Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 17. junija 2025, sodelovala na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v razpravi o nevarnosti nadaljnje nestabilnosti na Bližnjem vzhodu po izraelsko-iranskem vojaškem zaostrovanju razmer, pregledu pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom ter genocidom v Gazi. Zelo očitno je, kdo najbolj ogroža stabilnost Bližnjega vzhoda, je ob tem izpostavila Joveva.

“Bližnji vzhod pretresajo konflikti. Genocid. Trpljenje. Nepravičnosti, ki jih ne poganjajo starodavna rivalstva, temveč nenehna nekaznovanost, vojaška agresija in sistematično zanikanje človekovih pravic.”

S temi besedami je poslanka začela svoj govor in nadaljevala s pojasnilom, da nenehni napadi Izraela na Gazo, posledice njegovih uničujočih napadov na Libanon kot tudi njegova vse bolj agresivna drža po celotni regiji niso upravičljivi primeri pravice do samoobrambe, temveč so del premišljenega vzorca delovanja za destabilizacijo regije.

Ob tem je zaradi vse večjih napetosti z Iranom Joveva izpostavila škodljiv vpliv ZDA, zlasti Trumpove administracije, ki s svojo agresivno retoriko dodatno zaostruje že tako napete razmere:

“Tokrat je na vrsti Iran. A z enim pomembnim dodatkom: prstnimi odtisi Washingtona, natančneje Trumpa, ki z zloveščimi sporočili dodatno podžiga napetosti. Res je, Iran je pomemben ruski zaveznik. A nasilje nikoli ni rešitev, mar ne? Mahatma Gandhi je to najbolje povzel: “Tudi ko se zdi, da nasilje prinaša nekaj dobrega, je to dobro le začasno. Zlo, ki ga povzroči, pa je trajno.”

Hkrati je opozorila na dvojna merila tistih, ki te oborožene napade še vedno opravičujejo s pravico do samoobrambe, kljub očitnim dokazom o tem, kdo dejansko najbolj ogroža stabilnost regije. Prav tem je sporočila:

“Če si Evropska unija res želi mirne in diplomatske rešitve, je skrajni čas, da končno potegne črto tudi proti temu agresorju – začenši s prekinitvijo pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Izraelom ter z uveljavitvijo odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča. Takoj.”

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 21. maja 2025, sodelovala na plenarni razpravi o izboljševanju duševnega zdravja pri delu. “Zdravi delavci niso strošek. So temelj evropske prihodnosti.” In če želimo resnično spodbuditi evropsko gospodarstvo, moramo začeti tukaj – pri zaščiti tistih, ki ga vsak dan soustvarjajo, je ob tem poudarila.

Uvodoma je poslanka izpostavila, da je spodbujanje gospodarstva in krepitev konkurenčnosti sicer osrednja politična usmeritev aktualnega mandata Evropske komisije, a da te cilje ne moremo doseči brez vlaganja v ljudi.

”Gospodarstvo stoji na ljudeh. Na delu, ki ga ti ljudje vsak dan opravljajo. Če zanje ne poskrbimo, se soočamo z izgorelimi delavkami in delavci, ki ostajajo doma, z zdravstvenim sistemom, ki pokriva posledice in s podjetji, ki izgubljajo to opevano konkurenčnost.”

Nadalje je opozorila, da se kar 84 milijonov Evropejk in Evropejcev spopada z duševnimi težavami, pri čemer številne težave izvirajo prav iz slabih delovnih pogojev, še posebej iz vse bolj zabrisane meje med poklicnim in zasebnim življenjem. Vse več ljudi tako po oceni poslanke živi in dela v vse bolj zabrisani ločnici med službo in prostim časom:

”Digitalna prisotnost 24/7? Žal, to postaja standard. Osemurni delovnik? Na papirju. V praksi pa: neizmerljiv čas, brez odklopa, brez miru.  Na koncu pa – ljudje po vsem tem delu – živijo slabše.”

Zato je poslanka pozvala pristojno komisarko ter celotno Evropsko komisijo, naj čim prej pripravi in sprejme direktivo o pravici do odklopa, ki bo v vseh državah članicah zagotovila enotne minimalne standarde za varovanje duševnega zdravja zaposlenih in preprečevanje izgorelosti.

