Po svoji vesti. Vedno.

Nezaupnici Evropski komisiji sta bili tokrat proizvod čisto levega in čisto desnega političnega spektra. Vsak je dal na mizo svojo.

Če bi želeli zares zrušiti Ursulo von der Leyen, bi se sicer zadeve morali lotiti drugače, ampak pustimo zdaj to. Saj veste, kako pravijo: njihov cirkus, njihove … pustimo tudi to.

Pojdimo k bistvu: zakaj sem podprla obe nezaupnici?

Že mesece poslušam, kako moramo biti na sredini odgovorni in kako bi zrušitev Ursule von der Leyen pomenila institucionalni kaos. Drži, a hkrati najbrž nekaj ni v redu, če moramo biti ujetniki lastnih procesov. Ujetniki vladanja desne sredine v Evropski uniji, ki včasih ostane na sredini, velikokrat pa niti ne.

Kaj je pretehtalo pri moji odločitvi? Pri nezaupnici z leve ni bilo večjih vsebinskih dilem – predvsem so bili ključni očitki zoper predsednico komisije glede genocida v Gazi.

Nekoliko drugače je bilo z nezaupnico skrajne desnice. Čeprav je bila vsebina tokrat – za razliko od tiste prve vložene – bolj na mestu, se z njimi ne strinjam ne politično ne kakorkoli drugače. Ampak a veste, kaj? Nič bolj ne zaupam Ursuli von der Leyen. In to je pretehtalo.

Na začetku mandata sem bila pri von der Leyen na sestanku. Ena na ena. Zelo jasno sem ji povedala, kaj od njene komisije pričakujem. Mojih pričakovanj ni izpolnila. In jih očitno niti ne bo.

“Njena” desna večina je zmagala na besedah, manipulacijah, marsikdo tudi na lažeh, dejanj in odgovornosti pa ni in ni.

Zmagali so na protimigrantskem sentimentu, nato pa zgolj dodelili milijarde davkoplačevalskega denarja Tuniziji, Egiptu, Turčiji, Maroku, da – namesto EU – zapirajo ljudi z oboroženimi paradržavnimi milicami, pretepene stlačijo v puščavo, posiljujejo in celo prodajajo ljudi.

Da o že omenjeni Gazi sploh ne govorim. Gospa je potrebovala dve leti za nekoliko bolj zaostreno retoriko – ko je država Izrael že pobila najmanj 70 tisoč ljudi, ko streljajo na civiliste, humanitarce, novinarje, preostale pa bi sestradali v tem svojem genocidu.

Gospa v Srbiji v imenu “stabilnosti” podpira režim, ki svoje plačane nasilneže ščuva na ljudi, ki si zgolj želijo boljšo prihodnost. Pri Trumpu poklekne pri carinah, škodljivih za EU gospodarstvo.

Moja stališča glede von der Leyen se nikoli niso spremenila. Nikoli v tem mandatu je niti nisem podprla. Tudi proti tisti prvi nezaupnici pred poletjem nisem bila, zato ne razumem, zakaj so nekateri zdaj presenečeni. Da menda “bizarno” glasujem. Zakaj že? Ker sem gospe dala več kot dovolj priložnosti?

Vem, da za vse ni kriva sama. Vem tudi, da je nepravično do tistih komisark in komisarjev, ki želijo opravljati svoje delo. Vendar jim konec koncev prav ona, s svojim slogom vladanja, tega ne dopušča.

Žal ne najdem ene stvari, ki bi jo od prvega leta tega mandata lahko konkretno pohvalila. Za to pa je ne glede na vse prva odgovorna Ursula von der Leyen in žal mi kljub pritiskom o “odgovornosti” in argumentom “ni alternative” vest ni dopustila glasovati kakorkoli drugače.

Lahko sklepam kompromise, a na eni točki se je pač treba odločiti, kdaj je popuščanja dovolj.

