu dnevnega reda. To so ljudje, ki jih poznam. Ki jih imam rada. Rada imam tudi Evropsko unijo, vendar ta naša Unija danes nima toliko težav s postopki kot pa z zaupanjem. In žal tudi z lastno verodostojnostjo. Preveč obljub. Premalo dejanj. Včasih – prevečkrat – premalo hrbtenice.“

Dotaknila se je tudi situacije v Srbiji in izpostavila boj študentov za demokracijo, pravičnost, za nekaj, kar naj bi bila evropska norma, vendar pa EU prepogosto izbere udobje molka namesto neprijetnost odgovornosti.

“Evropska unija ne more Zahodnemu Balkanu pridigati o pravni državi, medtem ko sama dovoljuje, da se demokracija sistematično uničuje znotraj njenih meja. Enkrat za vselej je torej treba povedati dve stvari. Prvič: ne bomo sprejeli države kandidatke s političnim vodstvom, ki bo jutri pomagalo uničiti EU od znotraj. In drugič, še pomembneje: ne bomo več tolerirali članic, ki to že počnejo.“

V zaključku je opozorila, da bi EU morala takoj uvesti prehodne modele integracije, ki odpirajo vrata sodelovanju, odločanju in gospodarskim koristim za države kandidatke. Ob tem je dodala, da se svoboda in demokracija ne merita po geografski širini ali velikosti BDP ter tako majhne države niso nikoli manj dragocene.

“Evropa 2025 gre lahko le v eno smer. Naprej. In naprej pomeni tudi skozi Skopje. Skozi demokratični Beograd. Če si upamo to reči. Če si upamo to storiti. Jaz si. In verjamem, da moramo.“

Evropska poslanka Irena Joveva se je v torek, 21. oktobra 2025, udeležila plenarne razprave o polarizaciji in vse večji represiji v Srbiji eno leto po tragediji v Novem Sadu, kjer je poudarila, da je čas in ključnega pomena, da se EU končno postavi v bran tistim, ki se zavzemajo za prave vrednote.

”Bolje ćaciji kot naciji,” je uvodoma Joveva citirala zloglasni slogan, ki se je prijel med podporniki režima in ki naj bi predstavljal ciničen odziv na vseštudentsko vstajo, ki je v preteklem letu zajela vsa večja srbska mesta. Zadnja beseda nosi zavržno povezovanje z nacizmom, s katerim Vučićev režim etiketira lastne državljane, ki že leto dni vztrajajo na ulicah različnih mest po državi.

V nadaljevanju je pojasnila, da ime mesta »Novi Sad« dobesedno pomeni »nov zdaj«, kar lahko posluži tudi kot simbol želje protestnikov po takojšnji spremembi in dostojni prihodnosti tukaj in zdaj, ne nekega obljubljenega jutri. Ob tem je Joveva izpostavila groteskno ironijo razmer v Srbiji:

”Tisti, ki naročajo pretepanja, označujejo pretepene za ‘naciste’. Izmišljajo si lažne študente – ćacije, medtem ko resnični študenti krvavijo za demokracijo. V resnici pa so ti študenti tisti, ki nam dajejo resnično lekcijo – lekcijo poguma.”

”Zdaj smo za lekcijo na vrsti mi,” je povedala in poudarila, da se mora Evropska unija jasno postaviti v bran tistim, ki branijo demokracijo, ne pa na stran tistih, ki jo teptajo.

V zaključku je Joveva režimu v Beogradu jasno sporočila, da se njihov čas nekaznovanosti izteka.

”Pričakujte ciljno usmerjene sankcije za vsakogar, ki nosi odgovornost. In ne hiteti s pisanjem tistih učbenikov. Vaša lekcija na silo je končana. Ocenjevala vas bo zgodovina.”


EP/Michel CHRISTEN

Evropska poslanka Irena Joveva se je v torek, 21. oktobra 2025, udeležila plenarne razprave o počasnem sodstvu in nazadovanju pravne države na Malti osem let po umoru Daphne Caruana Galizie. Pri tem je ostro obsodila malteško vlado in pristojne institucije, da kljub odmevnosti njenega umora pravici še vedno ni zadoščeno.

