Parlamentarni odbor za stabilizacijo in pridružitev (SAPC) med Evropsko unijo in Srbijo, ki se ga je udeležila tudi evropska poslanka Irena Joveva, je 17. in 18. junija 2026 zasedal v Evropskem parlamentu. Člani odbora so s predstavniki srbske vlade in narodne skupščine izmenjali poglede na trenutno stanje pristopnih pogajanj Srbije z Evropsko unijo, razpravljali o svobodi medijev ter ocenili politične razmere v državi. ‘‘Prihajam iz Slovenije, prijateljske države, ki dosledno podpira evropsko pot Srbije in vseh držav Zahodnega Balkana, vendar menim, da se prijateljstvo meri tudi v kritiki, ko je ta potrebna. Težav, s katerimi se sooča Srbija, ne bi smeli pometati pod preprogo, saj evropska integracija ni proces skrivanja teh težav, pač pa njihovega reševanja,” je v razpravi poudarila Joveva.

Uvodoma je glede stanja na področju medijskih svobod v Srbiji Joveva pojasnila, da jo po osmih letih novinarskega dela ter tudi kasneje pri oblikovanju evropske medijske zakonodaje redko še kaj preseneti:

”Videla sem vse. Od pritiskov, ne samo političnih, do diskreditacij, netransparentnega lastništva, ogrožanja neodvisnosti in varnosti novinarjer. Vendar pa moram priznati, da nikjer nisem videla takšne medijske scene, kot jo spremljamo v Srbiji. Sicer drži, da propagandna mašinerija ni izum Srbije, je pa ta med najbolj dovršenimi prav v vaši državi.”

V nadaljevanju je Joveva ocenila, da o Srbiji že dlje časa ne moremo govoriti kot o državi, kjer se spoštuje medijska pluralnost, čemur navsezadnje pritrjujejo tudi vsa relevantna mednarodna poročila. Namesto tega po njenem prevladuje politični narativ oblasti, ki se odraža tudi v delovanju javnega servisa.

”Ta problem je bil diagnosticiran že pred časom, ključno vprašanje pa ostaja, ali obstaja resnična politična volja, da se stvari pomaknejo na bolje. Skoraj dve leti po sprejetju medijske zakonodaje narodna skupščina še vedno ni pokazala pripravljenosti, da zaključi tehnični postopek imenovanja novega sveta REM, ki je v tem času postal lakmusov papir za oceno dejanske zavezanosti oblasti reformam na področju medijev. Dlje ko se bo s tem procesom zavlačevalo, tem težje bo verjeti, da gre zgolj za proceduralne zaplete.”

Ko je bilo govora o političnem stanju v državi, je Joveva ocenila, da imajo največjo odgovornost za umiritev napetosti v družbi predstavniki oblasti. Ob tem je pozvala oblast, naj preneha z ignoriranjem razlogov, zaradi katerih državljanke in državljani že skoraj dve leti vztrajajo na ulicah. Dodala je, da bo v prihajajočem poročilu o napredku, o katerem bo glasovanje potekalo julija, žal znova treba izpostaviti številna področja, na katerih ni prišlo do izboljšav.

V zaključku je poudarila, da so poštene in svobodne predčasne volitve, izvedene v skladu s priporočili ODIHR, trenutno najbolj realna pot iz politične krize. Ob tem je dodala, da o evropskih prihodnosti Srbije ne bodo odločali birokrati iz Bruslja, niti da lahko volitve same po sebi razrešijo vse nakopičene težave, morajo pa državljanke in državljani Srbije začrtati prihodnjo usmeritev države in odločiti v kakšni državi želijo živeti.

Evropska poslanka Irena Joveva se je v začetku tedna mudila na uradnem obisku v Corku na Irskem, državi, ki bo julija od Cipra prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije. Poleg uradnih srečanj z lokalno skupnostjo je bil obisk tudi priložnost za razpravo o aktualnih evropskih izzivih in za sprejem Corkske deklaracije, ambicioznega političnega načrta za prihodnost Evropske unije, ki v ospredje postavlja cenovno dostopno energijo, krepitev evropske konkurenčnosti, institucionalne reforme ter močnejšo evropsko varnostno in obrambno politiko.

V času, ko se Evropska unija sooča z vse kompleksnejšimi geopolitičnimi in gospodarskimi razmerami, zaznamovanimi

z naraščajočo globalno nestabilnostjo, zaostreno mednarodno konkurenco, visokimi stroški energije ter vse izrazitejšo potrebo po krepitvi gospodarske in varnostne odpornosti, je srečanje tik pred začetkom irskega predsed

ovanja Svetu EU ponudilo pomembno priložnost za izmenjavo stališč in usklajevanje prioritet.