EP/Alexis Haulot

Evropska poslanka Irena Joveva se je v četrtek, 9. oktobra 2025, udeležila plenarne razprave ob svetovnem dnevu duševnega zdravja in ob tem poudarila, da mora biti duševno zdravje postavljeno v središče evropskih politik. ”Duševno zdravje ni razkošje. Je temeljna človekova pravica. Je dostojanstvo.”

Uvodoma je Joveva spomnila, da je Evropska komisija v prejšnjem mandatu sicer predstavila Evropsko strategijo za duševno zdravje, ki je korak v pravo smer, vendar je ta po njeni oceni še vedno premalo ambiciozna.

”Duševno zdravje se ne začne v bolnišnicah, veste, ampak v družbah, ki dajejo ljudem varnost, stabilnost in priložnost,” je izpostavila.

Zato je pozvala k konkretnim ukrepom, med drugim k močnejšim socialnim varnostnim mrežam, dostopnim stanovanjem, zmanjševanju revščine in neenakosti, boljši zaščiti pred izgorelostjo ter vključitvi duševnega zdravja v Evropski steber socialnih pravic.

Joveva je opozorila tudi na naraščajoči vpliv umetne inteligence na duševno zdravje, ki ga družba pogosto podcenjuje. ”Naše družbe so vse bolj odvisne od algoritmov, umetna inteligenca pa oblikuje naša življenja – in naša čustva,” je dejala ter dodala, da je bila prav umetna inteligenca eden od razlogov, zaradi katerih je najstnik končal svoje življenje.

V zaključku se je Joveva zavzela za uvedbo jasnih pravil in varoval na evropski ravni, ki bodo  zagotovila, da bo Evropska unija resnično pokazala skrb za duševno zdravje in s tem tudi skrb za ljudi.

Foto/EP: Fred MARVAUX

 

Evropska poslanka Irena Joveva se je v torek, 7. oktobra 2025, udeležila plenarne razprave glede vloge Evropske unije pri podpiranju najnovejših mirovnih prizadevanj za Gazo in rešitev dveh držav. ”Zdaj ali nikoli. Ne jutri. Ne naslednji teden,” je bila glede nujnosti po vzpostavitvi miru jasna Joveva.

Uvodoma je Joveva poudarila, da je nastopil trenutek, ko se mora mednarodna skupnost namesto zgolj skopih obsodb končno odločiti za konkretna dejanja:  ”Zdaj ali nikoli. Ne jutri. Ne naslednji teden. Zdaj ali nikoli,” je dejala in dodala, da je to tudi trenutek za vse, ki še vedno opravičujejo grozote, ki jih izraelska država izvaja nad palestinskim narodom, ”da pokažejo, da v njih še vedno tli vsaj iskrica človečnosti”.

V nadaljevanju je poslanka sicer pozdravila Trumpov najnovejši mirovni načrt, vendar jasno opozorila, da zgolj zato, ker je ta po njenih besedah manj grotesken od Trumpovega prvotnega, tako imenovanega načrta o ‘bližnjevzhodni rivieri’. A je pojasnila še, da (tudi) najnovejši načrt ne vsebuje niti mehanizmov za zaščito palestinskega prebivalstva niti določb, ki bi preprečevale nadaljnje razseljevanje. ”Namesto varovalk proti aneksijam palestinskega ozemlja ter zedinjenju Gaze in Zahodnega brega načrt dejansko uvaja njuno ločitev z vzpostavitvijo ločenih sistemov,” je povedala.

Po njenem prepričanju načrti sami po sebi ne prinašajo pravičnosti, besede ne ustavijo bomb in govori ne nahranijo lačnih otrok. Tako je, kot je ocenila Joveva, mednarodna skupnost odpovedala takrat, ko je bilo najpomembneje ukrepati, zato vsaj zdaj ne sme odpovedati, ko gre za iskanje odgovornosti Izraela za kršitve mednarodnega prava.

