Lačni sprememb: Mladi in evropski poslanci se glasi posebno poročilo, ki ga je pripravil EUobserver. Pred volitvami v Evropski parlament prihodnje leto se je EUobserver pogovarjal z evropskimi poslanci, mlajšimi od 35 let, da bi izvedel več o glasu mladih v evropski zakonodaji – in o tem, kako bi lahko imeli večjo vlogo.

Spodaj si lahko preberete intervju z evropsko poslanko Ireno Jovevo.

Če se ozrete nazaj na prejšnje zakonodajno obdobje, kateri so bili najpomembnejši dosežki ali izzivi, s katerimi ste se soočili kot mlada poslanka Evropskega parlamenta?

V tem mandatu je bilo več mladih poslank in poslancev kot v prejšnjih mandatih. Na samem začetku je bilo nenavadno, da so me varnostniki spraševali po akreditaciji – ker so glede na mojo starost mislili, da sem asistentka (smeh).

Mi (medstrankarski, mlajši poslanci) smo se že precej zgodaj poskušali organizirati, da bi se slišal naš glas in naše perspektive. Čas je bil, da v parlamentu uvedemo nekaj sprememb, saj strukture, ki smo jih videli, ne ustrezajo trenutni realnosti.

S svojim vsakodnevnim delom, obveznostmi in načinu izvajanja in informiranja o zakonodaji – s preglednostjo, odprtostjo do ljudi in dostopnostjo – sem (in številni moji mladi kolegi) pokazala, da je drugačna politika mogoča in da moški v sivih oblekah, ki govorijo v birokratskem jeziku, ki ga nihče zunaj njihovega mehurčka ne razume, niso norma. Predvsem pa, da je čas, da to spremenimo.

Dosegli smo precej (in pravim “smo”, saj sama ne bi mogla vsega doseči brez razumevanja in podpore svojih kolegic in kolegov), predvsem smo odpravili neplačana pripravništva, se zavzemali za več možnosti za sodelovanje na daljavo v parlamentu, bili v ospredju boja za podnebje, mlade, pravice do splava in drugo.

Glede na to, da je pandemija Covida vplivala na naše delo in nas postavila v delovne razmere brez primere, menim, da nam je vseeno uspelo uveljaviti svoje načine in ideje ter se dokaj hitro prilagoditi delovnim metodam.

Kako menite, da sta vaša starost in generacijska perspektiva vplivali na vaše delo in odločanje v Evropskem parlamentu? Ali lahko navedete primere vprašanj, pri katerih se je vaš pogled razlikoval od pogleda starejših kolegov?

Delam v odboru za kulturo in izobraževanje, odboru za zaposlovanje in socialne zadeve ter odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane – vsa ta področja so zelo pomembna za mlade.

Nikoli se nisem imela za pomembnejšo od drugih ali nedosegljivo in mislim, da je to ena od bistvenih razlik, ki jih je mogoče opaziti med nekaterimi oblikovalci politik. S svojo ekipo in vsemi zaposlenimi v parlamentu se imam za enakopravnega. Na vseh sestankih imam pri sebi pisalo in beležko ter si zapisujem ideje, ki jih slišim od osebe, ki sedi nasproti mene, saj sem prepričana, da samo zato, ker sedimo v Evropskem parlamentu, ne vemo vsega.

Ustvarila sem spletno stran Ideje, ki presegajo meje, na kateri sem mlade posebej pozvala, naj napišejo svoje ideje in pomisleke o trenutni zakonodaji, Evropi in svetu. Z velikim zanimanjem sem jih prebrala, saj menim, da nikoli ne moremo bolje poznati težav nekoga kot oseba, ki jih sama doživlja. Delam z mladimi in mislim, da sem kot mlada oseba tudi sama tu zato, da jih zastopam in sem njihov glas. Družabne medije uporabljam kot platformo za komuniciranje z mladimi – prirejam kvize, vprašanja in odgovore (Q&A) ter veliko časa preživim na univerzah, v nevladnih organizacijah in mladinskih združenjih, da ne bi izgubila stika z mladimi na terenu. Mislim, da je to bistvena razlika med mano in nekaterimi drugimi kolegi, ki politiko in sebe še vedno vidijo kot nedosegljive za državljane in pozabljajo, da so tam, kjer so, zaradi državljanov in za državljane. Nenazadnje imam tudi majhno hčerko in vse odločitve, ki jih sprejemam, sprejemam zanjo, saj želim tudi zanjo ustvariti in zapustiti boljši svet.

Ste v Evropskem parlamentu naleteli na kakšne ovire ali predsodke zaradi svoje starosti?

Niti ne. Zagotovo je bilo na začetku potrebno nekaj prilagajanja, predvsem časa, da so poslanci sprejeli dejstvo, da se jim je pridružila tudi mlajša generacija, ki je pripravljena prevzeti pobudo za spremembo nekaterih pravil in postopkov v parlamentu. V parlamentu je očitno, da se med nami razlikujeta način dela in tudi pristop k politiki, vendar sem, odkrito povedano, največ ovir imela, ko sem se politiki šele pridružila, in sicer doma. Kot mladi ženski je bilo to precej zahtevno obdobje, saj so moje znanje in sposobnosti včasih postavljali pod vprašaj, ravno zaradi moje starosti in dejstva, da prihajam z drugega področja (pred izvolitvijo sem bila novinarka). Vesela sem, da se stvari počasi spreminjajo, vendar smo morali nekateri od nas z zgledom dokazati, da smo še vedno lahko dobri politiki, dobre mlade matere (ali očetje) in s preprostim jezikom prek družbenih medijev približamo zapletene politike našim ljudem.

Kakšna bodo vaša pričakovanja in prednostne naloge v prihodnjem mandatu Evropskega parlamenta? Ali obstajajo posebna vprašanja ali politike, za katere menite, da jim je treba nujno posvetiti pozornost, zlasti z vidika mladih?

Moja prva želja je, da bi se mladi udeležili volitev in glasovali. Zelo pomembno je, da mladi odločajo o tem, v katero smer bo šla Evropska unija v naslednjih petih letih. Zavedam se, da marsikaj ni šlo vse po pričakovanjih, vendar to, da ne oddate svojega glasu, ni rešitev. Trenutno imamo veliko kriz – vojna v Ukrajini, inflacija, podnebne spremembe, brezposelnost mladih, duševno zdravje – če jih naštejemo le nekaj. Prepričana sem, da imajo mladi veliko pomembnih stvari za povedati, zato jih resnično pozivam, naj se obrnejo na svoje predstavnike, oddajo svoj glas in so soustvarjalci politike in svoje prihodnosti. Upam, da bo v naslednjem zakonodajnem telesu več mladih poslank in poslancev, ki bodo imeli odprto uho in srce za mlajše generacije. Veliko dela je treba opraviti na področju okolja, zaposlovanja, kulture, izobraževanja, zdravja – vsa ta področja zadevajo mlade in njihovo oziroma našo prihodnost.

Kako vidite vlogo mladih poslancev Evropskega parlamenta v luči nedavnih gibanj in aktivizma, ki jih vodijo mladi po vsej Evropi, kot so podnebne stavke in gibanja za socialno pravičnost, pri krepitvi teh skrbi in njihovem prenosu v politične ukrepe na evropski ravni?

Menim, da mladi poslanci Evropskega parlamenta resnično krepimo glasove zaskrbljenih mladih in da njihove ideje resnično vključujemo v naše delo. Po mojih izkušnjah se mladi pogosteje pogovarjajo z nami in nam pridigajo, saj menijo, da smo jim bolj in lažje dostopni. Kot že rečeno, pri vseh odločitvah, ki jih sprejemam, razmišljam o vplivu teh odločitev na mlade in vplivu, ki ga bodo te odločitve pustile v prihodnosti.

