“Skrajni čas je, da se dokaže, da niso vse samo besede na papirju”

Evropska poslanka Irena Joveva se je v petek, 7. novembra 2025, v Hiši Evropske unije udeležila razprave o širitvi Evropske unije. Ob objavi letnega poročila Evropske komisije o napredku držav kandidatk je jasno izrazila svoje stališče glede odnosa evropske politike do držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji: “Države kandidatke morajo opraviti svojo domačo nalogo in večina jo opravlja – ene hitreje, druge počasneje, a opraviti jo mora v prvi vrsti tudi sama EU.” Po njenih besedah je skrajni čas, da se dokaže, da niso vse samo besede na papirju.

Uvodoma je poslanka pozdravila dejstvo, da je tako izredno pomembna tema končno, po toliko letih, visoko na agendi:

“Prav je, da države kandidatke, ko dosežejo napredek, začnejo pristopna pogajanja brez kakršnihkoli notranjepolitičnih ali bilateralnih razreševanj in postanejo del evropske družine.”

Glede razmer v Srbiji je dejala, da v zadnjih letih napredka ni bilo zaradi tamkajšnjega režima. Kot je povedala, je Evropski parlament zlasti v zadnjem letu velikokrat reševal čast Evropske unije, konkretno z vidika obsodbe in zelo jasnih stališč glede režima, hkrati pa tudi podpore evropskim vrednotam in posledično tistim, ki se borijo za te vrednote; to pa so v tem trenutku študentje oziroma ljudje, ki so na ulicah Srbije.

Vprašanja so nanesla tudi na Severno Makedonijo, pri čemer je evropska poslanka opozorila, da bi si makedonska država zaslužila malo več pozitivnih sporočil, ker to, da je postala ‘talka’ bolgarskega narativa, že samo po sebi ni pravično, hkrati pa je to očitno tudi edini razlog za njen nenapredek.

V nadaljevanju je podprla status kandidatk, tudi Ukrajine in Moldavije, zlasti v kontekstu trenutne geopolitične situacije.

Izrazila je prepričanje, da ekonomski interesi nikakor ne smejo biti prioriteta pred ljudskimi, zaključila pa z navedbo, da kriteriji in pravila obstajajo z razlogom, a na koncu neodvisno od tega vse stoji ali pade na verodostojnosti in integriteti:

“Ne le posameznic in posameznikov, ampak tudi – ali pa predvsem – institucij. Če neka institucija v nedogled obljublja eno in isto stvar in tega ne izpolni, potem nastane resen problem in lahko razumemo razočaranje ter jezo tistega na drugi strani. Kandidatke morajo opraviti svojo domačo nalogo in večina jo opravlja – ene hitreje, druge počasneje, a opraviti jo mora v prvi vrsti tudi sama Evropska unija.”

Na razpravi so poleg evropske poslanke Irene Joveve sodelovali tudi evropski poslanci Vladimir Prebilič (Zeleni/EFA), Matjaž Nemec (S&D), Matej Tonin (EPP), Marjan Šarec (Renew) in Branko Grims (EPP), Faris Kočan s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in Adnan Ćerimagić iz Evropske pobude za stabilnost (ESI).

 

Foto: EP 2026

/0 Comments/objavil/a

“Obljuba je močna le toliko, kolikor je trdna verodostojnost tistih, ki jo dajejo”

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 5. novembra 2025, gostila predstavitev raziskave o spopadanju z evroskepticizmom mladih na primeru Severne Makedonije. “Odkar pomnim, poslušamo, da je prihodnost Zahodnega Balkana v Evropski uniji,” je med drugim poudarila in dodala, da se ta fraza ponavlja tako dolgo, da vanjo danes verjame le še malokdo.

Kot je uvodoma spomnila, je od prvih obljub o evropski prihodnosti minilo že toliko časa, da mnogi mladi, ki so vanje nekoč verjeli in v Evropi iskali svojo priložnost, danes svojim otrokom pomagajo pri prijavah na Erasmus izmenjave. Zato jo ne preseneča, da mnogi v regiji po letih razočaranj vse pogosteje dvomijo, da je širitvena politika v Bruslju sploh na agendi.