V zaključku je poslanka spomnila, da Palestinci še vedno umirajo pod ruševinami in bombami, otroci pa zaradi lakote. ”Ponovila bom. Zdaj ali nikoli – dokažimo, da nismo le komentatorji in priče tragediji. Zdaj ali nikoli – da stopimo na stran človečnosti,” je sklenila.

Foto/EP: Philippe STIRNWEISS

Neplačano pripravništvo … je moderno suženjstvo.

To je moje stališče. In to je bilo stališče Evropskega parlamenta v prejšnjem mandatu.

Danes je drugače. V parlamentu je ogromno glasov proti. Pripravnice in pripravniki niso delavke in delavci, pravijo. Zato jim, pravijo, ne pripadajo ne plačilo ne osnovne pravice, niti tista najbolj logična – pravica pridobivanja novega znanja ali veščin.

Prosim?! No … nasprotnice in nasprotniki – četudi močni in četudi med njimi celo takšni, ki se skrivajo za nezabeleženimi glasovanji, ki jih nihče ne more preveriti – nas na ravni odbora za zaposlovanje in socialne zadeve niso ustavili.

Kot ena od parlamentarnih pogajalk vam namreč z veseljem sporočam, da smo minuli teden potrdili stališče parlamenta o PLAČANIH pripravništvih.

Po dolgem in izredno napornem letu pogajanj smo uspeli izboljšati in okrepiti predlog komisije, tudi s konkretno mojimi dodatki. Izpostavila bom tiste najpomembnejše.

Pripravnice in pripravniki bodo morali z delodajalcem podpisati pogodbo, ki jim bo zagotavljala številne pravice in varovalke pred izrabo ali zlorabo položaja.

Opravljanje dela bo omejeno na največ pol leta, dobiti pa bodo morali ustrezno plačilo, zagotovljeno socialno varnost, zavarovanje na delovnem mestu in mentorja ali mentorico.

Če bi pripravnica ali pripravnik ugotovil(a) kratenje pravic – v kakršnikoli obliki, naj bo to z vidika pretiranega števila opravljenih ur, kršenje dogovora glede plačila ali pa občutek, da delo ne prinaša potrebnega znanja – bo to lahko prijavil(a) odgovorni osebi, ki bo nato sprožila postopek preverjanja ustreznosti. V primeru dejanske nepravilnosti bo sledila inšpekcija in seveda ustrezna kazen delodajalcu.

Pa še moje najljubše področje: transparentnost. Delodajalci bodo morali pregledno in javno objaviti vse razpise za pripravništva, kjer bodo jasno izpostavljeni pogoji dela. Če se v podjetju ali instituciji sprosti delovno mesto, pa bodo pripravnice in pripravniki morali imeti enak dostop do razpisa kot zaposleni. To je še posebej pomembno v primerih notranjih razpisov.

Iskreno in brez lažne skromnosti, vse to ni ravno mala zmaga. Gre za pomemben korak k temu, da pripravništva postanejo priložnost za VSE mlade, ne le tiste, ki si lahko privoščijo delati brez plačila.

Je pa res, da bitka še zdaleč ni končana. Čaka nas plenarna razprava in morebitna obravnava zakonodaje, potem pa trda medinstitucionalna pogajanja. Stališče Sveta žal ni niti približno toliko ambiciozno ali usmerjeno v varovanje pravic pripravnic in pripravnikov.

Ampak obljubim: borila se bom, dokler neplačano pripravništvo ne bo dokončno postalo del preteklosti.

Ko sem rekla, da me je sram nečlovečnosti nekaterih, sem to mislila natanko tako, kot sem rekla.

Ko sem to povezala s tem, da zame nekdo, ki še vedno zanika genocid v Gazi, ni človek, sem to mislila natanko tako, kot sem rekla.

In ko sem rekla, da zaradi tega veliko svojih kolegic in kolegov ne vidim kot ljudi, sem to mislila natanko tako, kot sem rekla.