Ena od tematik je bila prepoved neplačanih pripravništev v Evropski uniji. Sama se spomnim, kako težko je kot študent preživeti, potem pa me prosijo, naj nekje delam zastonj – zame to preprosto ni mogoče. V tem primeru bi bil velik del mladih diskriminiran, saj tega ne morejo finančno zdržati. Po drugi strani pa ste imeli nekaj poslancev, ki so trdili, da je takšna izkušnja že priložnost za odpiranje vrat, ki daje korist. Kje? sem se vprašala –  in v isti sapi razmišljala, ali sploh vedo, kako je, če potrebuješ delovne izkušnje, opraviš odlično delo in v zameno ne dobiš nobenega finančnega nadomestila?

To smo na primer konkretno zapisali v evropsko zakonodajo. Slišali smo pomisleke mladih in jih razumeli ter naredili vse, da bi jih resnično prenesli v zakonodajo in se v tem parlamentu borili zanje.

Podobno je bilo z zakonom o obnovi narave, kjer smo slišali krike mladih in njihove upravičene pomisleke, ki pa jih nekatere politične skupine in poslanci niso želeli slišati.

Podpiram uvedbo t.i.  evropskega ”preizkusa mladih”, ki bi vprašanja in mnenja mladih vključil v vse politike in ocenil vpil teh politik na življenje mladih.  Vendar žal imamo kolege, ki niso navdušeni nad vprašanji mladih, ampak svoje odločitve raje osredotočajo na druge akterje, politične koristi, takojšnje kratkoročne rezultate ali podobno. Ta preizkus bi res pomagal tudi tistim, ki mladih ne slišijo zares ali pa jih zavračajo, da bi predloge zakonov ocenili in preizkusili z vidika mladih ter to bolj vidno poudarili – v vseh zakonih, s katerimi se ukvarjamo.

Kako ocenjujete splošno zastopanost mladih v Evropskem parlamentu? Katere reforme ali spremembe bi zagovarjali, da bi v prihodnosti okrepili zastopanost in glas mladih poslancev Evropskega parlamenta?

Število mladih poslank in poslancev Evropskega parlamenta jasno kaže, da nesorazmerno odražamo mlado evropsko prebivalstvo, zato upam, da se nam bo v prihodnosti pridružilo še več mladih. Kar zadeva konkretne zamisli, menim, da bi bilo treba redno izvajati “preizkus mladih”, organizirati več okroglih miz z mladimi aktivisti in njihovo prisotnostjo ter odprto izmenjavo mnenj. To bi moralo postati pravilo in ne izjema.

Pri tem vem, da nekateri poslanci ne marajo, da jim nekdo govori, kaj naj delajo in kako naj opravljajo svoje delo, kar se je zgodilo tudi v primeru mnenja, ki sem ga pripravila o dialogih z državljani in njihovem sodelovanju pri odločanju v EU, kjer je bilo nekatere kolege težko prepričati, da bi morali več časa preživeti “z ljudmi na terenu” in pri svojem delu uporabljati pristop od spodaj navzgor.

Drugo vprašanje, o katerem se premalo govori, je porodniški dopust. Če želimo imeti več mladih poslancev Evropskega parlamenta, jim moramo zagotoviti tudi pravico do porodniškega dopusta, saj smo lahko hkrati dobre matere in dobre političarke, vendar ne smemo biti kaznovane za porod ko o v teh šestih mesecih ne smeš glasovati. Žal neudeležba na volitvah tega ne bo rešila. Mislim, da smo pokazali, da smo sposobni razmišljati izven okvirjev in v politiko vnesti sveže, prijaznejše, predvsem pa prožnejše vzdušje – in vsaj za moje volilno okrožje menim, da je to dobro delovalo in bilo zelo cenjeno.

Članek je v angleškem jeziku dostopen TUKAJ.

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 8. novembra 2023, na plenarnem zasedanju v Bruslju nagovorila Evropski parlament, kjer so razpravljali o humanitarni krizi v Gazi ter potrebi po humanitarni pavzi. Kot je dejala poslanka, je čas za takojšnje premirje in  – v primeru neuresničitve slednjega – pozvala k sankcijam ter se vprašala “kdaj, torej, če ne zdaj? Čez še 10.000 mrtvih? Sto? Milijon?”

Objavljamo nagovor v celoti:

“V naslednji minuti bom večinsko kritizirala državo Izrael. In ne bom dovolila, da povedano kdorkoli enači z antisemitizmom. Še manj bom dovolila izenačevanje s podporo Hamasu.

Obsojam vse, kar ti teroristi počnejo. Obsojam vsa pobijanja nedolžnih. Obsojam kršenje mednarodnega prava.

Obsojam našo večno zaskrbljenost … in večna dvojna merila. Kje je odločen pritisk? Kje so konkretni ukrepi?

Seveda ima Izrael pravico do obrambe. A ta pravica ni bianco menica. Za pobijanje Palestink in Palestincev. Otrok. Otrok! Ni pravica do bombardiranja vsepovprek.

Veste, kaj bi štelo?

Štela bi brezpogojna podpora zgolj in samo nedolžnim žrtvam. Štela bi brezpogojna podpora zgolj in samo zavzemanju za takojšnje premirje ter – v primeru neuresničitve slednjega – za sankcije. Na primer, za začetek, prepoved trgovanja in sodelovanja z nezakonitimi izraelskimi naselbinami. Ki se, mimogrede, dogajajo precej dlje od aktualne vojne.

Kdaj, torej, če ne zdaj? Čez še 10.000 mrtvih? Sto? Milijon?

To bi štelo. Zdaj.”

Nagovor evropske poslanke si lahko ogledate tukaj.

Dragi bralec, vem, zagotovo se sprašuješ enako. Kaj lahko počne gospodarska inženirka strojništva v Evropskem parlamentu? – in odgovor je – veliko.

”Združeni v raznolikosti” je slogan Evropske unije in omenjeno je resnično moč zaznati v Evropskem parlamentu, prostoru različnih mnenj, kultur in strokovnih pogledov.

Evropski parlament v Bruslju

Z mislijo o prijavi na razpis za mesto pripravnice sem se dolgo poigravala. Na socialnih omrežjih sem zasledila različne razpise, različnih poslancev, pa vendar poguma za prijavo nisem zbrala. Nato sem naletela na razpis evropske poslanke Irene Joveve. Mlada, odločna, ženska, ki stoji za svojimi načeli – njo pa bi si želela osebno spoznati, si mislim in skrolam dalje. Prst drsi po zaslonu, misli tavajo in premišljujem o popolnem svetu, kjer se prisluhne mnenju vsakega neglede na spol, raso, kulturo ali socialni status…, skratka, o svetu enakih možnosti.

Kot ženska v ‘moškem’ poklicu sem pogosto gledana zviška; smrklja, ki jim ne bo ukazovala in se naj raje prime kuhalnice – lahko bi napisala še več, ampak raje ne bom. Kar te ne ubije, te utrdi, se tolažim.

Nekaj dni kasneje sem prejela vabilo na prijavo na razpis še preko e-pošte. To je to, si mislim. Zakaj pa ne. Spišem spremno pismo in življenjepis, hkrati pa se zavedam, da so moje možnosti kot inženirka brez formalnega politološkega izobraževanja nekje blizu ničle. Po določenem času dobim odgovor ”uvrstila si se v naslednji krog”, gledam telefon, analiziram mail, OK, ‘spam’ ni. Spišem zahtevana govora na predlagani politični problematiki in ponovno čakam. Sledi razgovor po katerem zaprem računalnik z mislijo: zanimiva izkušnja, prijetni ljudje, sedaj pa nazaj v realnost.