”Povsod, kamor pogledaš, so goljufi,” je Joveva uvodoma spomnila na besede pokojne Daphne Caruane Galizie ter ob tem poudarila, da prav te besede žal še danes dodobra opisujejo razmere na Malti.

Po oceni Joveve je ravno pokojna Daphne s svojim novinarskim delom poosebljala temeljne vrednote demokracije, prav zaradi njih pa na koncu plačala najvišjo ceno:

”Govorila je resnico, razkrivala korupcijo, zahtevala odgovornost. Vse tisto, kar naj bi bilo v demokraciji samoumevno.”

A kljub odmevnosti njenega dela in njenem prav tako odmevnem umoru pravici še vedno ni zadoščeno.

”Tisti, ki so pritisnili na sprožilec, so v zaporu. Tisti, ki so dali ukaz, so na prostosti. In tisti, ki so preiskavo ovirali, še vedno na svojih položajih.”

Ob tem je poslanka malteški vladi očitala, da se namesto zagotavljanja pravice in zaščite svobode medijev raje ukvarja z odstranjevanjem rož s spominskega mesta umorjeni novinarki.

V nadaljevanju je Joveva opozorila še na ugotovitve pristojnih institucij, ki kažejo na popolno odsotnost napredka pri reformah. Kot je izpostavila, se doslej še noben korupcijski primer na Malti ni končal s pravnomočno obsodbo, medtem ko novinarji še naprej delajo v sovražnem in nevarnem okolju. Obenem je pojasnila, da to ni zgolj malteški, temveč vseevropski problem, saj brez odgovornosti trpi vsa Unija.

V zaključku je poslanka Joveva izrazila prepričanje, da je skrajni čas za dejanske ukrepe in spremembe razmer, na katere je vse svoje življenje opozarjala tudi Daphne:

”Naj lopovov ne bo tam, kjer se odloča o naših življenjih.”

EP/Alain ROLLAND

Evropska poslanka Irena Joveva se je v torek, 21. oktobra 2025, udeležila plenarne razprave o nedavnem tako imenovanem mirovnem sporazumu na Bližnjem vzhodu in vlogi Evropske unije, kjer je jasno pozvala k takojšnjemu in odločnemu ukrepanju: ”Preprosto ukrepajte. Bolje pozno kot nikoli, vendar nikoli več tako pozno.”

Uvodoma je Joveva spomnila, da je Evropska unija predolgo le nemo opazovala dogajanje v Gazi. Kot je poudarila, so evropske institucije leta razpravljale, izražale zaskrbljenost in obsojale nasilje, a pri tem niso storile ničesar konkretnega:

”Gledali ste, kako Gaza gori, razpravljali, obsojali, izražali skrb … pa vendar niste ukrepali. Opazovali ste genocid, a ga niste upali tako poimenovati. Govorili o načelih, vendar niste izpolnili nobenega. Izdali smo Palestinke in Palestince. Izdali smo svet in izdali človeštvo.”

Ob nedavni sklenitvi tako imenovanega mirovnega sporazuma je Joveva opozorila, da se moramo vprašati: mir za koga?

”Gre res za premirje ali za – če navajam Franceso Albaneze – ‘ti miruješ, jaz streljam’,” je še vprašala ter dodala, da medtem ko se sovraštvo med skrajno desnico v Izraelu in Hamasom medsebojno napaja, nedolžni civilisti še naprej plačujejo najvišjo ceno.

Posebej je opozorila na vlogo Evropske komisije in njen nedavno predstavljeni pakt za Sredozemlje, ki po oceni Joveve žal znova potrjuje dvojna merila Evropske unije:

”Pridigate o stabilnosti in varnosti in hkrati favorizirate agresorja, medtem ko Palestino omenjate zgolj simbolično. Je to res vloga, ki jo želimo igrati? Želimo res gledati, kako se kratijo človekove pravice, pobijajo ljudje in kako svet še naprej gori?”

V zaključku je pozvala k takojšnjim in odločnim ukrepom, ki morajo v primeru kršitve sporazuma imeti jasne posledice – sankcije, izolacijo in odgovornost za kršitelje:

”Preprosto ukrepajte. Bolje pozno kot nikoli, vendar nikoli več tako pozno.”