Za povedanim stojim, s tem zapisom pa želim tistim, ki me obtožujejo “dehumanizacije”, ker nočejo razumeti, kaj šele poimenovati stvari s pravim imenom, pojasniti, zakaj.

Prvič. Osnova človeka je po mojem mnenju človečnost. Če ne bi bilo tako, bi se verjetno človeku – ali človečnosti – reklo kako drugače oziroma povezava ne bi bila tako neposredna.

Človečnost pa je lastnost človeka, ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti. Tako pravi meni izredno ljub Slovar slovenskega knjižnega jezika, SSKJ. Toplo priporočam v branje – oziroma predvsem uporabo – vsem domoljubom.

Drugič. Povedano ne pomeni, da komurkoli od teh, na katere to leti, želim slabo. Ker so slabi že sami (po) sebi, ne potrebujejo še dodatnih slabih želja, kaj šele dejanj.

Tretjič. Povedano prav tako ne pomeni, da jih “dehumaniziram”. Ker tudi to počnejo že sami (po) sebi.

Mislim, da je zelo jasno, na kaj sem se navezovala. Če ni bilo, pa upam, da je zdaj. Seveda me odsotnost človečnosti, s katero se soočam(o) tudi v Evropskem parlamentu, boli. Kot poslanko in kot človeka.

Zločinov proti človeštvu pač ne moremo zavijati v celofan. Na tem mestu zavračam nevarna posploševanja in manipulacije. Verjamem v človečnost – tudi tam, kjer jo nekateri namerno zanikajo.

Verjamem tudi v resnično domoljubje. Ne v propagandne parole. In če kdaj prekršim kakšno pravilo zato, da dam glas tistim, ki ga nimajo, to vsakič storim zavestno in z mirno vestjo. To nima popolnoma nobene povezave z Republiko Slovenijo oziroma mojim spoštovanjem do nje, vas, nas, kogarkoli. Gre za odgovornost, transparentnost in vestno delo. To počnem kot poslanka, to počnem kot človek. In da, to se pozna tudi pri mojem jeziku. Ali jezikih, če hočete.

V pogovoru za Siol.net, objavljenem ta teden, boste našli vse to in še marsikaj. Tudi moja stališča o vojni v Ukrajini, Trumpovi politiki, protestih v Srbiji, pričakovanja od slovenske politike. Čeprav je intervju nekoliko daljši, ga priporočam v branje – razen tistim, ki z manipulacijami vedno “nekaj” najdejo. Takim priporočam, da še naprej berete samo naslove, ker menda je to dovolj za poglobljene analize in vsebinske komentarje.

  • ⁠ ⁠Irena

Intervju je v celoti dostopen na naslednji povezavi.

“In vem, da moja iskrenost ne bo vsem všeč. Točno vem, komu ne bo, ampak nič hudega, tako vsaj vem, da imam prav.”

To je ključni stavek, s katerim sem danes razburila – seveda, točno tiste.

Ampak pravi prijatelji pač povejo po resnici. Za “točno tiste” ne vem, toda meni je težko gledati blokade namesto napredka, manipulacije namesto iskrenosti, neodgovornost namesto zanesljivosti in delitve namesto enotnosti … medtem ko najvišjo ceno tega plačujejo ljudje. V tem primeru ljudje Bosne in Hercegovine.

Da, cele Bosne in Hercegovine. Za “točno tiste” ne vem, toda meni je gladko vseeno, kdo naj bi bil čigav. Ni pa mi vseeno, ko spremljam namerno ustvarjanje vzdušja strahu, namerno ustvarjanje nacionalizma in separatizma, celo otrok v šolah.

Sodba enemu človeku ni sodba narodu. To ni napad na narod. Ta(k) človek ni žrtev. Žrtev je “njegov” narod, ki ga ta(k) človek tako zelo ljubi, spoštuje in čuva, da bi ga verjetno jutri prodal, če bi mu to v tistem trenutku poslovno (berite: osebno) bolj koristilo.

