Evropska poslanka Irena Joveva je v četrtek, 26. marca 2026, prek video povezave nagovorila udeleženke in udeležence otvoritvene konference Od terena do evropske politike v Novem mestu, ki poteka v okviru mednarodnega projekta SustiBridge. »Trajnostne politike so zares trajnostne le, če ljudje in civilna družba aktivno sodelujejo pri njihovem soustvarjanju,« je poudarila in ob tem izpostavila pomen okoljskih civilnih pobud, ki so v procesih odločanja prepogosto spregledani.

Uvodoma je Joveva spregovorila o pomenu povezovanja ljudi za skupno zeleno prihodnost. Kot je pojasnila, bi moral slogan projekta – povezovanje ljudi za zeleno prihodnost – odražati samo bistvo današnje Evrope, vendar ta vizija v svetu, ki ga vse bolj zaznamujejo vojne, naraščajoči populizem in širjenje dezinformacij, prepogosto ostaja potisnjena v ozadje.

V nadaljevanju je posebej izpostavila simbolni pomen Slovenije kot gostiteljice projekta: »V državi, kjer je zelena barva prisotna na vsakem koraku in kjer pitna voda ne teče le iz pip, temveč tudi iz globokega zavedanja, da so takšne dobrine redke in vredne zaščite.«

Ob tem je spomnila, da smo bili še nedolgo nazaj, v času prejšnje vlade, v položaju, ko je bilo treba celo tako temeljno pravico, kot je dostop do pitne vode, braniti na referendumu. Ta izkušnja je po njenih besedah jasno pokazala, kako močna je lahko civilna družba, ko stopi skupaj v obrambi naravnih virov in zaščiti skupnega dobrega.

»Šlo je za zgodovinsko okoljsko zmago, ki ne bi bila mogoča brez prostovoljcev in aktivnih državljanov, od mladih in žensk do starejših generacij in marginaliziranih skupin, združenih z enim ciljem – zaščititi nekaj, kar pripada vsem.«

Za Jovevo je za izkušnja razkrila enega ključnih izzivov današnje Evrope, zato je otvoritveno konferenco v Novem mestu ocenila kot pomemben prostor povezovanja in sodelovanja vseh, ki jim je mar za oblikovanje trajnostnih politik. »Prepogosto imajo ljudje občutek, da so oddaljeni od evropskega odločanja ali da njihov glas ne šteje. A kot smo videli prav na primeru iz Slovenije, lahko njihovo sodelovanje prinese resnične spremembe.«

V zaključku je izpostavila tudi pomen evropskih politik, ki morajo temeljiti na sodelovanju ljudi: »Evropski zeleni dogovor poudarja, da so državljani gonilna sila prehoda v trajnost. S pripravo osnutka Listine zelenih pravic pa delate konkreten korak k temu, da glas ljudi doseže odločevalce v Bruslju.«

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 1. aprila 2026, gostovala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je sodelovala na okrogli mizi v okviru predmeta Vzgoja za demokratično državljanstvo. S študentkami in študenti pedagogike ter andragogike je razpravljala o delu evropskih poslancev, dotaknila pa se je tudi skupne zunanje in varnostne politike ter dinamiki med Evropsko unijo in Slovenijo. »Razgradnja Evropske unije od znotraj je še nevarnejša od zunanjih groženj, na žalost je vedno več avtoritarizma, čeprav obstajajo tudi svetle izjeme,« je glede nevarnosti za prihodnost Unije izpostavila Joveva.

Uvodoma je Joveva poudarila, da svoj trenutni mandat dojema kot še bolj nepredvidljiv od prvega. Čeprav je slednjega močno zaznamovala pandemija covida-19, je sedanji mandat po njenem mnenju še zahtevnejši, saj ga oblikuje preplet številnih globalnih kriz, od vojne v Ukrajini in razmer v Gazi do vse bolj nepredvidljive in nevarne politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ob tem je opozorila tudi na krepitev skrajne desnice ter izpostavila, da tradicionalno delitev med levico in desnico vse bolj nadomešča razkol med proevropskimi in evroskeptičnimi silami znotraj Parlamenta.

Nadalje je študentom pojasnila raznolikost znotraj svoje politične skupine Renew Europe, kjer se nekateri poslanci bolj osredotočajo na gospodarske teme, drugi, med njimi tudi sama, pa na socialne pravice in enakopravnost. Kljub razlikam jih povezujejo skupne vrednote, pri čemer temelj predstavljajo človekove pravice in vladavina prava. »Skupina se pred glasovanji seveda usklajuje, vendar glasujem na koncu vedno po svoji vesti,« je poudarila in dodala, da njena prepričanja sicer večinoma sovpadajo s stališči skupine katere podpredsednica je.

