Evropska poslanka Irena Joveva se je v torek, 9. septembra 2025, udeležila plenarne razprave o valu nasilja in stalni uporabi sile nad protestniki v Srbiji. Ob tem je poudarila, da zgolj budno spremljanje dogajanja in ponavljajoči se izrazi zaskrbljenosti že dolgo ne zadostujejo.

Joveva je uvodoma opozorila na nezadostno odzivanje evropskih institucij na represijo nad protestniki: “Budno spremljamo razmere v Srbiji in smo resnično zelo zaskrbljeni. To je tudi uradna linija Komisije in članic. Ampak … oni mižijo. Čakajo, da mine? Da še kdo umre?“ Ob tem je dodala, da ni ne razumevanja, ne odgovornosti, še manj gest solidarnosti z ljudmi na ulicah.

Prav tako je opozorila, da protestniki kljub vse večji represiji in nasilju oblasti vztrajajo, vendar pri tem izgubljajo zaupanje v Evropsko unijo: “Protestniki vztrajajo, a ob tem izgubljajo zaupanje v Evropsko unijo. Mi pa izgubljamo tiste, ki v Srbiji sploh še verjamejo v EU.“

Kot je nadalje poudarila, evropski voditelji s svojo pasivnostjo ne dopuščajo zgolj nasilja, temveč hkrati ugašajo upanje za boljšo prihodnost  – ne samo v Srbiji, temveč morda nekoč tudi v svojih državah. “Se boste takrat spomnili na gnile kompromise in še bolj gnilo tišino,“ je pristojne vprašala Joveva.

Nagovor je zaključila z ostro kritiko, da tišina evropskih voditeljev ni le izdaja države, kjer se kratenje človekovih pravic dogaja, temveč tudi izdaja Evropske unije.

Foto: EP/Fred MARVAUX

 

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 10. septembra 2025 v intervjuju za srbski N1 spregovorila o razmerah v Srbiji, ter na kakšen način se, čeprav še vedno prepočasi, odnos EU do Srbije spreminja. “Vse je mogoče, če obstaja politična volja. V Evropskem parlamentu obstajajo mehanizmi in obstajajo še druge stvari, ki jih lahko storimo in jih tudi bomo,” je bila glede prijemov, ki so na voljo Uniji, odkrita Joveva.

“Ni me presenetilo, da Ursula von der Leyen v svojem govoru ni omenila Srbije, ker to niti ni bilo pričakovano. Vendar je treba pogledati širšo sliko in okoliščine. Von der Leyen je leta gradila podobo voditeljice, ki lahko vodi EU skozi različne krize, a je zdaj doživela resen padec verodostojnosti. Na primer, po 700 dneh je v svojem govoru prvič omenila Gazo. Torej je razlog za padec njene verodostojnosti tudi v tem, da nima stališča do Srbije,” je za N1 dejala evropska poslanka Irena Joveva.

Vendar pa po besedah ​​Joveve to ne spremeni dejstva, da bodo evropski poslanci v Evropskem parlamentu, med njimi tudi komisarka Marta Kos, storili vse, kar bodo lahko za Srbijo.

“Stališče komisarke za širitev Kos je njeno stališče. Marta Kos je iz upravičenih razlogov zaostrila svojo retoriko do uradnega Beograda. Če pogledamo situacijo in vse, kar se dogaja v Srbiji, ter izjave Marte Kos, je jasno, da Von der Leyen zelo dobro ve, kaj govori. In poleg tega, da Ursula Von der Leyen vedno ve, kaj bo rekla Marta Kos, to dejansko pomeni, da se nekaj dogaja, in da je to začetek drugačnega uradnega stališča Evropske komisije do Srbije.”

Dejala je, da je prepričana, da se bo morala von der Leyen odločiti med gospodarskimi in človeškimi, demokratičnimi interesi, in da dejstvo, da v svojem zadnjem govoru ni omenila Srbije, ne pomeni, da se njeno stališče ne spreminja.

“Mislim, da se njen odnos spreminja, ker Marta Kos nikoli ne bi dala takšnih izjav o Srbiji, ne da bi Von der Leyen vedela zanje,” je bila mnenja evropska poslanka.

Na vprašanje, kaj je bilo ključnega pomena in kaj je vplivalo na spremembo smeri poslancev Evropskega parlamenta in Evropske komisije v smeri uradnega Beograda, je bila Joveva jasna:

“Stvari so v Srbiji šle predaleč in tega preprosto ni več mogoče ignorirati, četudi gre za visoke uradnike evropskih institucij. Vse to v Srbiji traja že dolgo. Ursula je prvič po 700 dneh nekaj rekla o Gazi, ampak ko to rečem, mislim, da za Srbijo ne bo potrebovala toliko. Dejstvo pa je, da se nekaj spreminja, zato se naš pritisk in pritisk ljudi v Srbiji ne smeta ustaviti. Ko gre za predsednika Srbije Aleksandra Vučića, problem ni le v tem, da ne zna nadzorovati svojega odnosa do poslancev Evropskega parlamenta. Veliko večji problem je način, kako ravna s svojim ljudstvom in mislim, da se tega v Evropi vsi vedno bolj zavedajo.”