”Šele tako bomo resnično izpolnili glavno politično usmeritev vaše komisije – spodbujali gospodarstvo,” je zaključila poslanka.

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 1. aprila 2025, sodelovala na razpravi o zaščiti dostopa do dmeokratičnih medijev, kot je Radio Svobodna Evropa/Radio Svoboda. Kako zapolniti vakum, ko se za demokratične ideje ne moremo več zanašati na ZDA, je ob tem vprašala navzoče.

v nadaljevanju vam pošiljamo povzetek nagovora evropske poslanke Irene Joveve (Renew Europe/Svoboda) z današnje plenarne razprave glede zaščite dostopa do demokratičnih medijev, kot je Radio Svobodna Evropa/Radio Svoboda.

Uvodoma je poslanka obsodila odločitev ZDA, da prenehajo financirati neodvisne medije, kot so Radio Svobodna Evropa, Voice of america, ruska Meduza, beloruski Belsat in številni drugi. “ZDA so se odločile zadati hud udarec liberalni demokraciji. Ravno tam, kjer to ljudje najbolj potrebujejo,” je poudarila.

Namesto osredotočanja na ameriške razloge pa je poslanka pozvala k iskanju konkretnih rešitev za zapolnitev nastale praznine. Ocenila je, da zgolj analiziranje ameriških odločitev, čeprav morda upravičeno, ne prinaša rešitev. Za poslanko je tako ključno vprašanje, “kako zapolniti vakum, ko se za demokratične ideje ne moremo več zanašati na ZDA”.

V nadaljevanju je posebno pozornost namenila pomenu ‘mehke moči’, orodja, ki ga Evropska unija prepogosto podcenjuje. Medtem ko se nekateri veliko osredotočate na vojsko in orožje, pogosto zanemarjate veliko močnejše sredstvo – mehko moč, je pojasnila. Ob tem je spomnila, da je Sovjetska zveza padla brez enega samega izstreljenega metka – med drugim tudi po zaslugi vpliva, ki ga je v družbi užival prav Radio Svobodna Evropa.

Hkrati je Joveva izpostavila ključen pomen digitalnih platform in spletnih medijev pri oblikovanju javnega mnenja, kar danes predstavlja novo bojišče v informacijski vojni proti avtoritarnim režimom. “Izgubljamo informacijsko bitko proti avtoritarnim režimom, pa ne samo tistim zunaj Evropske unije. Omenila sem Voice of America … a se še spomnimo Voice of Europe,” je vprašala poslanka.

Ob koncu je še pozvala k odločnejšemu boju proti lažnim narativom in zaključila z mislijo: “Morda smo izgubili zaveznika, a naše najmočnejše orožje ostaja demokracija.”

Ozadje

Radio Svobodna Evropa (Radio Free Europe; RFE) so ZDA ustanovile leta 1949 za boj proti sovjetski propagandi v komunističnih državah Vzhodne Evrope. Dve leti pozneje, leta 1951, je bil ustanovljen še Radio Svoboda (Radio Liberty; RL), osredotočen na oddajanje proti Sovjetski zvezi. Oba radia sta sprva delovala iz Münchna, vendar se je njun sedež leta 1995 preselil v Prago. Čeprav RFE/RL prejema ameriška zvezna sredstva, ostaja uredniško neodvisen, kar je ključno za njegovo kredibilnost. Tudi zato je eden najtesnejših svetovalcev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Elon Musk, februarja letos pozval k zaprtju RFE/RL-ja, ki ga je označil za skrajno levega in zapravljanje milijarde dolarjev javnih sredstev. Trump je sprejel odločitev o razpustitvi agencije, pristojne za financiranje RFE/RL, kar je medijsko hišo spodbudilo k vložitvi pritožbe na zvezno sodišče v ZDA. Radio zatrjuje, da je odločitev nezakonita, saj je ameriški kongres že odobril 77 milijonov dolarjev za njegovo financiranje v letošnjem letu. Spor okoli RFE/RL je povzročil precejšnje razburjenje tudi v Evropski uniji, kjer zdaj iščejo načine za ohranitev tega pomembnega neodvisnega medija.

