Evropska poslanka Irena Joveva se je v torek, 2. decembra 2025, virtualno udeležila okrogle mize s predstavniki medijskega sektorja in odločevalci v Pragi. V živahni razpravi je predstavila ključne poudarke akta o svobodi medijev skozi prizmo svoje vloge kot poročevalke v imenu politične skupine Renew. Med drugim je v pogovoru izpostavila tudi izkušnje Slovenije pri uporabi direktive ter naslovila izzive, ki spremljajo njeno izvajanje.
”Evropska unija je z aktom o svobodi medijev končno postavila streho nad evropsko medijsko krajino” je uvodoma poudarila Joveva ter dodala, da zgolj sprejetje zakonodajnega okvira ne bo dovolj, če bodo države članice še naprej zaostajale pri pripravi nacionalnih predpisov in pri njihovem uveljavljanju.
”Izvajanje zaostaja tako pri pripravi nacionalne zakonodaje kot pri njenem uveljavljanju, posebej pri postopkih za ugotavljanje kršitev, ki jih vodi Komisija. Ponekod je stanje celo slabše kot pred sprejetjem zakona, kar nazorno kaže primer sosednje Slovaške.”
Spomnila je, da sicer razmere na področju svobode medijev nikoli niso bile idealne, saj so bili novinarji celo umorjeni zaradi opravljanja svojega dela, medtem ko so avtoritarni voditelji poskušali in še vedno poskušajo podrediti tako državne kot zasebne medije. ”Hkrati se soočamo z zahtevnim gospodarskim okoljem za neodvisne profesionalne medije, kjer se oglaševalski prihodki prelivajo k tehnološkim velikanom, mednarodne medijske skupine prevzemajo večje deleže, podjetja s področja umetne inteligence pa izkoriščajo kakovostne novinarske vsebine za lastne podatkovne modele,” je še dodala.
V nadaljevanju je poudarila, da je zakonodaja, ki ji sprva niso bili naklonjeni ne digitalni velikani ne velike medijske hiše niti previdne države članice, vendarle postala realnost. ”V pogajanjih smo se osredotočili, da zakonodajno besedilo ne bo končalo zgolj kot nabor dobrih namenov, temveč da postane učinkovito orodje, ki ga bo mogoče uveljaviti tudi na sodiščih. Z EMFA smo okrepili zaščito uredniške neodvisnosti, prepovedali vohunjenje za novinarji ter zahtevali popolno preglednost lastništva in državnega oglaševanja. A bodimo iskreni, zakon na papirju ni čudežno sredstvo. Poleg tega so po zaključku naše zakonodaje vzniknili novi izzivi, zlasti na področju umetne inteligence.”
Opozorila je tudi, da so po vsej Evropi vidni ponavljajoči se vzorci populističnih vlad, ki si prizadevajo podrediti medije:
”Vidimo, kako voditelji kot Orban, Fico in v preteklosti Janša izrabljajo vse vzvode, da medije spremenijo v propagandne izpostave. Najprej zlomijo javne servise, nato finančno izčrpajo ali prevzamejo zasebne medije preko državnih podjetij,” je dejala ter dodala, da so takšni poskusi sicer najizrazitejši na Madžarskem, vendar ta žal ni osamljen primer.
Kot je pojasnila, pri tem govori iz slovenskih izkušenj: ”V Sloveniji smo vse to doživeli v času prejšnje vlade, in to v vsega dveh letih, med epidemijo. Namesto da bi reševali krizo, smo bili priča finančnemu izčrpavanju STA, poskusom političnega prevzema RTV Slovenija in preusmerjanju oglaševalskega denarja državnih podjetij v medije pod vplivom oblasti.”
Neprijetna slovenska izkušnja je po njenih besedah hkrati pokazala, da se je na tovrstne pritiske mogoče odzvati tudi odločno. Prav poskusi politizacije so po njeni oceni pospešili sprejetje zakonodaje, ki danes dodatno varuje javne medije in omejuje politični vpliv na njihovo upravljanje, okrepljene varovalke pa je dobila tudi STA. Čeprav je nova slovenska vlada na zaskrbljujoče razmere odgovorila s sistemskimi ukrepi, ki krepijo neodvisnost in zagotavljajo nujne zaščitne mehanizme za delovanje javnih medijev, je Joveva opozorila, da je obnova medijske svobode vedno težja naloga kot njeno rušenje.
V zaključku se je dotaknila še vpliva umetne inteligence na medijski sektor in opozorila, da brez ustreznih tržnih mehanizmov manjši in javni mediji ne bodo mogli preživeti. ”Medtem ko se še vedno ukvarjamo z izzivi nekdanjih poskusov prevzemanja medijev in netransparentnega oglaševanja, se odpirajo nova bojišča. Umetna inteligenca se napaja z novičarskimi vsebinami, pogosto brez poštenega nadomestila ali spoštovanja do verodostojnosti informacij. Ne smemo dopustiti nove tehnološke revolucije, v kateri bo javni interes izgubljen. Poleg izvajanja akta o svobodi medijev, ki ščiti neodvisnost, potrebujemo dodatne tržne mehanizme, da zagotovimo gospodarsko vzdržnost naših medijskih podjetij v dobi umetne inteligence. Največji medijski igralci že sklepajo dogovore, medtem ko so manjši, javni ali tisti v manjših jezikovnih skupnostih lahko zapostavljeni,” je sklenila.
Na razpravi so poleg poslanke Joveve sodelovali tudi Sabine Verheyen, podpredsednica Evropskega parlamenta in poročevalka za EMFA, Carlos Aguilar Paredes, predsednik Media Board, ter Lucie Sýkorová, podpredsednica upravnega odbora Češkega združenja spletnih založnikov.