Glede mehanizmov, ki jih ima Evropski parlament za pritisk na režim v Beogradu in pomoč študentom in državljanom, ki protestirajo, je Joveva pojasnila, da dojema politiko kot umetnost možnega:

“Vse je mogoče, če obstaja politična volja. V Evropskem parlamentu obstajajo mehanizmi in obstajajo še druge stvari, ki jih lahko storimo in jih tudi bomo. Zagotovo bo. Morda nova resolucija, neka uradna misija Evropskega parlamenta za Srbijo, pritisk ali nadzor nad obljubami srbskih oblasti, morda bodo to zahteve v zvezi s finančnimi sredstvi, neka oblika sankcij, vse je mogoče. Nekatere od teh stvari je lažje doseči, nekatere pa težje, ker moramo dobiti dovoljenje vseh 27 držav članic. Ampak to moramo storiti.”

V nadaljevanju je izpostavila, da imajo kritike, ki jih slišimo iz Evropskega parlamenta, zdaj večjo težo, ker so se okoliščine v Srbiji spremenile na slabše.

“Zdaj moramo sprejeti jasne korake, postaviti roke in ne smemo dovoliti, da oblasti v Srbiji uporabljajo EU kot krinko. Ekonomske vrednote so za nekatere posameznike še vedno pomembnejše od demokracije, in to v Evropski komisiji, vendar se tudi to spreminja. Vse bolj je očitno, da Vučić ni več dejavnik stabilnosti, niti za Ursulo von der Leyen. To ni več tako, ker je postal vir vseh nestabilnosti. Zato nekatere ekonomske vrednote niso več tako pomembne. In četudi von der Leyen morda osebno ne želi spremeniti svojega odnosa do njega, bo morala to spremeniti.”

Zaključila je z mislijo, da je prepričana, da bodo srbski študenti uvrščeni med prve tri predloge glede nagrade Saharov. Čeprav gre za predlog evropske poslanske skupine Renew Europe, je prepričana, da ta skupina ni edina, ki jih je nominirala za nagrado, saj to, kar počnejo ni pomembno le za Srbijo, temveč za nas vse.

 

Intervju je v celoti dostopen na naslednji povezavi.

Evropska poslanka Irena Joveva se je 2. septembra 2025 na Blejskem strateškem forumu udeležila panela Evropa izbira – ustvariti enotnost ali se soočiti s fragmentacijo, kjer je skupaj z drugimi sogovorniki razpravljala o prihodnosti Evropske unije v vse bolj razdeljenem svetu.

Uvodoma je Joveva poudarila, da je delo v tem mandatu posebej zahtevno zaradi naraščanja populizma in vračanja nevarnih idej, za katere je verjela, da sodijo v davno preteklost. Čeprav se je strinjala, da vizija za prihodnost Evrope obstaja, pa ni prepričana, da je ta tudi zares skupna.

”Če bi bilo tako, bi premogli dovolj politične volje, da izvedemo vsaj nekatere potrebne reforme znotraj Evropske unije. Tako pa vidimo, da lahko že ena država članica ali samo en voditelj in vsaj enega takšnega zagotovo imamo, ki ne deli te skupne vizije zadostuje, da se blokirajo ali pa v dobri meri zaustavijo oziroma upočasnijo pozitivne spremembe.”

Tako je kot eno ključnih izzivov izpostavila potrebo po institucionalnih reformah. ”Paradoks je, da je Evropski parlament edina neposredno izvoljena institucija med tremi ključnimi, pa kljub temu razpolaga z najmanj pristojnostmi. Če želimo Unijo, ki bo delovala bolj učinkovito in demokratično, je nujna reforma, ki bi Parlamentu kot instituciji, kjer odloča večina, zagotovila večjo vlogo in težo pri sprejemanju odločitev.”

Na vprašanje o moči mladih je izpostavila, da ni nujno izbirati med glasnostjo in spodobnostjo: ”Lahko si glasen, spodobno poveš resnico in si slišan.” Dodala je, da je naveličana netransparentnosti in kadar se ne pove, kako stvari stojijo ter kako zelo je Evropska unija zaskrbljena ali kako globoko neko zadevo obžaluje, pa tudi neskončnih razprav brez kakršnihkoli dejanskih rezultatov. Kritično je opozorila na pasivnost EU v primeru Bosne in Hercegovine, Srbije ter ob tragediji v Gazi: ”Če na papirju tako ponosno promoviraš svoje vrednote, načela in vladavino prava, potem pa ne ukrepaš, ko je to potrebno, ljudje upravičeno izgubijo zaupanje in EU izgublja kredibilnost.”

Ob zaključku je poudarila, da ni boljše alternative od Evropske unije kot take, a da mora ta dokazati, da svoje vrednote ne zagovarja le v teoriji, temveč predvsem v praksi.

Na okrogli mizi so poleg evropske poslanke Irene Joveve sodelovali tudi nekdanji veleposlanik EU v ZDA Joao Vale de Almeida, nekdanji zunanji minister Severne Makedonije Nikola Dimitrov ter predstavnik ABP Aart Jan de Geus.