Po svoji vesti. Vedno.

Nezaupnici Evropski komisiji sta bili tokrat proizvod čisto levega in čisto desnega političnega spektra. Vsak je dal na mizo svojo.

Če bi želeli zares zrušiti Ursulo von der Leyen, bi se sicer zadeve morali lotiti drugače, ampak pustimo zdaj to. Saj veste, kako pravijo: njihov cirkus, njihove … pustimo tudi to.

Pojdimo k bistvu: zakaj sem podprla obe nezaupnici?

Že mesece poslušam, kako moramo biti na sredini odgovorni in kako bi zrušitev Ursule von der Leyen pomenila institucionalni kaos. Drži, a hkrati najbrž nekaj ni v redu, če moramo biti ujetniki lastnih procesov. Ujetniki vladanja desne sredine v Evropski uniji, ki včasih ostane na sredini, velikokrat pa niti ne.

Kaj je pretehtalo pri moji odločitvi? Pri nezaupnici z leve ni bilo večjih vsebinskih dilem – predvsem so bili ključni očitki zoper predsednico komisije glede genocida v Gazi.

Nekoliko drugače je bilo z nezaupnico skrajne desnice. Čeprav je bila vsebina tokrat – za razliko od tiste prve vložene – bolj na mestu, se z njimi ne strinjam ne politično ne kakorkoli drugače. Ampak a veste, kaj? Nič bolj ne zaupam Ursuli von der Leyen. In to je pretehtalo.

Na začetku mandata sem bila pri von der Leyen na sestanku. Ena na ena. Zelo jasno sem ji povedala, kaj od njene komisije pričakujem. Mojih pričakovanj ni izpolnila. In jih očitno niti ne bo.

“Njena” desna večina je zmagala na besedah, manipulacijah, marsikdo tudi na lažeh, dejanj in odgovornosti pa ni in ni.

Zmagali so na protimigrantskem sentimentu, nato pa zgolj dodelili milijarde davkoplačevalskega denarja Tuniziji, Egiptu, Turčiji, Maroku, da – namesto EU – zapirajo ljudi z oboroženimi paradržavnimi milicami, pretepene stlačijo v puščavo, posiljujejo in celo prodajajo ljudi.

Da o že omenjeni Gazi sploh ne govorim. Gospa je potrebovala dve leti za nekoliko bolj zaostreno retoriko – ko je država Izrael že pobila najmanj 70 tisoč ljudi, ko streljajo na civiliste, humanitarce, novinarje, preostale pa bi sestradali v tem svojem genocidu.

Gospa v Srbiji v imenu “stabilnosti” podpira režim, ki svoje plačane nasilneže ščuva na ljudi, ki si zgolj želijo boljšo prihodnost. Pri Trumpu poklekne pri carinah, škodljivih za EU gospodarstvo.

Moja stališča glede von der Leyen se nikoli niso spremenila. Nikoli v tem mandatu je niti nisem podprla. Tudi proti tisti prvi nezaupnici pred poletjem nisem bila, zato ne razumem, zakaj so nekateri zdaj presenečeni. Da menda “bizarno” glasujem. Zakaj že? Ker sem gospe dala več kot dovolj priložnosti?

Vem, da za vse ni kriva sama. Vem tudi, da je nepravično do tistih komisark in komisarjev, ki želijo opravljati svoje delo. Vendar jim konec koncev prav ona, s svojim slogom vladanja, tega ne dopušča.

Žal ne najdem ene stvari, ki bi jo od prvega leta tega mandata lahko konkretno pohvalila. Za to pa je ne glede na vse prva odgovorna Ursula von der Leyen in žal mi kljub pritiskom o “odgovornosti” in argumentom “ni alternative” vest ni dopustila glasovati kakorkoli drugače.

Lahko sklepam kompromise, a na eni točki se je pač treba odločiti, kdaj je popuščanja dovolj.

EP/Alexis Haulot

Evropska poslanka Irena Joveva se je v torek, 9. septembra 2025, udeležila plenarne razprave o valu nasilja in stalni uporabi sile nad protestniki v Srbiji. Ob tem je poudarila, da zgolj budno spremljanje dogajanja in ponavljajoči se izrazi zaskrbljenosti že dolgo ne zadostujejo.

Joveva je uvodoma opozorila na nezadostno odzivanje evropskih institucij na represijo nad protestniki: “Budno spremljamo razmere v Srbiji in smo resnično zelo zaskrbljeni. To je tudi uradna linija Komisije in članic. Ampak … oni mižijo. Čakajo, da mine? Da še kdo umre?“ Ob tem je dodala, da ni ne razumevanja, ne odgovornosti, še manj gest solidarnosti z ljudmi na ulicah.

Prav tako je opozorila, da protestniki kljub vse večji represiji in nasilju oblasti vztrajajo, vendar pri tem izgubljajo zaupanje v Evropsko unijo: “Protestniki vztrajajo, a ob tem izgubljajo zaupanje v Evropsko unijo. Mi pa izgubljamo tiste, ki v Srbiji sploh še verjamejo v EU.“

Kot je nadalje poudarila, evropski voditelji s svojo pasivnostjo ne dopuščajo zgolj nasilja, temveč hkrati ugašajo upanje za boljšo prihodnost  – ne samo v Srbiji, temveč morda nekoč tudi v svojih državah. “Se boste takrat spomnili na gnile kompromise in še bolj gnilo tišino,“ je pristojne vprašala Joveva.

Nagovor je zaključila z ostro kritiko, da tišina evropskih voditeljev ni le izdaja države, kjer se kratenje človekovih pravic dogaja, temveč tudi izdaja Evropske unije.