Bližnji me poznajo kot zelo samokritično osebo, ki rada govori in stoji trdno na tleh. Vsako priložnost dojemam kot izkušnjo, iz katere se lahko kaj naučim. Razpisu se zato nisem več posvečala, pisanje magistrske naloge, projekti in druge obveznosti … življenje teče dalje…, nato pa po mesecu dni šok – mail ”čestitke, izbrana si bila za mesto pripravnice v naši ekipi”. ”Jupi…, spoznala bom Ireno in njeno ekipo, mogočno stavbo Evropskega parlamenta”, si mislim, hkrati pa se z bridkostjo zavedam, da se bom morala za dva meseca odpraviti v tujino popolnoma sama.

Zberem misli in gremo. Poiščem stanovanje, spakiram in že letim v evropsko prestolnico. Celotno pot premišljujem, kako me bodo sprejeli, konec koncev nisem »njihova stroka«, mediji pa nam politike pogosto predstavljajo kot nedostopne, vsevedne in vase zagledane osebe.

Nekateri pozirajo z razgledom, drugi pa s konstrukcijo.

Ob srečanju z Ireno in njenim timom sem hitro ugotovila, da so bile skrbi odveč – prijetni, nasmejani in odprti ljudje. Stavba Evropskega parlamenta je veličastna; neskončni hodniki, sejne sobe…, celo trgovina, pošta, frizerski salon, knjižnica in ambulanta – pravo mesto v malem. Parlament pogovorno pogosto enačimo z labirintom, pa ne toliko zaradi njegove zapletenosti, ampak zaradi sestoja iz več stavb in neskončnih hodnikov. Ti so lahko nekoliko kaotični, vendar so dobro označeni. Tako kot se pri reševanju iz labirinta na papirju rešujemo s pravilom sledenja samo desni ali samo levi strani, tako se pri reševanju iz bruseljskega labirinta držimo pravila ‘tretjega nadstropja’. Gre za povezovalno nadstropje, ki preko steklenih ali notranjih prehodov povezuje vse zgradbe parlamenta.

Na vprašanje o najljubšem kotičku v parlamentu brez pomisleka odgovorim – steklena kupola, z mogočno kovinsko konstrukcijo (ja, inženirji opazimo tudi to) in prečudovitim razgledom.

Parlament je poln namenskih kotičkov za sprostitev ali druženje. Čeprav je v njem zaposlenih več kot 8000 ljudi, ne daje občutka prenatrpanosti. Ob hitenju iz sobe v sobo seveda nisi sam, kopica ljudi hiti iz sestanka na sestanek, hodnike pa pogosto zasedejo še novinarji. Pri tem se je nasvet Irenine asistentke ”Walk like you own the place!” izkazal kot zelo učinkovit – hvala, Elma, bom zagotovo upoštevala tudi v prihodnje!

Na tej točki se zagotovo sprašuješ, dragi bralec, kaj je moje delo sploh zajemalo… Počakaj, bom razložila!

Evropski parlament sestavlja 705 poslancev, ki ob podpori asistentov krojijo prihodnost državljanov EU. Vsak poslanec ima asistente in nekateri izmed njih – tako kot Irena Joveva – omogočijo, da se v vlogi asistenta pripravnika preizkusijo tudi mladi, ki jih to področje zanima.

Da je delo monotono, se nikakor ne morem pritoževati.

Delo je raznoliko in zanimivo; spoznavaš nove ljudi, se udeležuješ dogodkov, sej in drugih srečanj ter pridobivaš različne poglede na določeno problematiko. Sama sem najbolj uživala v prisostvovanju delovnim skupinam, bližnjem spremljanju dogajanja v odboru za okolje, zdravje in varnost hrane (ENVI) in v odboru za kulturo in izobraževanje (CULT), pisanju vsebinskih zaključkov ter pregledu aktov s področja industrije in tehnologij.

Kot navdušenki nad razvojem in inovacijami mi je posebej v spominu ostalo imenovanje komisarke za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade, ge. Iliane Ivanove. V čast si štejem, da sem lahko prisluhnila govoru legendarnega Guy-a Verhofstadt-a ob prejemu nagrade za življenjsko delo in belgijskemu premierju, g. Alexandru De Croo-ju.

Svojevrstna izkušnja je bila tudi voditi skupine po parlamentu ob obisku slovenskih obiskovalcev ali ob organizaciji dogodka na temo svobode medijev.

V pisarni poslanke Joveve je zares živahno, pri vsem tem pa pripravnik ni potisnjen ob rob. Ima možnost, da se vključuje, razvija svoje potenciale in doprinese k skupnemu cilju.

Le kdo ne bi zapolnil pomnilnika telefona s takšnimi slikami!

Gremo v Francijo…

Na ‘rdeče tedne’ kot jih v žargonu imenujemo, se celoten parlament odpravi na plenarno zasedanje v Strasbourg. Ko obvladaš en labirint, pride drugi. Tukaj pravilo ‘tretjega nadstropja’ ne velja, usmerjanje po kompleksu je tako nekoliko težje, še posebej zaradi ukrivljene zasnove.

Strasbourški parlament je čudovit; zelenje, marmor in stekleni prehod čez reko… Prav nič ne zaostaja za samim mestom, ki ga mnogi označujejo kot eno izmed najlepših francoskih mest. Sama bi ga opisala kot majhno mesto, podobno Ljubljani.

Teden v Alzaciji mine kot bi trenil. Pogajanja, dogovarjanja, glasovanja… in krog se ponovi. Posebna izkušnja je sedeti nad glavami evropskih poslank in poslancev ter spremljati glasovanje, ki je nemalokrat kaotično. V sodobnem digitalnem svetu namreč le-to še zmeraj poteka z dvigom rok, pri čemer predsedujoči odloči o večini. Ko ta večina ni jasna (kar se zgodi zelo pogosto), se zasliši zahteva po elektronskem glasovanju oz. preverjanju odločitve, ki že tako dolgotrajne ‘plenarke’ še podaljša.

Plenarni tedni so najbolj dinamični, vendar Strasbourga ne moreš zapustiti brez poskusa tradicionalne alzaške pice (flammkuchen-a), sprehoda po mestu in posledično polne galerije fotografij.

Po rdečem tednu se vrnimo v Bruselj – v glavno mesto kraljevine Belgije.

Odkrivanje bruseljskih čudes

Baročno – gotska arhitektura prepletena s postmodernim slogom stavb evropskih institucij in številne zelene površine. Kip Manneken Pis kot satira človeštvu. Kraljeva galerija sv. Huberta – ena izmed najstarejših pokritih galerij v Evropi in stripovske poslikave na ulicah. Veliki trg (Grand Place), ki resnično živi z mestom in je v oktobru zasijal celo v roza odtenkih. Kovinsko-steklena konstrukcija Old England (sedaj muzej glasbenih instrumentov), kraljeva palača in kraljevi park z bronastimi kipi mačk. Atomium- kovinska skulptura postavljena za razstavo Expo. Veliki park Cinquantenaire z arkadami, številni muzeji… – vse to je Bruselj.