Za “točno tiste” ne vem, toda nekateri se pač vedno postavimo za to, kar je prav. Iskreno verjamem, da je prihodnost Bosne in Hercegovine lahko lepša, konec koncev si to ljudje zaslužijo. A pot do tega zahteva odgovornost in pogum tistih, ki odločajo. Zato me sploh ne čudijo “točno tisti”, ki so se razburili ob mojem začetnem stavku.

A ker s srečanjem parlamentarne delegacije EU-BiH še nismo končali, vam več spišem drugič. Dotlej pa … pozdrav iz Sarajeva.

  • ⁠ ⁠Irena

Evropska poslanka Irena Joveva se je v torek, 9. septembra 2025, udeležila plenarne razprave o valu nasilja in stalni uporabi sile nad protestniki v Srbiji. Ob tem je poudarila, da zgolj budno spremljanje dogajanja in ponavljajoči se izrazi zaskrbljenosti že dolgo ne zadostujejo.

Joveva je uvodoma opozorila na nezadostno odzivanje evropskih institucij na represijo nad protestniki: “Budno spremljamo razmere v Srbiji in smo resnično zelo zaskrbljeni. To je tudi uradna linija Komisije in članic. Ampak … oni mižijo. Čakajo, da mine? Da še kdo umre?“ Ob tem je dodala, da ni ne razumevanja, ne odgovornosti, še manj gest solidarnosti z ljudmi na ulicah.

Prav tako je opozorila, da protestniki kljub vse večji represiji in nasilju oblasti vztrajajo, vendar pri tem izgubljajo zaupanje v Evropsko unijo: “Protestniki vztrajajo, a ob tem izgubljajo zaupanje v Evropsko unijo. Mi pa izgubljamo tiste, ki v Srbiji sploh še verjamejo v EU.“

Kot je nadalje poudarila, evropski voditelji s svojo pasivnostjo ne dopuščajo zgolj nasilja, temveč hkrati ugašajo upanje za boljšo prihodnost  – ne samo v Srbiji, temveč morda nekoč tudi v svojih državah. “Se boste takrat spomnili na gnile kompromise in še bolj gnilo tišino,“ je pristojne vprašala Joveva.

Nagovor je zaključila z ostro kritiko, da tišina evropskih voditeljev ni le izdaja države, kjer se kratenje človekovih pravic dogaja, temveč tudi izdaja Evropske unije.

Foto: EP/Fred MARVAUX

 

Snemamo? Snemamo.

Prva popoletna ‘plenarka’, nič manj pestra. Danes je bil dan pogovorov s slovenskimi mediji.

O gnilih sprenevedanjih, še bolj gnilih kompromisih in najbolj gnili – tišini.

O Gazi. Danes so se sredi plenarne dvorane prerekali o tem, ali se tam dogaja genocid ali ne. Kdo je tu nor?! Žal mnogi še vedno ne premorejo niti toliko človečnosti in morale, da bi stvari poimenovali s pravim imenom. Medtem zaostrene retorike prihajajo prepozno, vse skupaj traja predolgo, sankcij na evropski ravni še vedno ni. Porazna politika gnilih kompromisov in še bolj gnile tišine.

O Srbiji. Danes sem sredi plenarne dvorane odgovarjala na vprašanje, kaj si mislim o porastu nacionalizma v tej državi. In to me je šel spraševat človek iz stranke, katere velik del je šel na koncert “spremnih”. Saj veste, za kaj, kajne? Da ne bo nesporazuma: nacionalizmu ne bi smelo biti mesta nikjer. Žal pa to ni problem zgolj ene države. Gnila politika sprenevedanja, skratka.

O Ursuli von der Leyen. Danes se sprašujem, kaj ta gospa jutri zjutraj v svojem letnem nagovoru v plenarni dvorani sploh lahko pove, da bi si morda lahko rekla “v redu, to pa ni tako slabo”. Odgovor je zelo verjeten: nič.