Foto: EP/Fred MARVAUX

 

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 10. septembra 2025 v intervjuju za srbski N1 spregovorila o razmerah v Srbiji, ter na kakšen način se, čeprav še vedno prepočasi, odnos EU do Srbije spreminja. “Vse je mogoče, če obstaja politična volja. V Evropskem parlamentu obstajajo mehanizmi in obstajajo še druge stvari, ki jih lahko storimo in jih tudi bomo,” je bila glede prijemov, ki so na voljo Uniji, odkrita Joveva.

“Ni me presenetilo, da Ursula von der Leyen v svojem govoru ni omenila Srbije, ker to niti ni bilo pričakovano. Vendar je treba pogledati širšo sliko in okoliščine. Von der Leyen je leta gradila podobo voditeljice, ki lahko vodi EU skozi različne krize, a je zdaj doživela resen padec verodostojnosti. Na primer, po 700 dneh je v svojem govoru prvič omenila Gazo. Torej je razlog za padec njene verodostojnosti tudi v tem, da nima stališča do Srbije,” je za N1 dejala evropska poslanka Irena Joveva.

Vendar pa po besedah ​​Joveve to ne spremeni dejstva, da bodo evropski poslanci v Evropskem parlamentu, med njimi tudi komisarka Marta Kos, storili vse, kar bodo lahko za Srbijo.

“Stališče komisarke za širitev Kos je njeno stališče. Marta Kos je iz upravičenih razlogov zaostrila svojo retoriko do uradnega Beograda. Če pogledamo situacijo in vse, kar se dogaja v Srbiji, ter izjave Marte Kos, je jasno, da Von der Leyen zelo dobro ve, kaj govori. In poleg tega, da Ursula Von der Leyen vedno ve, kaj bo rekla Marta Kos, to dejansko pomeni, da se nekaj dogaja, in da je to začetek drugačnega uradnega stališča Evropske komisije do Srbije.”

Dejala je, da je prepričana, da se bo morala von der Leyen odločiti med gospodarskimi in človeškimi, demokratičnimi interesi, in da dejstvo, da v svojem zadnjem govoru ni omenila Srbije, ne pomeni, da se njeno stališče ne spreminja.

“Mislim, da se njen odnos spreminja, ker Marta Kos nikoli ne bi dala takšnih izjav o Srbiji, ne da bi Von der Leyen vedela zanje,” je bila mnenja evropska poslanka.

Na vprašanje, kaj je bilo ključnega pomena in kaj je vplivalo na spremembo smeri poslancev Evropskega parlamenta in Evropske komisije v smeri uradnega Beograda, je bila Joveva jasna:

“Stvari so v Srbiji šle predaleč in tega preprosto ni več mogoče ignorirati, četudi gre za visoke uradnike evropskih institucij. Vse to v Srbiji traja že dolgo. Ursula je prvič po 700 dneh nekaj rekla o Gazi, ampak ko to rečem, mislim, da za Srbijo ne bo potrebovala toliko. Dejstvo pa je, da se nekaj spreminja, zato se naš pritisk in pritisk ljudi v Srbiji ne smeta ustaviti. Ko gre za predsednika Srbije Aleksandra Vučića, problem ni le v tem, da ne zna nadzorovati svojega odnosa do poslancev Evropskega parlamenta. Veliko večji problem je način, kako ravna s svojim ljudstvom in mislim, da se tega v Evropi vsi vedno bolj zavedajo.”

Glede mehanizmov, ki jih ima Evropski parlament za pritisk na režim v Beogradu in pomoč študentom in državljanom, ki protestirajo, je Joveva pojasnila, da dojema politiko kot umetnost možnega:

“Vse je mogoče, če obstaja politična volja. V Evropskem parlamentu obstajajo mehanizmi in obstajajo še druge stvari, ki jih lahko storimo in jih tudi bomo. Zagotovo bo. Morda nova resolucija, neka uradna misija Evropskega parlamenta za Srbijo, pritisk ali nadzor nad obljubami srbskih oblasti, morda bodo to zahteve v zvezi s finančnimi sredstvi, neka oblika sankcij, vse je mogoče. Nekatere od teh stvari je lažje doseči, nekatere pa težje, ker moramo dobiti dovoljenje vseh 27 držav članic. Ampak to moramo storiti.”

V nadaljevanju je izpostavila, da imajo kritike, ki jih slišimo iz Evropskega parlamenta, zdaj večjo težo, ker so se okoliščine v Srbiji spremenile na slabše.

“Zdaj moramo sprejeti jasne korake, postaviti roke in ne smemo dovoliti, da oblasti v Srbiji uporabljajo EU kot krinko. Ekonomske vrednote so za nekatere posameznike še vedno pomembnejše od demokracije, in to v Evropski komisiji, vendar se tudi to spreminja. Vse bolj je očitno, da Vučić ni več dejavnik stabilnosti, niti za Ursulo von der Leyen. To ni več tako, ker je postal vir vseh nestabilnosti. Zato nekatere ekonomske vrednote niso več tako pomembne. In četudi von der Leyen morda osebno ne želi spremeniti svojega odnosa do njega, bo morala to spremeniti.”

Zaključila je z mislijo, da je prepričana, da bodo srbski študenti uvrščeni med prve tri predloge glede nagrade Saharov. Čeprav gre za predlog evropske poslanske skupine Renew Europe, je prepričana, da ta skupina ni edina, ki jih je nominirala za nagrado, saj to, kar počnejo ni pomembno le za Srbijo, temveč za nas vse.

 

Intervju je v celoti dostopen na naslednji povezavi.