Mesto ob potoku (kot se glasi izvor imena), preseneča na vsakem koraku, samo opazovati moramo. Pogosto slišimo, »ehh, Bruselj prehodiš v enem dnevu«. Ja – prehodiš ga res, ampak ali ga resnično vidiš? Tudi po dveh mesecih sprehodov, zmeraj naletiš na nekaj novega, bodisi arhitekturo, ki si jo prejšnji dan spregledal ali ulično umetnost. Teh je zares veliko in kaj je še bolje – ti umetniki so odlični. Pevci, plesalci, umetniki z žogo… nabor talentov je pester.

Kot inženirka seveda ne morem mimo muzeja avtomobilov, t.i. Autoworld-a. Že ime nam pove vse – svet avtomobilov – kjer se na potepu med štirikolesnimi lepotci čas ustavi. Vse od kočij, Fordovega T modela (prvega masovno proizvedenega avtomobila), do sodobnih luksuznih vozil.

Še ena zanimivost. Ali ste vedeli, kako je gospoda nekaj stoletij nazaj reševala neudobno vožnjo s kočijo brez uporabe današnjega kovinskega vzmetenja? – no, tukaj te vabim, da se sprehodiš po omenjenem muzeju in poiščeš odgovor. Da ne bo pretežko, en namig – usnje.

Ob obisku Bruslja ne smeš pozabiti na tradicionalne belgijske vaflje, čokolado in ocvrt krompirček. Če želiš poskusiti najboljši pomfrit po besedah Angele Merkel, se odpravi na trg Jourdan v neposredni bližini parlamenta ob parku Leopold. Preverjeno, res je odličen.

Andreja, ali je varno v Bruslju?

Huh… težko vprašanje. Je in ni. Sama se držim pravila ”bolje preventiva, kot kurativa” in se neprijetnim predelom raje izognem.

V času mojega pripravništva so se razmere Izrael – Palestina močno zaostrile, zato nalet na skupino protestnikov ni bil nič nenavadnega. Podpiram svobodno izražanje volje, ne podpiram pa prizorov, ki sem jih doživela na nedeljskem sprehodu v park Cinquantenaire. Shod v podporo Palestini, poln družin. Otroci z zastavami in mame z vozički na eni strani, na drugi pa pirotehnika, glasno vzklikanje in policijski helikopter nad glavami. Prizor, ki ga ne pozabiš.

Na lastni koži sem preizkusila tudi parlamentarni varnostni sistem. Ob tragediji 17. oktobra je parlament v Bruslju sprožil oranžni alarm za varnost in zaposlenim do konca tedna priporočal delo od doma. V parlamentu je za varnost poskrbljeno, izven njega pa se raje izogni ozkim, temačnim ulicam in območjem okrog glavnih postaj javnega prometa.

Iz pisarne

Čas za slovo…

Čas beži in tega sem se še posebej pričela zavedati v Bruslju. Dva meseca sta minila, kot bi trenil in tako je moja pustolovščina prišla h koncu. Vsega lepega je enkrat konec, in vse se mora končati, da se lahko prične nekaj drugega. Morda je prav konec te zgodbe pričetek nove, še večje – kdo bi vedel?

”Kaj pa sedaj?”, se je glasilo vprašanje asistenta Roka na poslovilnem kosilu. Hmmm… zdaj pa doktorat, novi projekti in novi izzivi. Kaj počne inženirka v Evropskem parlamentu? – išče izzive.

Življenje brez izzivov je dolgočasno!

Hvala #teamJoveva, odlični ste, ljudje na realnih tleh ob katerih me ne skrbi za prihodnost EU. Hvala Elma za vse vzpodbudne besede, razkazan parlament in nepozabna druženja; Žana, saj veš, debate s tabo so mi zmeraj v veselje. Tebi Rok pa hvala za zaupanje pri delu na področju STEP (Strategic Technologies for Europe Platform) in zakonu o ničelni – podnebno nevtralni industriji (Net-Zero Industry Act).

Zahvala tudi lokalni asistentki Jasni in Samanti – Kdo bi si mislil, da bo inženirka pokukala še v svet socialnih medijev, urejala video vsebine in se ob tem še zabavala? Vsako področje je izziv, ki ga je potrebno sprejeti z odprtimi rokami in je priložnost, da svoja obzorja še razširimo.

Najlepša hvala pa seveda evropski poslanki Ireni Jovevi. Hvala, da si spremenila moj pogled na politiko, da ni vse tako, kot nam prikazujejo mediji. Hvala, da spodbujaš ženske, mlade. Da stojiš trdno na tleh, da si preprosta in človeška. Oseba z veliko začetnico, ki je enaka na preprostem kosilu s pripravnico in v sejni sobi s ‘pomembnimi’ ljudmi. In hvala, da si, saj veš, priložnost dala tudi inženirki.

Ena, s šefico.

”Ne pusti se jim!” – ne, Irena, res se ne bom! Če je uspelo ‘novinarski smrklji’, pa bo, vsaj upam, tudi inženirski. Čas je, da tudi Slovenija oblikuje mnenje na področju industrije in tehnologij.

Prilagam še sliko razstave opolnomočenja žensk, v spodbudo vsem puncam (še posebej na področju STEM), da tudi me zmoremo. Tudi ‘smrklje’ lahko sooblikujemo svet!

– Andreja Kumer

Velike osebnosti in odločna dejanja! #womenpower #ladyboss #womeninpolitics

Prisluhnila sem belgijskemu premierju, g. Alexandru De Croo-ju

Winston Churchill je nekoč dejal, da laž prepotuje pol sveta, preden si resnica utegne obleči hlače. To še nikoli ni bilo tako res, kot je sedaj. Ko z enostavnim klikom na zaslonu dostopamo do neskončnih spletnih virov, kjer se laži, manipulacije, dezinformacije širijo hitreje kot kdajkoli prej.

Še nikoli ni bilo tako preprosto pridobiti informacije, a obenem nikoli tako težko ločiti dejstev od vsega drugega. Ta problem je bil v središču razprave na srečanju Foruma za upravljanje interneta, ki ga je tokrat gostilo japonsko mesto Kjoto pod naslovom Internet, ki ga želimo – opolnomočenje vseh ljudi.

Nisem si imela časa ogledati mesta, sem pa zato imela čast sodelovati v razpravi o boju proti dezinformacijam in sovražnemu govoru, kjer sem poudarila vlogo Evropske unije in nedavno v Evropskem parlamentu že sprejetega Evropskega akta o svobodi medijev. Toda v isti sapi sem pojasnila, da še tako stroga zakonodaja ne bo dovolj za popolno uničenje lažnih informacij. V morju slednjih smo naše najmočnejše orožje v resnici – mi sami. Naše kritično razmišljanje, naša pismenost, če hočete. Dezinformacijo namreč lahko uniči samo bralka ali bralec, ki jo zna razločiti.

Veste, kaj je v kontekstu dezinformacij in laži razlika med mojim prejšnjim poslanstvom, novinarstvom, in sedanjim v Evropskem parlamentu? V tem, da kot novinarka nikoli nisem bila del tega, danes kot političarka pa sem … toda proti svoji volji. Popolna tarča sem za “drugo stran”.

Ampak … integriteta, pravičnost, družbena odgovornost. Za tem sem stala kot novinarka, za tem stojim kot političarka, za tem bom stala vedno.

Objektivnost in verodostojnost ostajata moja vodilna principa. Dezinformacijam in lažem se bom vedno postavila po robu, ne glede na svoje poslanstvo, saj vem, da je vsaka lažna novica sovražnik resnice in demokratične družbe. Resnica je tista, ki potrebuje zagovornike.

Irena

Preostale poslankine dnevnike si lahko preberete tukaj.