Kot odgovor na te izzive je politična skupina Renew Europe sprejela Corksko deklaracijo, strateški dokument, ki opredeljuje ključ

ne prednostne usmeritve Evropske unije na področjih energetske dostopnosti, krepitve konkurenčnosti, institucionalnih reform in evropske varnosti.

Deklaracija med drugim poziva k pospešenim naložbam v čiste vire energije, odpravi preostalih ovir na enotnem evropskem trgu, dokončanju Unije prihrankov in naložb ter posodobitvi evropskega proračuna, ki mora učinkoviteje podpirati strateške prednostne naloge Unije. Pomemben poudarek namenja tudi krepitvi evropskih obrambnih zmogljivosti, nadaljnji podpori Ukrajini in utrjevanju evropske varnosti.

Obenem deklaracija izpostavlja, da mora Evropa ostati odprta, konkurenčna in navzven usmerjena, hkrati pa zmanjševati svoje strateške odvisnosti ter krepiti odpornost v vse bolj nepredvidljivem in negotovem mednarodnem okolju.

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 3. junija 2026, v intervjuju za srbsko Nova TV spregovorila o perečih razmerah v Srbiji, dotaknila pa se je tudi političnih sprememb v Sloveniji: “Skrbi me, da bom morala – tako kot sem glasna glede nazadovanja demokracije, svobode medijev in celo osnovnih človekovih pravic recimo v vaši državi – postati glasna tudi za svojo državo.”

Ob predstavitvi najnovejšega poročila o Srbiji je uvodoma poudarila, da je bil dokument rezultat širokega političnega soglasja v Evropskem parlamentu. Izpostavila je, da je bilo vloženih več kot 500 amandmajev, kar po njenem mnenju kaže na veliko vključenost vseh političnih skupin in na resnost razmer v Srbiji.

Joveva je ocenila, da je bil napredek Srbije na ključnih področjih zelo omejen. Opozorila je, da na področjih vladavine prava, neodvisnosti medijev, demokracije ter varstva človekovih pravic ni bilo zaznati bistvenega izboljšanja. Poudarila je, da poročilo odraža objektivno stanje in da je odgovornost za izvajanje potrebnih reform na oblasti Republike Srbije.

Kot je nadalje dejala, je bilo zaradi pomanjkanja politične volje za izvedbo nujnih sprememb izgubljeno še eno leto na poti približevanja Evropski uniji. Ob tem je poudarila, da Evropski parlament od Srbije upravičeno zahteva odgovornost in neodvisne preiskave vseh domnevnih zlorab institucij:

“Nismo nekdo, ki bi moral zaščititi institucije pred državljani, ampak nekdo, ki mora zaščititi državljane pred zlorabo moči v teh istih institucijah.”

Glede širitvene politike EU je ocenila, da je ta zaradi geopolitičnih razmer danes bistveno višje na evropski agendi kot pred nekaj leti. Kljub temu je opozorila, da mora napredek posameznih držav temeljiti izključno na objektivnih merilih, kot so demokracija, vladavina prava in svoboda medijev, ne pa na političnih ali geostrateških interesih.

Poslanka je razkrila tudi, da se je pred kratkim srečala s predsednico Evropske komisije. Pogovor je med drugim tekel o Zahodnem Balkanu, konkretno o Severni Makedoniji in Srbiji. Podrobnosti srečanja ni želela razkriti, je pa dejala, da bo nadaljnji razvoj dogodkov pokazal, v kolikšni meri bodo njeni predlogi upoštevani:

“Nočem govoriti o podrobnostih, ker želim spoštovati pogovor, ki sva ga imeli. Sem nekdo, ki spoštuje dogovor, ampak vsi poznate moja stališča in lahko uganete, kaj sem ji povedala, tudi kar tiče Srbije. In kar lahko rečem, je, da mi je rekla, da bo upoštevala moj nasvet.”

V zaključku je komentirala tudi politične spremembe v Sloveniji ter poudarila je, da menjava oblasti ne bo vplivala na njena stališča glede demokracije, človekovih pravic in širitve Evropske unije. Izrazila je tudi pričakovanje, kakšen bo razvoj odnosov med Slovenijo in Srbijo v prihodnjih mesecih:

“To bo zanimivo opazovati in bomo videli, nočem prehitevati … izjave so eno, poteze pa drugo, veste. A njihove izjave so po večini neresnične. Sodim po dejanjih. Pa da vidimo.”