V nadaljevanju je opozorila, da se v Bruslju že leta razpravlja o razlogih, zakaj se proces širitve ne pomakne naprej, vendar se za zapletenimi izrazi in birokratskimi pojasnili pogosto skriva pomanjkanje poguma za odločnejše korake. Čeprav je, kot je ocenila, vojna v Ukrajini ponovno razkrila, da je vprašanje širitve tudi strateško vprašanje za samo Unijo, pa obljubljenega novega zagona na tem področju še vedno ni zaznati.

Poudarila je, da tudi ta raziskava, podobno kot mnoge druge, kaže, da mladi v Severni Makedoniji EU še vedno dojemajo kot prostor svobode in priložnosti, vendar jih obenem skoraj polovica dvomi, da bo njihova država kdaj postala članica.

”To je jasen signal, ki zahteva ukrepanje tako EU kot nacionalnih oblasti.” 

Kot je dejala, so v postopku približevanja pogosto odpovedali vsi – tako Bruselj kot Skopje in preostanek regije Zahodnega Balkana.

”Notranjepolitične napetosti, razširjena korupcija in pomanjkanje resnih reform so ponekod bistveno zavirali konkretnejši napredek, medtem ko je Evropska unija s svojo nedoslednostjo in neodločnostjo včasih pravzaprav nagrajevala stagnacijo namesto napredka – z ohranjanjem dialoga in sodelovanjem s tistimi političnimi elitami, ki niso izkazale resnične volje do sprememb. Posledica tega je izguba zaupanja, rast evroskepticizma in beg mladih, ki v iskanju dostojnega življenja zapuščajo domovino.”

Joveva je ob tem poudarila, da v evropskih institucijah obstajajo prijatelji Zahodnega Balkana, ki verjamejo, da je širitev skupna naložba v mir, stabilnost in verodostojnost Evropske unije.

”Tako kot od naših partnerjev pričakujemo reforme in krepitev demokracije, moramo tudi mi v Uniji izpolniti svoj del – držati besedo in dokazati, da obljube še vedno nekaj pomenijo.”

/0 Comments/objavil/a
,

Tišina

Danes se spominjamo vseh, ki jih ni več med nami. In vseh, ki bi še morali biti.

Danes se poklanjamo tudi tišini. Tisti, ki nas uči spoštovanja in dostojnosti. Oziroma … bi nas morala učiti.

Prvega novembra lani je tišina postala najglasnejša v Novem Sadu. In ostala – že 365 dni. Najglasnejši krik, klic k odgovornosti in lepši prihodnosti, ki traja in vztraja. V zlomu šestnajstih osebnih prihodnosti se je začela rojevati nova. Skupna, pogumna, pokončna in predvsem človečna.

To je tisto, kar povezuje ljudi med različnimi mesti, regijami, narodi. Tudi jeziki, če hočete (nekateri).

V okupirani Palestini je tišina seveda drugačna. Še težja. Vsakdanje življenje tam že dolgo ni več samoumevno. Daljši zapis o tej izkušnji še pripravljam, a kar želim povedati danes, je to, da sem (tudi) tam videla moč neverjetne želje po lepši prihodnosti. Upanja.

Vsaka iskrena borba za pravico, kjerkoli v Evropi in na svetu, je tudi moja borba. Evropska unija mora slišati vse te tišine. Vsaka zase govori o krivici, vse skupaj pa o tem, da resnične vrednote niso besede na papirju. Resnične vrednote se ne branijo z razdalje, a prav tako se ne branijo le z bližino. Branijo se z držo, pogumom, trdnim prepričanjem. In kličejo k odgovornosti.

Spomin namreč ni le pogled nazaj – je tudi odgovornost do prihodnosti. Prav vsak začetek se začne z majhnim, toda odločnim korakom. Z ljudmi, ki ne pristanejo na krivico.

Pravica na koncu žal ne zmaga zato, ker bi bila močnejša, ampak zmaga pa zato, ker je bolj vztrajna. Zlo je morda res glasno; dobro je trmasto.

Ustavite se za trenutek … vsaj danes, predvsem tisti “komentatorji”, ki se sicer redno poslužujete prostaštva, žaljenja, (osebnih) napadov, laži in manipulacij. Besede imajo moč – uporabite jih za nekaj boljšega. Spoštujte vsaj tišino in spomin.

/0 Comments/objavil/a

Nihče ne sme biti nad zakonom

Kaj naj človek, po možnosti na politični funkciji, napiše po takšnem dogodku, ne da bi izpadel pokroviteljski? Tega ne želim in to ni moj namen. Iz srca in iskreno sem se odločila odzvati tudi sama.