EP/Alexis HAULOT

  • Irena

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 17. junija 2025, sodelovala na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v razpravi o nevarnosti nadaljnje nestabilnosti na Bližnjem vzhodu po izraelsko-iranskem vojaškem zaostrovanju razmer, pregledu pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom ter genocidom v Gazi. Zelo očitno je, kdo najbolj ogroža stabilnost Bližnjega vzhoda, je ob tem izpostavila Joveva.

“Bližnji vzhod pretresajo konflikti. Genocid. Trpljenje. Nepravičnosti, ki jih ne poganjajo starodavna rivalstva, temveč nenehna nekaznovanost, vojaška agresija in sistematično zanikanje človekovih pravic.”

S temi besedami je poslanka začela svoj govor in nadaljevala s pojasnilom, da nenehni napadi Izraela na Gazo, posledice njegovih uničujočih napadov na Libanon kot tudi njegova vse bolj agresivna drža po celotni regiji niso upravičljivi primeri pravice do samoobrambe, temveč so del premišljenega vzorca delovanja za destabilizacijo regije.

Ob tem je zaradi vse večjih napetosti z Iranom Joveva izpostavila škodljiv vpliv ZDA, zlasti Trumpove administracije, ki s svojo agresivno retoriko dodatno zaostruje že tako napete razmere:

“Tokrat je na vrsti Iran. A z enim pomembnim dodatkom: prstnimi odtisi Washingtona, natančneje Trumpa, ki z zloveščimi sporočili dodatno podžiga napetosti. Res je, Iran je pomemben ruski zaveznik. A nasilje nikoli ni rešitev, mar ne? Mahatma Gandhi je to najbolje povzel: “Tudi ko se zdi, da nasilje prinaša nekaj dobrega, je to dobro le začasno. Zlo, ki ga povzroči, pa je trajno.”

Hkrati je opozorila na dvojna merila tistih, ki te oborožene napade še vedno opravičujejo s pravico do samoobrambe, kljub očitnim dokazom o tem, kdo dejansko najbolj ogroža stabilnost regije. Prav tem je sporočila:

“Če si Evropska unija res želi mirne in diplomatske rešitve, je skrajni čas, da končno potegne črto tudi proti temu agresorju – začenši s prekinitvijo pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Izraelom ter z uveljavitvijo odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča. Takoj.”

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 18. junija 2025, sodelovala na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v razpravi glede ustavitve genocida v Gazi in morebitnih sankcij Evropske unije. “Končno. Končno z naslovom te razprave ta dvorana uradno priznava tisto, na kar nekateri med nami opozarjamo že leta. To, kar se dogaja v Gazi, je genocid,” je ob tem poudarila.

V nagovoru je bila poslanka ostra do tistih, ki kljub vsakodnevnim poročilom o grozodejstvih še vedno opravičujejo izraelska dejanja ali zanemarjajo odgovornost, ki jo ima pri ustavitvi genocida vsa mednarodna skupnost:

“Tisti, ki tega še vedno nočete videti, ki se še naprej skrivate za sodišči ali pravnimi formalnostmi, niste le sokrivi. Ste brezsramni dvoličneži. Rušite prav tiste pravne temelje, ki jih sicer tako ponosno zagovarjate.”

Opozorila je tudi na politično manipulacijo in preusmerjanje pozornosti, kar se dogaja z izraelskimi napadi na Iran ravno v trenutku, ko se je domači in mednarodni pritisk na izraelskega premierja Netanjahuja stopnjeval.

“Naključje, kajne? /…/ In potem si nekateri še vedno drznejo govoriti o izraelski pravici do samoobrambe “v tem kontekstu”. V kakšnem kontekstu? Izraelska vojska strelja na ljudi, ki stojijo v vrstah za hrano. To niso zablodeli streli v vojnem metežu. To je načrtno, hladno, preračunano. Tudi tiso malo humanitarne pomoči spremeniti v veliko, smrtonosno orožje.”

V luči vsega tega je Joveva EU znova jasno pozvala k odločnemu ukrepanju.

“Ustavite se. Ne bodite sokrivi. Uvedite sankcije zoper Izrael. Če ne, še vedno podpirate genocid. Če ima samo ena stran vojsko, opremo in orožje … to ni vojna. To je pokol.”

EP/foto: Alain ROLLAND