Celoten intervju si lahko preberete na naslednji povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=X4Ol3oyYWSY

Evropska poslanka Irena Joveva je v soboto, 30. maja 2026, v Naklem gostila zdaj že tradicionalno izobraževalno srečanje ‘Evropa lokalno – Renew Europe goes local’ na katerem je s člani in podporniki stranke Gibanja Svobode spregovorila o aktualnih političnih razmerah v Evropski uniji in svetu. Dogodek je bil priložnost tudi za krepitev povezovanja med evropsko in lokalno ravnjo politike, saj je poudaril pomen evropskih tematik za lokalno okolje. “Vmešavanje v volitve, ki smo mu bili priča nedavno tudi v Sloveniji, se ne dogaja le pri nas. Tovrstne vzorce delovanja smo lahko opazovali v Romuniji. Pred podobnimi preizkušnjami je tudi Francija, kjer bodo prihodnje leto potekale predsedniške volitve, ki bodo izjemnega pomena tudi za prihodnjo usmeritev same Unije. Vemo pa, da si na vrhu Evrope ne želimo tistih političnih sil, ki jim trenutno kaže zelo dobro. Govorim seveda o Nemčiji,” je na srečanju med drugim izpostavila Joveva.

V uvodnem delu srečanja so se udeleženci seznanili s političnimi usmeritvami politične skupine Renew Europe, ključnimi izzivi evropskih politik v letu 2026 ter možnostmi njihovega prenosa v lokalno okolje. Joveva je pri tem poudarila pomen jasne in razumljive komunikacije evropskih poslancev z državljankami in državljani ter izpostavila, da je ključno, da lokalni odbori političnih strank na Evropsko unijo ne gledajo zgolj kot na oddaljen birokratski aparat, temveč predvsem kot priložnost, ki lahko pomembno prispeva k razvoju lokalnnih skupnosti na različnih področjih in prispeva k izboljšanju kakovosti življenja ljudi.

Poseben poudarek je bil namenjen tudi vzpostavljanju lokalne in regionalne politične razpoznavnosti v sodelovanju z evropskimi poslanci in komunikaciji političnega programa Renew Europe na regionalno in lokalno raven:

“Prav na lokalni ravni in predvsem skozi reševanje vsakodnevnih izzivov ljudi, evropske usmeritve dobijo konkretno vsebino.”

V nadaljevanju je spregovorila tudi o nedoslednosti v evropski zunanji politiki, zlasti pri odzivih na različne regionalne konflikte, ter pri tem izpostavila pomen zaščite vladavine prava in demokracije:

“Smo del politične skupine, ki združuje liberalne in sredinske sile v Evropskem parlamentu. V prejšnjem mandatu smo bili tretja največja politična skupina, danes smo sicer peti, saj so del političnega prostora zasedle populistične sile. Kljub temu menim, da smo vsebinsko in politično še močnejši kot prej. Še naprej smo eden najglasnejših zagovornikov demokracije, vladavine prava in evropskega povezovanja, zato smo pogosto prepoznani tudi kot najbolj proevropski in prodemokratični glas v samem Parlamentu.”

Tudi sam politični prostor se po oceni Joveve manj deli po klasični ločnici levica-desnica in vse bolj po razmejitvi med demokratičnimi silami na eni strani ter populističnimi silami na drugi. Pogovor se je nato razširil tudi na razmere v širši regiji, pri čemer je največ zanimanja med udeleženci vzbudilo dogajanje na Madžarskem po parlamentarnih volitvah, kjer se je po 16 letih vodenja države poslovil dolgoletni premier Viktor Orbán:

“Ob Orbanovem porazu je bilo čutiti precejšnje olajšanje v Bruslju, predvsem zaradi številnih blokad, ki jih je Viktor Orbán v preteklosti uporabljal, pogosto pod pretvezo državnih interesov, v resnici pa za uresničevanje lastnih političnih ciljev in interesov ozkega kroga njegovih somišljenikov. Njegova politična pot se ni začela v Bruslju, temveč na lokalni ravni, od koder je postopoma gradil svoj vpliv, kar je proces, ki ga lahko razumemo tudi v širšem evropskem kontekstu. V več kot desetletju in pol mu je uspelo utrditi položaj do te mere, da je v Bruslju pogosto prihajalo do situacij, ko je en posameznik dejansko lahko držal za talce vseh ostalih 26 držav in še koga drugega.”

V zaključku pogovora je beseda tekla tudi o aktualnih prioritetah evropske poslanke. Joveva je pojasnila, da pomemben del svojega dela trenutno posveča digitalnim politikam in varstvu osebnih podatkov. Ob tem je opozorila na tveganja pretiranega nadzora ter na različne poskuse poseganja v zasebnost državljanov, ki se pogosto upravičujejo z argumentom večje spletne varnosti.

Tudi letošnje srečanje je tako pokazalo, da je sodelovanje med evropskimi institucijami in lokalnim okoljem dvosmerna ulica.