Po svoji vesti. Vedno.
Nezaupnici Evropski komisiji sta bili tokrat proizvod čisto levega in čisto desnega političnega spektra. Vsak je dal na mizo svojo.
Če bi želeli zares zrušiti Ursulo von der Leyen, bi se sicer zadeve morali lotiti drugače, ampak pustimo zdaj to. Saj veste, kako pravijo: njihov cirkus, njihove … pustimo tudi to.
Pojdimo k bistvu: zakaj sem podprla obe nezaupnici?
Že mesece poslušam, kako moramo biti na sredini odgovorni in kako bi zrušitev Ursule von der Leyen pomenila institucionalni kaos. Drži, a hkrati najbrž nekaj ni v redu, če moramo biti ujetniki lastnih procesov. Ujetniki vladanja desne sredine v Evropski uniji, ki včasih ostane na sredini, velikokrat pa niti ne.
Kaj je pretehtalo pri moji odločitvi? Pri nezaupnici z leve ni bilo večjih vsebinskih dilem – predvsem so bili ključni očitki zoper predsednico komisije glede genocida v Gazi.
Nekoliko drugače je bilo z nezaupnico skrajne desnice. Čeprav je bila vsebina tokrat – za razliko od tiste prve vložene – bolj na mestu, se z njimi ne strinjam ne politično ne kakorkoli drugače. Ampak a veste, kaj? Nič bolj ne zaupam Ursuli von der Leyen. In to je pretehtalo.
Na začetku mandata sem bila pri von der Leyen na sestanku. Ena na ena. Zelo jasno sem ji povedala, kaj od njene komisije pričakujem. Mojih pričakovanj ni izpolnila. In jih očitno niti ne bo.
“Njena” desna večina je zmagala na besedah, manipulacijah, marsikdo tudi na lažeh, dejanj in odgovornosti pa ni in ni.
Zmagali so na protimigrantskem sentimentu, nato pa zgolj dodelili milijarde davkoplačevalskega denarja Tuniziji, Egiptu, Turčiji, Maroku, da – namesto EU – zapirajo ljudi z oboroženimi paradržavnimi milicami, pretepene stlačijo v puščavo, posiljujejo in celo prodajajo ljudi.
Da o že omenjeni Gazi sploh ne govorim. Gospa je potrebovala dve leti za nekoliko bolj zaostreno retoriko – ko je država Izrael že pobila najmanj 70 tisoč ljudi, ko streljajo na civiliste, humanitarce, novinarje, preostale pa bi sestradali v tem svojem genocidu.
Gospa v Srbiji v imenu “stabilnosti” podpira režim, ki svoje plačane nasilneže ščuva na ljudi, ki si zgolj želijo boljšo prihodnost. Pri Trumpu poklekne pri carinah, škodljivih za EU gospodarstvo.
Moja stališča glede von der Leyen se nikoli niso spremenila. Nikoli v tem mandatu je niti nisem podprla. Tudi proti tisti prvi nezaupnici pred poletjem nisem bila, zato ne razumem, zakaj so nekateri zdaj presenečeni. Da menda “bizarno” glasujem. Zakaj že? Ker sem gospe dala več kot dovolj priložnosti?
Vem, da za vse ni kriva sama. Vem tudi, da je nepravično do tistih komisark in komisarjev, ki želijo opravljati svoje delo. Vendar jim konec koncev prav ona, s svojim slogom vladanja, tega ne dopušča.
Žal ne najdem ene stvari, ki bi jo od prvega leta tega mandata lahko konkretno pohvalila. Za to pa je ne glede na vse prva odgovorna Ursula von der Leyen in žal mi kljub pritiskom o “odgovornosti” in argumentom “ni alternative” vest ni dopustila glasovati kakorkoli drugače.
Lahko sklepam kompromise, a na eni točki se je pač treba odločiti, kdaj je popuščanja dovolj.
EP/Alexis Haulot