Ni druge. Ali zakonsko določena obveznost ali nič, ker “nam ni treba”.

Tako delujejo tuje multinacionalke na trgu Evropske unije, tudi slovenskem. Zato ni druge.

Z Evropsko komisijo smo že nekaj časa v neformalnih, od danes dalje pa tudi formalnih dogovorih glede tega, kako zakonsko urediti prepoved jezikovne diskriminacije na ravni Evropske unije.

Vse dokler tega ne bo, se bodo namreč zadeve premikale ali prepočasi ali se celo sploh ne bodo. Tako so pristojni evropski komisarji danes dobili moj poziv k ukrepanju, konkretno predlog revizije in dopolnitve direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah.

Gre za to, da omenjena direktiva že določa boljši dostop do avdiovizualnih storitev oziroma vsebin za osebe s posebnimi potrebami, prav tako prepoveduje diskriminacijo. Ker pa v besedilu ni izrecno zapisane prepovedi diskriminacije na podlagi jezika za vse državljanke in državljane, žal to lahko vsak bere po svoje. Zato predlagam eksplicitno zapisane, jasne obveznosti za platforme, ki ponujajo videovsebine in so prisotne na trgu Evropske unije: spoštovanje vseh uradnih jezikov Evropske unije, razširitev boljšega dostopa do storitev na vso splošno populacijo, preprečevanje uporabe t. i. načela “države izvora” za izognitev spoštovanju nacionalnih zakonodaj.

Evropska unija je zavezana h krepitvi, spodbujanju in vzdrževanju jezikovne raznolikosti, vsakršna diskriminacija na podlagi jezika pa je prepovedana v temeljnih pogodbah skupnosti. Trdim, da bi to morala upoštevati tudi vsa zasebna podjetja, ki delujejo na notranjem trgu EU in ponujajo storitve po vsej EU, dolžnost EU pa je, da to jasno zagotovi v svoji zakonodaji.
Roko na srce, spoštovanje jezikovne raznolikosti je v resnici minimalna zahteva, ki bi morala biti samoumevna. V času, ko splet predstavlja vedno večji del našega življenja, si moramo vsi skupaj prizadevati za enakopravnost vseh jezikov EU, saj je to nujno za njihovo preživetje in nadaljnji obstoj, tudi slovenščine.

Zakonodajni proces v Evropski uniji je sicer običajno dolgotrajen, toda to ne pomeni, da lahko sedimo križem rok in večno čakamo na multinacionalke, ki brez konkretnega pritiska, zlasti zakonodajnega, ne bodo storile veliko. Tudi na podlagi dosedanjih neformalnih pogovorov sem prepričana, da bomo te zadeve uspeli zakonsko urediti na EU ravni v doglednem času.

Medtem še vedno zbiramo tudi podpise podpore na www.poslovensko.si

– Irena

Evropska poslanka Irena Joveva je v četrtek, 26. oktobra 2023, Veri Jourovi, podpredsednici Evropske komisije in komisarki za vrednote in transparentnost, Thierryju Bretonu, komisarju za notranji trg, ter Iliani Ivanovi, komisarki za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mladino, posredovala javni poziv k reviziji evropske direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah (direktiva o AVMS) z dopolnitvijo oziroma razširitvijo obveznosti za platforme, ki ponujajo videovsebine v državah članicah, na prevode podnapisov ali sinhronizacijo svojih vsebin v vse uradne jezike Evropske unije.

Obstoječa direktiva o AVMS namreč že zahteva spoštovanje načela nediskriminacije pri komercialnih sporočilih in že vsebuje tudi zahteve o dostopnosti osebam s posebnimi potrebami. Evropska poslanka Irena Joveva pa je mnenja, da bi morali že jasno zapisano načelo nediskriminacije (na podlagi spola, rasnega ali etničnega porekla, narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti) razširiti na vso avdiovizualno vsebino, eksplicitno zapisati tudi prepoved jezikovne diskriminacije, zahteve o dostopnosti – prek podnaslavljanja ali sinhronizacije – pa bi morale veljati za vso splošno populacijo oziroma vse govorke in govorce vseh uradnih jezikov Evropske unije.

Tuji ponudniki pretočnih videovsebin, kot sta Netflix ali Disney+, zaradi principa EU zakonodaje o t. i. “državi izvora” trenutno niso zavezani k spoštovanju nacionalnih zakonodaj, saj so za evropski trg registrirani v zgolj eni izmed držav članic (na primer Netflix na Nizozemskem), zato spadajo zgolj pod njihov regulatorni režim. To jim omogoča, da se izognejo zakonodaji drugih držav članic.

V besedilo Evropskega akta o svobodi medijev sicer dodajamo dva člena, ki bi to zagato urejala s koordinacijo nacionalnih regulatorjev, a bi morali za uspešno izvajanje in sistemsko reševanje problematike dopolniti tudi direktivo o AVMS.

Po poslanem pismu je poslanka Joveva povedala:

Od ponudnikov pretočnih videovsebin oziroma njihovih vodstev sem neposredno že zahtevala spoštovanje vseh jezikov Evropske unije s pozivom k prevajanju oziroma podnaslavljanju ali sinhronizaciji (ko gre za vsebine za otroke) njihovih vsebin v konkretno slovenski jezik. Zaradi njihovih izgovorov in zavlačevanj sem se odločila ukrepati pri pristojnih na Evropski komisiji, saj je več kot očitno čas, da to zadevo uredimo na zakonski ravni Evropske unije. Dokler prepoved jezikovne diskriminacije na trgu EU (tudi digitalnem) ne bo zakonsko zavezujoča, se bodo zadeve pri podjetjih premikale prepočasi ali se celo sploh ne bodo. Poleg tega je treba vedeti, da slovenščina ni edini jezik, ki je v tem smislu diskriminiran, omenjene platforme pa se izogibajo spoštovanju nacionalnih določb, recimo zakona o javni rabi slovenskega jezika, ki je trenutno v fazi noveliranja v državnem zboru. Evropska unija je zavezana h krepitvi, spodbujanju in vzdrževanju jezikovne raznolikosti, vsakršna diskriminacija na podlagi jezika pa je prepovedana v temeljnih pogodbah EU, kot je Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Trdim, da bi to morala upoštevati tudi zasebna podjetja, ki delujejo na notranjem trgu EU in ponujajo storitve po vsej EU, dolžnost EU pa je, da to eksplicitno zagotovi v svoji zakonodaji. Spoštovanje jezikovne raznolikosti je resnično neka minimalna zahteva, ki bi morala biti samoumevna. V praksi pa se žal dogaja, da predvsem velike ameriške korporacije diskriminirajo jezike z manj govorkami in govorci, kar – mimogrede – opažam tudi na drugih področjih, denimo pri pravilih moderiranja vsebin na spletnih platformah. V času, ko splet predstavlja vedno večji del našega življenja, si moramo vsi skupaj prizadevati za enakopravnost vseh jezikov EU, saj je to nujno za njihovo preživetje in nadaljnji obstoj, tudi slovenščine. Zakonodajni proces v Evropski uniji je sicer običajno dolgotrajen, toda to ne pomeni, da lahko sedimo križem rok in večno čakamo na multinacionalke, ki brez konkretnega pritiska, zlasti zakonodajnega, ne bodo storile veliko. Tudi na podlagi dosedanjih neformalnih pogovorov sem prepričana, da bomo te zadeve uspeli zakonsko urediti na EU ravni v doglednem času.

V branje pa pripenjamo tudi originalno pismo v angleškem (Letter to European Commissioners) in slovenskem jeziku (Evropska komisija revizija AVSMD).