Pogovor se je dotaknil tudi teženj po nacionalni suverenosti in želji po močni, enotni Evropi. Joveva je ocenila, da močne države niso nujno v protislovju z močno Evropsko unijo, vendar je ob tem opozorila na dvoličnost nekaterih suverenistov, ki po eni strani blokirajo ključno zakonodajo, po drugi pa rade volje pobirajo evropska sredstva.

»Jaz jih označujem za samooklicane domoljube. Razgradnja Evropske unije od znotraj je še nevarnejša od zunanjih groženj, na žalost je vedno več avtoritarizma, čeprav obstajajo svetle izjeme. Absolutno je mogoče kombinirati suverenost in se hkrati zavedati skupnih standardov. Menim, da nujno potrebujemo reformo, posebej na področju varnostne in zunanje politike. Pravila, ki jih imamo sedaj, tudi veto, namreč nekateri voditelji izkoriščajo za lastne, osebne interese.«

Na vprašanje ali lahko v času številnih regionalnih konfliktov še vedno govorimo o skupni evropski zunanji in varnostni politiki Unije, je odgovorila kritično, zlasti glede pomanjkanja verodostojnosti pri odzivanju na mednarodne krize. »Sploh ne vem več, ali so to dvojni, trojni standardi, ali lahko temu sploh lahko rečemo standardi« ter kot primer navedla, da se je Evropska unija v primeru Ukrajine sicer pravilno postavila na stran žrtve, ni pa tega ponovila v primeru Gaze. Ob tem je izrazila prepričanje, da bi morali izraelskega premierja Netanjahuja obravnavati po enakih merilih kot ruskega predsednika Putina.

V zaključnem delu razprave, na kateri je sodeloval tudi evropski poslanec Matjaž Nemec, je Joveva predstavila svoj pogled na vlogo Slovenije ter poudarila, da vpliv države ne bi smel biti odvisen od njene velikosti, temveč od samozavesti in proaktivnosti njenega vodstva pri uveljavljanju lastnih stališč. »Smo majhna država, ampak ta majhnost je predvsem v naših glavah. Jaz tega ne zaznam in sem ponosna, da sem Slovenka. V Evropski uniji imamo veliko kredibilnost in dojemajo nas zelo pozitivno,« je zaključila.

Takole je: nikoli nisem – in nikoli ne bom – podpirala nekoga, ker bi morala. Ker je tako lažje.

Ne. Ni mi treba.

Vedno pa sem – in vedno bom – povedala pošteno. Tudi zdaj bom.

Ni mi vedno vse prav. Je pa verjetno razlika med mano in marsikom, da jaz nimam težav tega povedati. Komurkoli. Kadarkoli. Verjemite mi, da vsak od kolegic in kolegov točno ve, kaj si mislim.

Ko gre za temeljna vprašanja mednarodnega prava in človečnosti, ne pričakujem tišine. Pričakujem argumente. Še vedno.

Ampak … svet je res postavljen na glavo, ko tisti, ki prijateljujejo z genocidneži in ves čas relativizirajo takšna vprašanja, danes nenadoma nastopajo kot njihovi največji zagovorniki.

Svet. Je. Res. Postavljen. Na. Glavo. Standardi niso stvar udobja.

Ko se odpravlja ljudi s “premlada si”, ne pričakujem dodatnega pokroviteljstva. Pričakujem odgovornost.

Standardi niso stvar let.

Standardi so stvar tega, ali si pripravljen igrati po njih … ali pa iti mimo. Najeti akterje iz tujine, ko zmanjka argumentov in odgovornosti?!

To ni več samo kampanja. To je razkritje. Metod, ki ne sodijo v demokratičen svet. Razkritje, kako daleč so nekateri pripravljeni iti, da se vrnejo na oblast.

Če takšne metode sprejmemo kot normalne, jih bomo dobili še več.

To je, spoštovani bralke in bralci tega zapisa, bistvo teh volitev. Bomo rekli, da obstajajo meje? Obstajajo standardi? Ali pa bomo priznali, da jih ne bo več? Ko padejo standardi, pade demokracija.

In da ne bo nesporazuma! Politika ni nad ljudmi. Politika ni nad pravili. Tolerance do korupcije biti NE sme.