Vsi v Sloveniji se imamo pravico počititi varno. Dolžnost države oziroma policije, pristojnih organov skratka, pa je to varnost zagotoviti. Umor v Novem mestu najostreje obsojam, globoko me je pretresel.

Družini pokojnega izrekam iskreno sožalje. Nič na svetu ne more nadomestiti takšne izgube. Trenutna zaskrbljujoča situacija nam ne dovoljuje, da bi te trenutke tragedije zlorabljali za politično manipulacijo ali celo hujskanja, temveč bi morali usmeriti energijo v dejanja, ki bodo pomagala k potrebnim premikom in zakonskim spremembam.

Minister in ministrica sta z odstopom sprejela odgovornost, v redu, a v nadaljevanju potrebujemo predvsem rešitve. Povečana varnost naših državljank in državljanov, strožje kaznovanje prestopnikov, razbijanje kriminalnih nasilnih združb in ustrezni ciljni preventivni ukrepi glede romske problematike.

Mi kot družba ne bi smeli dopustiti, da si kdo domišlja, da si lahko privošči kaj takšnega. Žal pokojnemu in njegovi družini nič od tega ne bo pomagalo. Še enkrat … iskreno sožalje. In vendarle, še enkrat … nihče ne sme biti nad zakonom.

/0 Comments/objavil/a

Deset let povezovanja, sodelovanja in poguma liberalnih žensk

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 23. oktobra 2025 preko video nagovora sodelovala na slovesnem vrhu ob 10. obletnici programa ‘Alliance of Her’, sicer vodilnega programa evropskih liberalcev za opolnomočenje žensk, ki je v Bruslju zbral več kot 150 udeleženk in podpornic.

V uvodu je Joveva poudarila pomen pobud, ki spodbujajo sodelovanje ter opolnomočenje žensk različnih ozadij in izkušenj, obenem pa jih onkraj državnih meja povezujejo skupne liberalne vrednote. Prav te vrednote so po oceni Joveve temelj prizadevanj za odprto, svobodno in enakopravno Evropo, zgrajeno na sodelovanju in idejah žensk.

Ob tem se je spomnila tudi obdobja, ko je Slovenija pod prejšnjo vlado po zgledu sosednje Madžarske začela drseti proti iliberalnim praksam, ter poudarila, kako pomembna je bila v tistem času podpora evropskih liberalcev, zlasti liberalnih žensk, v boju za demokratične vrednote:

”V tem času se nikoli nisem počutila majhna ali poražena, tudi zaradi zavedanja, da imam podporo vas, ki delijo in verjamejo v enake vrednote kot jaz. Iz izkušenj, ki jih delimo, se lahko učimo, si stojimo ob strani in druga drugo spodbujamo, da pokažemo, kakšne voditeljice v resnici smo.”

Za Jovevo program ‘Alliance of Her’ ne prinaša le novih znanj in veščin, temveč je dragocen tudi zato, ker povezuje istomisleče ženske in spodbuja kritično razmišljanje. Dotaknila se je tudi izzivov sodobnega časa, od naraščajočega pritiska digitalizacije, negativnih vplivov družbenih omrežij do ponovnega vzpona avtoritarnih gibanj.

”Živimo v času, ko se zgodovina nevarno ponavlja. A programi kot je ta, ustvarjajo vplivne, močne in pogumne ženske, ki se teh izzivov ne bojijo.”

Za konec se je Joveva zahvalila vsem organizatorkam, članicam in podpornicam programa ter ob jubileju izrazila prepričanje, da bo ta program tudi v naslednjih desetih letih pustil globok pečat v evropskem političnem prostoru in navdihnil številne nove generacije liberalnih voditeljic.

 

/0 Comments/objavil/a
, ,

“Čas nekaznovanosti se izteka”

Evropska poslanka Irena Joveva se je v torek, 21. oktobra 2025, udeležila plenarne razprave o polarizaciji in vse večji represiji v Srbiji eno leto po tragediji v Novem Sadu, kjer je poudarila, da je čas in ključnega pomena, da se EU končno postavi v bran tistim, ki se zavzemajo za prave vrednote.