Imate radi statistiko?

Meni se je kot predmet v času izobraževanja zdela precej odveč, priznam. Statistični urad Republike Slovenije – SURS bi morda celo znal postreči s podatki, da nisem (bila) edina učenka ali študentka s takim prepričanjem.

A pozneje v življenju sem vedno bolj razumela, zakaj je statistika tako zelo pomembna. Najpogosteje se z njo povezuje za marsikoga nadležne telefonske ankete, spregleda pa se njen ključni pomen: pomen kakovostnih podatkov za delovanje demokracije.

Da. Kakovostna statistika je temelj osnovanja dobre zakonodaje in potrebnih ukrepov za izboljšanje razmer na podlagi neodvisnih podatkov, ki zajemajo vse vidike in vse ljudi. V to resnično verjamem in zato vam z največjim veseljem sporočam, da …

… sem postala glavna poročevalka, torej v imenu celotnega Evropskega parlamenta, pri pripravi evropske zakonodaje o statistiki o prebivalstvu in stanovanjih!

– Irena

Foto: EP/Alain Rolland

Evropska poslanka Irena Joveva je v soboto in nedeljo, 21. ter 22. oktobra 2023, skupaj s kolegom dr. Klemnom Grošljem v imenu svoje skupine Renew Europe gostila dvodnevno srečanje na Rogli z nazivom ”Renew Europe Goes Local”. Na njem sta poslanca predstavila aktualne tematike na evropskem terenu in načrtovano delovanje politične skupine Renew Europe do konca tega mandata.

Nič kolikrat sta evropska poslanca Irena Joveva in Klemen Grošelj izpostavila, da je politika lahko uspešna, le takrat, ko navdih in ideje črpa iz ljudi. Zavedata se, da se evropska politika, tudi zaradi nekaterih slabih praks tako politikov kot samih institucij, morda pri ljudeh zdi malce oddaljena. Pa vendar vselej opozarjata, da je preko devetdeset odstotkov zakonodaje, ki jo sprejmejo nacionalni parlamenti tako ali drugače povezana z akti, sprejetimi prav v Evropskem parlamentu. Renew europe v parlamentu predstavlja tretjo najmočnejšo politično skupino, zato pomembno vpliva na sooblikovanje zakonskih predlogov. V želji po spoznavanju samih potreb na t.i. terenu in spodbujanju lokalnega prebivalstva k podajanju predlogov in pobud sta, ko omenjeno gostila dvodnevni dogodek z imenom Renew goes local.

“Politika je lahko uspešna, le takrat, ko navdih in ideje črpa iz ljudi.”

Poslanka je svojo predstavitev začela z obrazložitvijo svojega dela v Evropskem parlamentu, predvsem z opisom delovanja v različnih odborih in poročil ter mnenj, ki jih trenutno pripravlja: zaščita slovenščine v digitalnem svetu, Evropski akt o svobodi medijev, kjer je bila poročevalka v senci za politično skupino Renew Europe, zaveze in prizadevanja za večjo transparentnost… Še bolj pa se je osredotočila na kolektivne napore, ki so jih izvedli v njeni politični skupini Renew Europe, pa tudi širše v Evropskem parlamentu.

V nadaljevanju so spregovorili o aktualnem konfliktu na Bližnjem vzhodu. Poslanka je izpostavila zaskrbljujočo problematiko širjenja dezinformacij in lažnih novic v povezavi z dogodki v Palestini in Izraelu. ”V skladu z zakonom o digitalnih storitvah (DSA) so spletne platforme odgovorne – vključno z odstranjevanjem nezakonitih vsebin”, je dejala Joveva. Ob vojnah, ki divjajo v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, je poslanka mnenja, da se informacije uporabljajo kot orožje za množično uničevanje, radikalizacijo in polarizacijo. ”Z DSA imamo na voljo orodja, s katerimi lahko naredimo konec spletnemu divjemu zahodu; na nas vseh predvsem pa na platformah je, da jih uporabimo.”

Razprava o aktualnem dogajanju na Bližnjem vzhodu

Dezinformacije oziroma prepoznavanje slednjih je pomembno tudi za lokalno raven. ”Na Slovaškem so se ob zadnjih volitvah razširile lažne novice vse od proruske propagande, laži o razmerah v Ukrajini in širjenja sovražnega govora proti migrantom) – vse to lahko pričakujemo tudi v Sloveniji v času pred EU volitvami z različnih kanalov najbolj pa na družabnih omrežjih,” je opozorila Joveva, Posredovanje kredibilnih informacij in opozarjanje na napačne informacije, izobraževanje o medijski pismenosti in kritični presoji, so po besedah poslanke edini način, kako se jim zoperstaviti.

Omenila je tudi, kako pomembno je bili na terenu med ljudmi. Kot je dejala, je to ključno zato, da izveš informacije iz prve roke in obdržiš stik z lokalnimi odbore po Sloveniji. ”Le tako na licu mesta vidim, kako stvari stojijo, kje nam kaže dobro in kje bi se dalo še kaj izboljšati – in skoraj vedno se da kaj še izboljšati ali pa vsaj dopolniti.”

Na srečanju so poleg poslanke zbrane nagovorili še evropski poslanec Klemen Grošelj, ki je poudaril pomen investicij in prilagoditev delovnih mest trajnostnemu in zelenemu prehodu. Generalna sekretarka Svobode Vesna Vuković in poslovni direktor Svobode Peter Majerle sta predstavila načrt sodelovanja s poslansko skupino Renew Europe pred evropskimi volitvami. Predsednik Gibanja Svoboda Mladi Matej Grah je delil svoje izkušnje s sodelovanjem z drugimi strankami v EU, ki imajo svoje predstavnike v politični skupini Renew Europe in možnosti sodelovanja lokalne ravni s kolegi iz tujine. Zbrane pa je nagovoril tudi predsednik vlade in stranke Svoboda Robert Golob s svojo ministrsko ekipo. Naslednji dan so udeleženci dvodnevnega dogodka svoje znanje preverili tudi v praksi v okviru delavnic ter simulacij zasedanja različnih evropskih institucij.

A sem v raju?

Zdaj zagotovo vsi že poznate mojo obsedenost s knjigami. Prepričana sem tudi, da vas je večina slišala za letošnji frankfurtski knjižni sejem. Če že ne zato, ker je Slovenija njegova častna gostja, pa zaradi (odličnega, mimogrede) govora Slavoja Žižka
Edina njegova kritika, s katero se nisem ravno strinjala, je bila kritika slovenskega slogana. Satje besed. Za vas ne vem, a meni se zdi povsem v redu. Vam pojasnim, zakaj.

Svetovno gledano nas je govork in govorcev slovenskega jezika malo. Toda tudi to je jezik krasnih ljubezenskih sonetov, napetih kriminalk in romanov, čudovitih otroških zgodbic, uspešnih strokovnih člankov …

Slovenska literatura je napram nemški majhna in obrobna. Na prvi pogled. Kot so majhne čebele. Na prvi pogled. Toda vsi vemo, da videz lahko vara. In v obeh omenjenih primerih to brez dvoma drži.

– Irena

Evropska poslanka je kritična do postopkov širitve Evropske unije in meni, da so državam kandidatkam dajali prazne obljube.

Besedilo: Rok Šavel

 

Ob njenem obisku v Murski Soboti smo se pogovarjali z evropsko poslanko Ireno Jovevo, ki bo 9. junija prihodnje leto, ko bomo izvolili devet evropskih poslancev, naskakovala nov mandat v Evropskem parlamentu. Nekdanja novinarka je bila izvoljena na listi nekdanje Liste Marjana Šarca, ki se je lani združila z Gibanjem Svoboda, in na evropski ravni deluje pod okriljem politične skupine Renew Europe.