V nedeljo ne odločamo samo o tem, kdo bo sedel v državnem zboru ali kdo bo vodil vlado.

Pojdite na volitve. Postavite standard. Če ga ne boste, ga bodo drugi. Le da takrat ne boste več izbirali.

Jaz (ga) bom. Svobodno.

Ne zato, ker gre za popolno izbiro. Gre pa za izbiro, za katero bom sama mirno rekla: vem, da sem naredila najbolj prav.

Ker domoljubje brez standardov zame ni ljubezen do države. Je samo izgovor za (željo po vračanju na) oblast.

In ker gre za to, ali bomo sploh še imeli pravico izbirati … ali bomo samo še sprejemali.

Zato … Svoboda.

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 24. februarja 2026, v Evropskem parlamentu gostila posvet o zaščiti otrok na spletu. Srečanje, ki je na enem mestu združilo stroko, civilno družbo in odločevalce, je odprlo dialog o izzivih, ki jih prinašajo družbena omrežja za mlade. Meje je treba postavljati tehnološkim gigantom – predvsem tistim, ki kljub vabilu na posvet niso prišla, s tem pa žal povedala vse, je med drugim dejala Joveva.

Uvodoma je Joveva poudarila, da je varnost otrok na spletu ključna, saj so digitalne platforme zasnovane tako, da spodbujajo odvisnost in povečujejo čas, ki ga otroci preživijo na zaslonih. Pod plaščem navidezne angažiranosti se v resnici skriva spodbujanje odvisnosti, je opozorila in pri tem izpostavila primer Mete, kjer so notranji dokumenti že pred leti opisovali Instagram kot »drogo«, namenjeno namernemu ciljanju najstnikov in povečanju njihovega časa pred zasloni.

“To, čemur nekateri rečejo angažiranost, je v resnici odvisnost. Neskončno drsenje ni funkcija – je mehanizem za še en dopaminski zadetek.”

V nadaljevanju je poslanka izpostavila potrebo po omejitvah, ki postavljajo meje tehnološkim podjetjem.

“V tem kontekstu se namesto vprašanja, ali so otroci dovolj disciplinirani, raje vprašajmo, ali je nek izdelek dovolj varen. Meje moramo postavljati trgovcem, ne nedolžnim uporabnikom. Varnost že pri zasnovi ni omejitev svobode, ampak pravna nujnost za normalno delovanje družbe.”

Kot je še dodala, so v Evropi sicer že začeli urejati z zakonodajo, kot je prepoved ciljnega oglaševanja mladoletnim v okviru Akta o digitalnih storitvah (DSA), a je po njeni oceni izvajanje teh pravil še vedno nezadostno.

Algoritmi niso nevtralni, je bila jasna Joveva, tehnološki giganti pa se osredotočajo na izključno svoj dobiček. Med ključnimi temami je izpostavila vpliv digitalnih platform na duševno zdravje, razvoj in socializacijo otrok.

“Predstavljajte si, da ste v svoji razvojni fazi in imate denimo 13 let, ko spoznavate svet in postajate subjekt v filozofskem smislu, hkrati pa dobite dostop do vsega na spletu. Videoposnetki z vojnih območij, dostop do nasilne pornografije, seksualizacija vaših slik z uporabo umetne inteligence ter nevarnosti, da vaša samopodoba postane odvisna od trolov ali nasilnežev, hkrati pa se primerja z znanimi igralkami in manekenkami. Da ne govorim o spolnih zlorabah.”

Z razvojem umetne inteligence, platform, kot je TikTok, in drugih tehnoloških novosti so se  razmere po njenem mnenju le še poslabšale:

“Povezava med družbenimi mediji in duševnim zdravjem, razvojnimi vzorci otroka ali njegovim vedenjem je zelo jasna vsakomur, ki je starš ali ki vidi skozi manipulativno pripoved o tem, kako stvari v resnici stojijo.”

V zaključku je Joveva pojasnila, da se v Evropskem parlamentu ukvarja z vrsto digitalnih zakonodajnih dosjejev z različnih vidikov. Svoje delo usmerja predvsem v zaščito uporabnikov, njihove zasebnosti ter v omejevanje moči najmočnejših akterjev v razmerju do posameznika. Posvet je sicer gostila v sodelovanju s fundacijo Panoptykon in kolegico, evropsko poslanko Kamilo Pihowicz. Na pogovor so povabili tudi predstavnike Mete, Googla in Tiktoka, a se nihče od njih na vabilo ni odzval.