”Bolje ćaciji kot naciji,” je uvodoma Joveva citirala zloglasni slogan, ki se je prijel med podporniki režima in ki naj bi predstavljal ciničen odziv na vseštudentsko vstajo, ki je v preteklem letu zajela vsa večja srbska mesta. Zadnja beseda nosi zavržno povezovanje z nacizmom, s katerim Vučićev režim etiketira lastne državljane, ki že leto dni vztrajajo na ulicah različnih mest po državi.

V nadaljevanju je pojasnila, da ime mesta »Novi Sad« dobesedno pomeni »nov zdaj«, kar lahko posluži tudi kot simbol želje protestnikov po takojšnji spremembi in dostojni prihodnosti tukaj in zdaj, ne nekega obljubljenega jutri. Ob tem je Joveva izpostavila groteskno ironijo razmer v Srbiji:

”Tisti, ki naročajo pretepanja, označujejo pretepene za ‘naciste’. Izmišljajo si lažne študente – ćacije, medtem ko resnični študenti krvavijo za demokracijo. V resnici pa so ti študenti tisti, ki nam dajejo resnično lekcijo – lekcijo poguma.”

”Zdaj smo za lekcijo na vrsti mi,” je povedala in poudarila, da se mora Evropska unija jasno postaviti v bran tistim, ki branijo demokracijo, ne pa na stran tistih, ki jo teptajo.

V zaključku je Joveva režimu v Beogradu jasno sporočila, da se njihov čas nekaznovanosti izteka.

”Pričakujte ciljno usmerjene sankcije za vsakogar, ki nosi odgovornost. In ne hiteti s pisanjem tistih učbenikov. Vaša lekcija na silo je končana. Ocenjevala vas bo zgodovina.”


EP/Michel CHRISTEN

/0 Comments/objavil/a
, ,

“Naj lopovov ne bo tam, kjer se odloča o naših življenjih”

Evropska poslanka Irena Joveva se je v torek, 21. oktobra 2025, udeležila plenarne razprave o počasnem sodstvu in nazadovanju pravne države na Malti osem let po umoru Daphne Caruana Galizie. Pri tem je ostro obsodila malteško vlado in pristojne institucije, da kljub odmevnosti njenega umora pravici še vedno ni zadoščeno.

”Povsod, kamor pogledaš, so goljufi,” je Joveva uvodoma spomnila na besede pokojne Daphne Caruane Galizie ter ob tem poudarila, da prav te besede žal še danes dodobra opisujejo razmere na Malti.

Po oceni Joveve je ravno pokojna Daphne s svojim novinarskim delom poosebljala temeljne vrednote demokracije, prav zaradi njih pa na koncu plačala najvišjo ceno:

”Govorila je resnico, razkrivala korupcijo, zahtevala odgovornost. Vse tisto, kar naj bi bilo v demokraciji samoumevno.”

A kljub odmevnosti njenega dela in njenem prav tako odmevnem umoru pravici še vedno ni zadoščeno.

”Tisti, ki so pritisnili na sprožilec, so v zaporu. Tisti, ki so dali ukaz, so na prostosti. In tisti, ki so preiskavo ovirali, še vedno na svojih položajih.”

Ob tem je poslanka malteški vladi očitala, da se namesto zagotavljanja pravice in zaščite svobode medijev raje ukvarja z odstranjevanjem rož s spominskega mesta umorjeni novinarki.

V nadaljevanju je Joveva opozorila še na ugotovitve pristojnih institucij, ki kažejo na popolno odsotnost napredka pri reformah. Kot je izpostavila, se doslej še noben korupcijski primer na Malti ni končal s pravnomočno obsodbo, medtem ko novinarji še naprej delajo v sovražnem in nevarnem okolju. Obenem je pojasnila, da to ni zgolj malteški, temveč vseevropski problem, saj brez odgovornosti trpi vsa Unija.

V zaključku je poslanka Joveva izrazila prepričanje, da je skrajni čas za dejanske ukrepe in spremembe razmer, na katere je vse svoje življenje opozarjala tudi Daphne:

”Naj lopovov ne bo tam, kjer se odloča o naših življenjih.”

EP/Alain ROLLAND

/0 Comments/objavil/a
, ,

“Bolje pozno kot nikoli, vendar nikoli več tako pozno”

Evropska poslanka Irena Joveva se je v torek, 21. oktobra 2025, udeležila plenarne razprave o nedavnem tako imenovanem mirovnem sporazumu na Bližnjem vzhodu in vlogi Evropske unije, kjer je jasno pozvala k takojšnjemu in odločnemu ukrepanju: ”Preprosto ukrepajte. Bolje pozno kot nikoli, vendar nikoli več tako pozno.”