Sredi mandata ste postali mama. Kako usklajujete materinsko vlogo z vlogo evropske poslanke?

»Kot vsak zaposlen starš imam lažje in težje dneve. Slabost je, da je moja služba v tujini, ampak se da. Čeprav sem fizično bolj utrujena, mi je starševstvo vlilo celo več energije in volje pri delu. Nisem pa edina mlada mamica v Evropskem parlamentu, saj smo štiri že samo v naši politični skupini. Želela bi si, da bi to postalo nekaj normalnega tudi na državni ravni, ker na evropski ni nič neobičajnega, če greš z dojenčkom na glasovanje. Res pa je, da porodniški dopusti niso najbolj urejeni. Obstaja sicer možnost varstva znotraj stavbe, kar pa se tiče porodniškega dopusta – ta v bistvu pomeni, da si lahko pol leta upravičeno odsoten z glasovanj. Imela sem srečo v nesreči, ker je bilo ravno takrat obdobje korone in sem lahko do Milinega desetega meseca delala od doma ter tako nisem zamudila praktično nobenega glasovanja. A službena podpora pri starševstvu je eno, ključna pa je tista podpora, ki jo dobiš doma.«

Ste članica evropske skupine Renew Europe – liberalcev. Do danes smo bili navajeni, da se za relativno zmago na evropskih volitvah potegujeta Evropska ljudska stranka in Skupina naprednega zavezništva socialistov. Je lahko tokrat drugače?

»Verjamem, da smo lahko liberalci še bolj močni in upam ter računam na to, da se bo to pokazalo tudi na naslednjih volitvah. Čas je za spremembe. Čas je, da se preneha s to umetno polarizacijo s kupovanjem poceni političnih točk. Na koncu niso niti poceni, saj jih ljudje drago plačajo.«

Zaupanje v evropske institucije je na precej nizki ravni, kar se kaže tudi v volilni udeležbi. Bi bili za to, da se uvedejo neposredne volitve predsednika Evropske komisije?

»Menim, da bi to lahko doprineslo k večji participaciji, ampak časovno ta sprememba žal ne bi bila izvedljiva že na naslednjih evropskih volitvah. Bi pa bilo prav. Spomnim se leta 2019, ko je bilo ogromno kolobocij okoli tega, na koncu pa je postala predsednica Evropske komisije oseba, ki ni bila na nobeni listi. Vem, da je na koncu dneva vse to politika, ampak ljudje so velikokrat upravičeno razočarani in jezni. Zaupanje je enostavno izgubiti, ponovno pridobiti pa ga je izredno težko. Tu bo treba prevzeti odgovornost in menim, da lahko največ storimo mi, ki smo del politike. S transparentnostjo, iskrenostjo in pravo komunikacijo. Ljudem je Bruselj že tako ali tako daleč … Če bi nekoga danes vprašali na cesti o Evropskem parlamentu, bi bila verjetno ena izmed prvih asociacij korupcija, tudi zaradi afere ‘Qatargate’. Sama objavljam porabo mesečnega pavšala, čisto vse lobistične stike, vseh asistentov, čeprav mi po pravilih ni treba, ampak sem sama sebi postavila visoke standarde glede tega. Trudim se tudi čim bolj poljudno komunicirati z ljudmi – kjer sem, sem namreč zaradi ljudi, zato skušam biti dostopna. Dobrih zgledov v politiki manjka. Na žalost imamo veliko slabih, kar je težko spremeniti. Menim, da pa so v manjšini ravno ti slabši zgledi, čeprav so najbolj glasni. Naloga vseh nas je, da si povrnemo zaupanje ljudi.«

Omenili ste lobistične stike. Ste kdaj prejeli kakšno nespodobno povabilo ali ponudbo?

»Ne, nikoli. Klicev in elektronske pošte je sicer ogromno vsak dan. Denimo sedaj, ko sem sodelovala pri pripravi akta o svobodi medijev. Stik so želeli vzpostaviti založniki, novinarske organizacije, predstavniki vlad, ampak sestajala sem se izključno s tistimi, ki so se mi zdeli primerni, da mi bo lahko vpogled v njihove potrebe, ideje in želje pomagal pri sprejemu odločitve. Na koncu dneva je bila moja odločitev neodvisna. Želim povedati, da niso vsi lobisti nujno slabi – treba pa je imeti meje in biti v stiku le s tistimi, ki delujejo na področjih, s katerimi se ukvarjaš, obenem pa zdravorazumsko presojati in hkrati vse stike objaviti. Kar pa se tiče lobistov v kontekstu plačanih potovanj ali daril, to bi po mojem mnenju morali prepovedati.«

Menite, da bi bil čas, da tudi Sloveniji pripade kakšno vodstveno mesto v evropskih institucijah?

»To je odvisno od rezultata volitev in razmerij znotraj strank. Če izboljšamo rezultat in dobimo več poslancev, se mi zdi zelo realna opcija kakšno podpredsedniško mesto.«

Ste se v stranki že kaj pogovarjali o kandidatu za evropskega komisarja? Kaj menite o delu Janeza Lenarčiča?

»Veliko je raznih govoric, v katere se ne želim vpletati ali jih komentirati. V tem trenutku je še prezgodaj in nehvaležno o tem govoriti. Kar se tiče Lenarčiča, menim, da ima zelo zahteven resor, kljub temu da je bil marsikdo kritičen, da spet nismo dobili dovolj izpostavljenega resorja. Po številnih naravnih katastrofah se je izkazalo ravno nasprotno in menim, da dobro opravlja svoje delo.«

Vaše korenine izvirajo iz Severne Makedonije, ki je prošnjo za članstvo vložila leta 2004. Kdaj bodo postopki širitve EU dobili prepotreben pospešek?

»Neodvisno od tega, da moji starši izvirajo iz Severne Makedonije, me ti postopki izredno frustrirajo. Sem namreč tudi podpredsednica skupnega parlamentarnega odbora EU – Severna Makedonija in sem tako velikokrat tam in iz prve roke vem, kako se tamkajšnji ljudje počutijo zaradi tega. Ne morem niti reči, da so se zadeve v zadnjem mandatu sploh kaj premaknile. Ljudje so upravičeno jezni in tukaj je treba reči bobu bob, da je Evropska unija dala prazne obljube. Če neka država naredi vse, kar od nje zahtevaš, čeprav vmes kriterije in pogoje še spreminjaš, a še vedno ne izpolniš svoje obljube … Tako Severna Makedonija kakor Albanija sta naredili vse, kar se je od njiju zahtevalo, toda venomer prihajajo nove zahteve. Težko je ljudi prepričevati, da je evropska pot še vedno najboljša zanje. Odstotki naklonjenosti članstvu so danes izredno nizki. Ne vem, ali v EU to jemljejo dovolj resno. V parlamentu smo na to že neštetokrat opozorili in sprejeli številna stališča, ampak to ni odvisno od nas, postopki v Evropskem svetu so pač taki, da je možen veto ene države članice, nekatere potem to možnost izkoriščajo za ideološke in notranjepolitične boje. Menim, da bi morali biti bolj strogi in jasno povedati, da za to ni prostora pri pogajanjih za vstop v EU. Države kandidatke pa morajo seveda opraviti svoj del in izvesti reforme, ampak to že zaradi svojih ljudi, ne samo zaradi EU.«

Bi torej morali reformirati postopke glede članstva v EU?