Ker so nekateri očitno raje spremni za gnila sprenevedanja, še bolj gnile kompromise in še najbolj gnilo – tišino.

Jaz pač ne. A več o tem jutri. Pa lahko noč.

– Irena

 

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 10. septembra 2025 v intervjuju za srbski N1 spregovorila o razmerah v Srbiji, ter na kakšen način se, čeprav še vedno prepočasi, odnos EU do Srbije spreminja. “Vse je mogoče, če obstaja politična volja. V Evropskem parlamentu obstajajo mehanizmi in obstajajo še druge stvari, ki jih lahko storimo in jih tudi bomo,” je bila glede prijemov, ki so na voljo Uniji, odkrita Joveva.

“Ni me presenetilo, da Ursula von der Leyen v svojem govoru ni omenila Srbije, ker to niti ni bilo pričakovano. Vendar je treba pogledati širšo sliko in okoliščine. Von der Leyen je leta gradila podobo voditeljice, ki lahko vodi EU skozi različne krize, a je zdaj doživela resen padec verodostojnosti. Na primer, po 700 dneh je v svojem govoru prvič omenila Gazo. Torej je razlog za padec njene verodostojnosti tudi v tem, da nima stališča do Srbije,” je za N1 dejala evropska poslanka Irena Joveva.

Vendar pa po besedah ​​Joveve to ne spremeni dejstva, da bodo evropski poslanci v Evropskem parlamentu, med njimi tudi komisarka Marta Kos, storili vse, kar bodo lahko za Srbijo.

“Stališče komisarke za širitev Kos je njeno stališče. Marta Kos je iz upravičenih razlogov zaostrila svojo retoriko do uradnega Beograda. Če pogledamo situacijo in vse, kar se dogaja v Srbiji, ter izjave Marte Kos, je jasno, da Von der Leyen zelo dobro ve, kaj govori. In poleg tega, da Ursula Von der Leyen vedno ve, kaj bo rekla Marta Kos, to dejansko pomeni, da se nekaj dogaja, in da je to začetek drugačnega uradnega stališča Evropske komisije do Srbije.”

Dejala je, da je prepričana, da se bo morala von der Leyen odločiti med gospodarskimi in človeškimi, demokratičnimi interesi, in da dejstvo, da v svojem zadnjem govoru ni omenila Srbije, ne pomeni, da se njeno stališče ne spreminja.

“Mislim, da se njen odnos spreminja, ker Marta Kos nikoli ne bi dala takšnih izjav o Srbiji, ne da bi Von der Leyen vedela zanje,” je bila mnenja evropska poslanka.

Na vprašanje, kaj je bilo ključnega pomena in kaj je vplivalo na spremembo smeri poslancev Evropskega parlamenta in Evropske komisije v smeri uradnega Beograda, je bila Joveva jasna:

“Stvari so v Srbiji šle predaleč in tega preprosto ni več mogoče ignorirati, četudi gre za visoke uradnike evropskih institucij. Vse to v Srbiji traja že dolgo. Ursula je prvič po 700 dneh nekaj rekla o Gazi, ampak ko to rečem, mislim, da za Srbijo ne bo potrebovala toliko. Dejstvo pa je, da se nekaj spreminja, zato se naš pritisk in pritisk ljudi v Srbiji ne smeta ustaviti. Ko gre za predsednika Srbije Aleksandra Vučića, problem ni le v tem, da ne zna nadzorovati svojega odnosa do poslancev Evropskega parlamenta. Veliko večji problem je način, kako ravna s svojim ljudstvom in mislim, da se tega v Evropi vsi vedno bolj zavedajo.”