Foto: EP – Christian CREUTZ

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 11. februarja 2025, sodelovala na razpravi o celoviti strategiji Evropske unije za Bližnji vzhod. ”Ne smemo pristajati na etnično čiščenje in na trajno razseljevanje ljudi iz njihovih domov,” je glede stališča Evropske unije odločno poudarila.

Joveva je v svojem nagovoru najprej ostro obsodila nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa ter izpostavila potrebo po jasni in pokončni drži Evropske unije.

”Ni besed, ki bi zadostno izrazile, kako zgrožena sem nad njegovimi izjavami,” je dejala in spomnila, da so ravno ameriško vmešavanje in vojaška posredovanja na Bližnjem vzhodu vselej le še podaljševali in zaostrovali konflikte.

Po njenem prepričanju je nujno, da Evropska unija prevzame odgovornost in se odločno postavi proti politikam, ki vodijo v humanitarne katastrofe:

”Dovolj. Tokrat mora Evropska unija zavzeti jasno stališče in ne pustiti, da jo svetovni dogodki pahnejo v anemičnost. Ne smemo pristajati na etnično čiščenje in na trajno razseljevanje ljudi iz njihovih domov, samo zato, da bi ustvarili nov poligon za Združene države.”

Kot je še dodala, bi namesto ustvarjanja in dopuščanja novih konfliktov Unija morala aktivno prispevati k stabilnosti v regiji in spodbujati oblikovanja regionalnih zavezništev.

Ob koncu nagovora je Joveva opozorila tudi na širše posledice nestabilnosti na Bližnjem vzhodu, ki ne bodo prizadele le regije, temveč tudi Evropo:

”Medtem ko mnogi od vas obračate pogled stran – ali, še huje, to celo odobravate – boste morda bolj razumeli naslednje: če ‘so vse možnosti odprte, pravila ne obstajajo več in izbruhne pekel’, bodo njegovi udarni valovi dosegli tudi Evropsko unijo. Tu ne gre le za vprašanje ene regije, temveč za osnovno vprašanje samega bistva človečnosti.”

Foto: EP – Philippe STIRNWEISS

 

 

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 22. januarja 2025, na plenarnem zasedanju v Strasbourgu sodelovala v razpravi o izvrševanju akta o digitalnih storitvah (DSA) in pomenu zaščite demokracije na platformah družbenih medijev.”Vselej trdim, da smo lahko močni in neodvisni samo, če smo združeni,” je ob tem poudarila.

Uvodoma je dejala, da je moč in neodvisnost Evropske unije mogoča le z enotnim delovanjem. ”Vselej trdim, da smo lahko močni in neodvisni samo, če smo združeni. In delujemo kot eno,” je izpostavila.

Nadalje je opozorila, da obramba Unije ne pomeni samo povečanja vojaških izdatkov. Čeprav sicer do neke mere razume potrebo tudi po teh zmogljivostih, je vendarle izrazila zaskrbljenost nad prekomernim osredotočanjem razprave na vojaške teme, medtem ko ostajajo druga, (še bolj) ključna področja, zapostavljena. ”O skupnem dolgu govorimo samo še v kontekstu obrambe. A kje so potrebne investicije v infrastrukturo, energetsko neodvisnost, prilagajanje podnebnim spremembam, krepitev konkurenčnosti in izboljšanje življenjskih pogojev za ljudi?”

Zato je v luči vsega, kar se dogaja po svetu, pozvala k zares končnemu poenotenju in sprejetju odločnih ukrepov, o katerih se razpravlja že desetletja. ”Dovolj je narcisizma majhnih razlik. Dovolj izmotavanj. In dovolj ideologije. Pri zadnjem mislim predvsem na tiste glasne, samooklicane patriote, ki bi zaradi ideologije raje zastopali interese drugih kot EU. Vrhunski nacionalisti, res,” je jasno sklenila nagovor.

Foto: EP – Emilie GOMEZ