»Vsekakor. Tako, kot se to razrešuje sedaj, je vsaj v primeru Severne Makedonije v nasprotju z vsemi pogodbami in bilateralnimi načeli.«

Ena izmed osrednjih tem, ki so zaznamovale iztekajoči se mandat, je zagotovo vojna v Ukrajini. Je evropska podpora Ukrajini neskončna in brezpogojna?

»V tej vojni, tako kot v vsaki doslej, ne bo zmagovalcev, ampak samo poraženci. Če bi bilo odvisno od mene, se te stvari ne bi reševale z orožjem, ampak moramo se zavedati situacije in z vidika pomoči Ukrajini se mi zdi prav, da se jim pomaga. Marsikatera prioriteta se je tako zaradi vojne preoblikovala in usmerila v reševanje Ukrajine, kar menim, da je bilo upravičeno. Še vedno pa verjamem, da se bo na koncu razpletlo tako, da bo prevladal razum, čeprav vojni ta hip ni videti konca.«

Ponovno se je odprla še zaskrbljujoča fronta na nemirnem Bližnjem vzhodu. Kako ocenjujete reakcijo Izraela po brutalnem napadu Hamasovih sil?

»Enako velja za dogajanje na Bližnjem vzhodu. Tudi tam zmagovalcev ne bo, največji poraženci pa so, kot vedno, civilisti. Nedolžni ljudje. Seveda za teroristični napad Hamasa ni nobenega opravičila. To je treba jasno in glasno obsoditi. Razumljivo je, da se na ta gnusna in absolutno nesprejemljiva dejanja napadena država odzove. Enako jasno in glasno pa je treba obsoditi tudi vsako kršitev mednarodnega prava. Ta ista, prej omenjena dejanja teroristov, ne smejo biti razlog za podporo pobijanju palestinskega naroda, ki že leta trpi pod okupacijo in težkimi humanitarnimi razmerami, ki jih trenutna situacija samo še zaostruje.«

Kot nekdanji novinarki vam je blizu področje medijev. Je danes stanje na RTV res boljše, kot je bilo pred letom dni?

»Vse zakonske spremembe, ki so se po referendumu končno odvile, so bile potrebne z vidika neodvisnosti tega medija in politika se sedaj ne more vmešavati v njegovo delovanje, tako kot se je v času prejšnje vlade. Tudi jaz se zaradi tega ne morem vmešavati, a verjamem, da je javna RTV zdaj dejansko javna in neodvisna ter v rokah uredništev, ki nimajo povezave s politiko. Kar se tiče tistih, ki se sedaj počutijo odrinjene ali pa da so potegnili kratko – odpuščeni niso bili, ostajajo v javnem zavodu, in ko se bodo izkazali z neodvisnostjo in profesionalizmom, bodo lahko tudi napredovali. Zdi se mi pa prav, da se to politično nastavljanje kadrov ponastavi in začne z ničle.«

Ponovno se zaostruje problematika nezakonitih migracij. Kje vidite rešitve?

»Skrbi me, da bo to spet samo še ena predvolilna tema, ki jo določena politična opcija spet izkorišča za nabiranje političnih točk in strašenje ljudi. Žal mi je, da se v teh letih, od prejšnje do sedanje kampanje, ni zgodilo nič konkretnega ravno zato, ker so se nekateri odločili, da bodo raje strašili ljudi in delali po svoje. Vemo, da se zaradi nekaterih nevarno populističnih voditeljev zadeve ne morejo odblokirati. Zakonodaja je na evropski ravni pripravljena že leta, a zaradi njih stoji. Frustrirajoče je gledati, kako izkoriščajo stisko tistih, ki bežijo in želijo priti na varno, skrbi me pa, da se zadeva ne bo razrešila, ampak se bomo spet pogovarjali o tem zgolj v predvolilnem duhu. Pogrešam resnično evropsko solidarnost, seveda z roko v roki z varnostjo.«

Aktivni ste bili predvsem pri reševanju pomanjkanja slovenščine na digitalnih platformah. A sploh obstaja kakšen vzvod, da se velike korporacije prisili k uporabi slovenščine?

»V tem trenutku vzvoda, ki bi ga potrebovali, ni, ker je zakonodaja tista, ki bi jih lahko k temu prisilila. Vseeno bi tu kot izjemo navedla Apple, saj so nekako najbolj dovzetni in pripravljajo spremembe, čeprav nočejo povedati, kdaj, kar pa tudi ni sprejemljivo. Ministrstvo za kulturo je pripravilo spremembe, ki bodo pomagale Applu pohitriti uvedbo sprememb, kar pa se tiče ponudnikov pretočnih vsebin, se bo treba teh stvari lotiti na evropski ravni. Tudi Evropska komisija se zaveda problematike in bo zelo verjetno že pri naslednjem implementacijskem poročilu ali pri dopolnitvi direktive dodala kriterij z zelo jasnim določilom o spoštovanju jezika, na podlagi tega pa se bo dalo dobiti konkretne vzvode. To seveda ne bo z danes na jutri, ampak se mi zdi pomembno, da se pritiska in dela na tem. Verjamem, da bomo lahko premaknili stvari, saj je slovenščina navsezadnje uradni jezik EU in podjetje, ki pride na evropski trg, mora spoštovati vse uradne jezike.«

Evidentiranje kandidatov za evropske volitve v strankah počasi prehaja h koncu, ste že določili nosilna mesta na listi?

»Ne, o tem se še nismo konkretno pogovarjali, si pa glede sebe osebno želim, da se me ocenjuje na podlagi celotnega mandata in dejstva, da svojih stališč, načel in vrednot nisem spreminjala od začetka do konca. Ne želim si, da bi se ocenjeval zgolj zadnji mesec ali zadnjih nekaj mesecev, ko se vsi začnejo obnašati drugače in so tudi bolj dostopni. Jaz sem od vsega začetka takšna, kot sem. Konec koncev sem tudi trenutno evropska poslanka, ki je dobila največ preferenčnih glasov, prej je to bila Tanja Fajon, kar pomeni, da so me ljudje podprli, in delam vse, da jih ne razočaram. Verjamem pa, da lahko naredim še marsikaj več, in če me bodo kot tako ocenili volivke in volivci, bom z veseljem nadaljevala delo.«

Slišati je, da v stranki za nosilna mesta potekajo interni boji med člani nekdanje LMŠ in začetniki Gibanja Svoboda, ki si nekako lastijo zasluge za zmago na državnozborskih volitvah.

»Ne čutim nobenih internih bojev, niti ne želim biti del tega. Želim si nadaljevati delo, in če bo taka volja, bom delala še naprej z večjim zagonom. Ne želim pa si političnih preigravanj in igric v smislu, da bi dobil nekdo neko nosilno mesto samo zato, ker je to s čim pogojeno, in zaradi osebnih, parcialnih interesov. Želim si in verjamem, da bo naša lista sestavljena tako, da bo resnično najboljša možna lista.«

Na koliko mandatov računate?

»Ne upam si napovedati, ampak verjamem, da lahko izboljšamo rezultat z zadnjih volitev.«

Evropske volitve bodo verjetno tudi neke vrste zaupnica, ali nezaupnica, obstoječi vladi.

»Nek pokazatelj podpore določenih strank bodo zagotovo, saj se ljudje odločajo na podlagi strankarskih preferenc, zato se bo notranje-politična situacija verjetno na nek način izkristalizirala na evropskih volitvah.«

Objava: Vestnik, 19. oktober 2023

Članek je dostopen TUKAJ.