Glede mehanizmov, ki jih ima Evropski parlament za pritisk na režim v Beogradu in pomoč študentom in državljanom, ki protestirajo, je Joveva pojasnila, da dojema politiko kot umetnost možnega:

“Vse je mogoče, če obstaja politična volja. V Evropskem parlamentu obstajajo mehanizmi in obstajajo še druge stvari, ki jih lahko storimo in jih tudi bomo. Zagotovo bo. Morda nova resolucija, neka uradna misija Evropskega parlamenta za Srbijo, pritisk ali nadzor nad obljubami srbskih oblasti, morda bodo to zahteve v zvezi s finančnimi sredstvi, neka oblika sankcij, vse je mogoče. Nekatere od teh stvari je lažje doseči, nekatere pa težje, ker moramo dobiti dovoljenje vseh 27 držav članic. Ampak to moramo storiti.”

V nadaljevanju je izpostavila, da imajo kritike, ki jih slišimo iz Evropskega parlamenta, zdaj večjo težo, ker so se okoliščine v Srbiji spremenile na slabše.

“Zdaj moramo sprejeti jasne korake, postaviti roke in ne smemo dovoliti, da oblasti v Srbiji uporabljajo EU kot krinko. Ekonomske vrednote so za nekatere posameznike še vedno pomembnejše od demokracije, in to v Evropski komisiji, vendar se tudi to spreminja. Vse bolj je očitno, da Vučić ni več dejavnik stabilnosti, niti za Ursulo von der Leyen. To ni več tako, ker je postal vir vseh nestabilnosti. Zato nekatere ekonomske vrednote niso več tako pomembne. In četudi von der Leyen morda osebno ne želi spremeniti svojega odnosa do njega, bo morala to spremeniti.”

Zaključila je z mislijo, da je prepričana, da bodo srbski študenti uvrščeni med prve tri predloge glede nagrade Saharov. Čeprav gre za predlog evropske poslanske skupine Renew Europe, je prepričana, da ta skupina ni edina, ki jih je nominirala za nagrado, saj to, kar počnejo ni pomembno le za Srbijo, temveč za nas vse.

 

Intervju je v celoti dostopen na naslednji povezavi.

Chat control. Chat control. Chat control.

Sem dobila vašo pozornost? Dobro.

Tisti občutek, ko se manipulacije in laži vrnejo kot bumerang tistim, ki pač manipulirajo in lažejo, ker drugega tako ali tako ne znajo. Tisti občutek, ko pride “tvojih pet minut”.

Saj bi bil super občutek, če ne bi bila tema resnično preveč občutljiva, da bi se na njej nabirale cenene politične točke. To pišem zato, ker ne bom dopustila podtikanj, sploh pa ne takšnih po potrebi, ker nekomu to odgovarja za neke politične programe. To pišem zato, ker od svojih stališč, principov in načel nikoli nisem in ne bom odstopala.

To pišem zato, ker sem en dan sramota, ki podpira spolne predatorje in se hkrati razglaša za veliko zagovornico otrok, svojo hčerko pa celo javno izpostavlja za potrebe svoje kandidature, drug dan pa sem … nič. Nič nisem, medtem ko so oni kar naenkrat vsi veliki zagovorniki pravice do zasebnosti. Tudi tisti oni, ki so glasovali ZA izjemo pri podaljšanju pravil, s katerimi se je omogočal dostop do zasebne – ponavljam, zasebne – komunikacije. A to ni bil “chat control”? Absolutno je bil. In absolutno sem bila takrat edina proti.

Na fotografijah imate dokaze. Na eni strani moje izjave, na drugi bizarne trditve določenih, tudi politikov, ki mislijo, da lahko govorijo in napišejo karkoli – pri čemer sploh ni pomembno, ali je res ali ne. Tistih, ki svoja stališča prilagajajo trenutnim aplavzom ali – še huje – lastnim koristim.

Zato … da, to je mojih pet minut. Pet minut, ki so v resnici večne – ker sem dosledno proti splošnemu nadzoru zasebnih komunikacij. Dosledno PROTI “chat control” uredbi. Dosledno ZA svoja stališča, vedno in povsod.