Uvodoma je Joveva spomnila, da je Evropska unija predolgo le nemo opazovala dogajanje v Gazi. Kot je poudarila, so evropske institucije leta razpravljale, izražale zaskrbljenost in obsojale nasilje, a pri tem niso storile ničesar konkretnega:

”Gledali ste, kako Gaza gori, razpravljali, obsojali, izražali skrb … pa vendar niste ukrepali. Opazovali ste genocid, a ga niste upali tako poimenovati. Govorili o načelih, vendar niste izpolnili nobenega. Izdali smo Palestinke in Palestince. Izdali smo svet in izdali človeštvo.”

Ob nedavni sklenitvi tako imenovanega mirovnega sporazuma je Joveva opozorila, da se moramo vprašati: mir za koga?

”Gre res za premirje ali za – če navajam Franceso Albaneze – ‘ti miruješ, jaz streljam’,” je še vprašala ter dodala, da medtem ko se sovraštvo med skrajno desnico v Izraelu in Hamasom medsebojno napaja, nedolžni civilisti še naprej plačujejo najvišjo ceno.

Posebej je opozorila na vlogo Evropske komisije in njen nedavno predstavljeni pakt za Sredozemlje, ki po oceni Joveve žal znova potrjuje dvojna merila Evropske unije:

”Pridigate o stabilnosti in varnosti in hkrati favorizirate agresorja, medtem ko Palestino omenjate zgolj simbolično. Je to res vloga, ki jo želimo igrati? Želimo res gledati, kako se kratijo človekove pravice, pobijajo ljudje in kako svet še naprej gori?”

V zaključku je pozvala k takojšnjim in odločnim ukrepom, ki morajo v primeru kršitve sporazuma imeti jasne posledice – sankcije, izolacijo in odgovornost za kršitelje:

”Preprosto ukrepajte. Bolje pozno kot nikoli, vendar nikoli več tako pozno.”

EP/Alexis HAULOT

/0 Comments/objavil/a
, ,

Kako opravljati službo nadzora, če nimaš dostopa do podatkov?

Kako opravljati službo nadzora, če nimaš dostopa do podatkov?

Ena glavnih nalog poslank in poslancev Evropskega parlamenta je nadzor dela Evropske komisije, ki je neke vrste evropska vlada. Podobno to vlogo opravljajo evropska varuhinja človekovih pravic, organizacije, kot je Transparency International, ter nekateri preiskovalni novinarji.

V sredo, 15. oktobra 2025, sem v bruseljskem parlamentu organizirala dogodek ravno z omenjenimi, da bi pregledali aktualno stanje na področju transparentnosti delovanja EU, zakonodajnega postopka, dostopa do dokumentov …

Skupno smo ocenili, da ni ravno najboljše. Žal. Vsi poznamo primer dopisovanja predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen s podjetjem Pfizer, ki je osebna sporočila, v katerih se je dogovarjala za cepiva, skrivala pred novinarji. Novinarji New York Timesa so celo sprožili postopek pred sodiščem, poleti tožbo tudi dobili, a nato dobili odgovor še od Evropske komisije, češ “teh sporočil nismo shranili”.

Podobno je tiskovna predstavnica von der Leynove nedavno zatrjevala, da je dve sporočili francoskega predsednika Emmanuela Macrona zbrisala, ker “ni imela prostora na telefonu”. Kakšen cinizem …

… a vse to je v bistvu samo vrh ledene gore. Že sama institucionalna ureditev EU je namreč takšna, da se v Evropskem parlamentu še nekako upoštevajo načela transparentnosti, saj je večji del naših recimo razprav javen in se snema, medtem ko je v Evropski komisiji ali Svetu EU javen samo piar.

Za dokumente se sicer lahko zaprosi prek varuhinje, toda sodeč po povedanem na dogodku se v komisiji in svetu v vsakem primeru na vse možne načine izogibajo, mesece “iščejo” dokumente po arhivih ali pa pošljejo toliko dokumentov, da se ne prebiješ skozi.

In to je samo splošni del. Drugi je, da se je v zadnjem obdobju stanje le še poslabšalo. Predlagajo zakonodajo brez ocen vplivov (gre za ključne študije), za 150-milijardni mehanizem zadolževanja iz procesa kar izključijo Evropski parlament (zaradi tega smo tudi tožili Evropsko komisijo, mimogrede), združujejo različna področja v enem zakonodajnem svežnju (to so tisti tako imenovani Omnibusi), izključijo deležnike iz zakonsko obveznih konzultacij … skratka, počnejo vse mogoče samo zato, da bo postopek še bolj nepregleden in odporen na kritike, da se vsilijo predlogi brez pravega demokratičnega nadzora.

Ob dogovoru Ursule von der Leyen z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da EU doletijo 15-odstotne carine, se je predsednica komisije z njim dogovorila tudi, da v EU tiste male carine na industrijsko blago iz ZDA umaknemo. Podobno se je dogovorila za nekatere prehranske izdelke. Zakonsko določenih “ocen vplivov” teh predlogov sploh ni. Niti koliko prihodkov manj bo, niti koliko več bo blaga iz ZDA. Vse za to, da Trump ne bi storil še večje škode –pa slednji vseeno še vedno grozi z novimi ukrepi zoper EU.

Na dogodku smo se strinjali, da se vsi – Evropski parlament, varuhinja človekovih pravic, nevladne organizacije in novinarji – soočamo s podobnimi izzivi, ko od izvršilne oblasti pogosto ne dobimo odgovorov, ki jih potrebujemo za opravljanje svojega dela. A strinjali smo se tudi, da nas to pri našem delu ne bo ustavilo.

  • Irena

Poleg evropske poslanke Irene Joveve, ki je dogodek tudi organizirala, so na razpravi sodelovali še Lambros Papadias – vodja kabineta evropskega varuha človekovih pravic, Nick Aiossa – direktor Transparency International EU, Anne Friel – odvetnica in vodja oddelka za okoljske pravice in pravno državo pri ClientEarth, Staffan Dahllöf – svobodni novinar z Danske, ter poslanci Evropskega parlamenta Cristina Guarda, Daniel Freund (Zeleni/EFA) in Evin Incir (S&D).

/0 Comments/objavil/a

Do kdaj pa vi živite?

Do kdaj pa vi živite?

“Saj je otrok, saj ne razume.”

To sem poslušala, ko so odrasli mislili, da ne slišim.

“Saj je otrok, saj ji ni treba vedeti vsega.”

Tudi to sem poslušala. Kar je še huje. Seveda sem vedela. Še kako sem vedela. Nisem pa vedela, da bolečina resda nikoli ne izgine, a da sčasoma lahko postane del življenja. Danes vem, da bolje nisem znala. Vendar danes prav tako vem, da obstajate vi. Tudi za devetletne punčke, kot sem bila takrat jaz.

Minuli konec tedna sem imela čast spregovoriti na res, res čudovitem dogodku ob 30. obletnici društva Hospic. Poznate?

Šest let sem že v tem norem svetu politike, pa sem včasih še vedno tako zelo naivna. Tokrat sem recimo mislila, da ne bom zajokala niti enkrat.

Kaj sem pa mislila?

To društvo tako zelo pomaga bolnim ljudem, ki se soočajo z bolečino. S smrtjo. Pa ljudem, ki se soočajo z izgubo. In z glasno tišino, ki pride … ko nekdo, ki ga imamo radi, odide.

To društvo prinaša sočutje, razumevanje in bližino tja, kjer so besede pogosto pretežke.

Pred 16 leti in pol sem izgubila mamico. Njeno bolezen sem spremljala od svojega devetega leta. Bili so vzponi in padci. A s slednjimi se nisem znala soočati. Danes? Danes sem hvaležna, da sem svojo mami imela – vsaj prvih dvajset let svojega življenja.

Društvo Hospic je pogosto oralo ledino z naslavljanjem tem, za katere v našem sistemu dolgo ni bilo prostora.

O življenju tako zelo radi govorimo … kaj pa o smrti? Smrt je del življenja. Tako pač je. Pred njo se nihče od nas ne more umakniti. Naj bo dostojanstvena, ko je lahko.

In naj društvo Hospic ostane zgodba, v kateri ni pomembno, koliko dni imamo, temveč koliko življenja jim dodamo. Ker to je zgodba o učenju – ne le o tem, kako umirati, ampak predvsem o tem, kako živeti.

(Do) kdaj pa vi živite?

/0 Comments/objavil/a