Evropska poslanka iz Slovenije Irena Joveva je bila v nedeljo, 25. januarja 2026, gostja oddaje Istraga sedmice na bosanskohercegovski televiziji Hayat. V pogovoru je komentirala odnos ameriškega predsednika Donalda Trumpa do Evropske unije ter pojasnila, zakaj mora EU na takšne pritiske odgovarjati enotno, samozavestno in dosledno v obrambi lastnih demokratičnih pravil in vrednot.

Na vprašanje o svojih neposrednih nastopih v plenarni dvorani, ko je bilo govora o naraščajočih geopolitičnih napetosti je Joveva poudarila, da njena drža ni stvar preračunavanja, temveč osebnih načel. Ob tem je opozorila, da ravnanja predsednika Združenih držav ne vplivajo zgolj na ameriško notranjo politiko, temveč imajo resne in dolgoročne posledice za Evropo in globalno stabilnost.

”Ključna poanta danes je odgovornost. Ko imaš voditelja najmočnejše države na svetu, ki relativizira institucije in demokracijo ter širi lažne novice, to neposredno vpliva tudi na Evropo in globalno stabilnost.”

Po njenem bi morala Evropska unija v takšnih razmerah zavzeti jasno in enotno držo ter brez omahovanja braniti lastna pravila. ”Mi moramo biti tisti, ki branimo naše zakone in pravila ter jasno povemo, da področje vladavine prava ni pogajalska kategorija. Najlažje bi bilo sicer molčati, a prav ta molk normalizira politični ekstremizem, česar si ne smemo dovoliti.”

V nadaljevanju se je dotaknila tudi prihodnjih odnosov med EU in ZDA ter poudarila, da partnerstvo ne pomeni podrejenosti. ”ZDA morajo ostati partner in zaveznik Evropske unije, vendar mora biti meja jasna. Partnerstvo da, podaništvo ne. Prav zdaj je trenutek, ko mora Evropa okrepiti lastne načrte, svojo strateško avtonomijo in politično samozavest. Takšen pristop ni protiameriški, temveč izrazito proevropski.”

Na vprašanje, ali je Trump v zadnjem času omilil svoje napade zaradi enotnega stališča Evropske unije, je pojasnila, da se Trump pogosto umakne takrat, ko naleti na usklajen in organiziran odpor. Ko Evropa nastopi enotno, postane resen politični igralec, kar je jasen dokaz, da ima evropska enotnost dejansko težo, je še dodala.

Spregovorila je tudi o vlogi Evropskega parlamenta pri zaustavitvi ratifikacije trgovinskega sporazuma z ZDA. Kot je poudarila, Parlament ni zgolj institucija, ki bi zgolj avtomatično potrjevala odločitve najmočnejših političnih akterjev, temveč ima jasno odgovornost do državljanov in do varovanja temeljnih vrednot Evropske unije. ”Parlament ni samo notar, ki bi po avtomatizmu potrjeval dogovore velikih igralcev. Ta sporazum, ki je bil izpogajan za zaprtimi vrati, je bil ponižujoč za Unijo.”

V zadnjem delu pogovora se je dotaknila tudi razmer v Srbiji in kritično ocenila odnos aktualne oblasti do demokracije. ‘‘Evropski parlament večkrat rešuje čast EU in to se znova kaže na primeru Srbije. Ljudje v Srbiji si zaslužijo boljšo prihodnost, vendar se to s trenutno oblastjo žal ne more zgoditi.” Kljub temu je izrazila optimizem, da bo Srbija nekoč le postala del evropske družine.

Celoten pogovor je dostopen s klikom na povezavo.

Evropska poslanka Irena Joveva je v ponedeljek, 22. decembra 2025, v avtorskem zapisu v tiskani izdaji časopisa Večer objavila razmislek o tem, zakaj si Evropa ob koncu leta ne sme več privoščiti iluzij o umirjanju sveta. V njem opozarja, da se globalne razmere ne umirjajo, temveč se vse bolj zaostrujejo, Evropska unija pa v takšnem okolju prepogosto deluje reaktivno, namesto da bi nastopila samozavestno in strateško.

Kot osrednji primer takšnega ravnanja Joveva izpostavi dogajanje v Turnberryju, idilični škotski vasici z okoli 150 prebivalci, kjer pa je Evropska unija pod pritiskom administracije Donalda Trumpa pristala na dogovor, ki ji je prinesel konkretno gospodarsko škodo brez kakršnihkoli koristi. Po njeni oceni je kisel, prisiljen nasmeh predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen ob predsedniku ZDA postal simbol nemoči vodenja evropske politike in pomanjkanja pogajalske samozavesti. Trgovinskega sporazuma, ki je razgalil pomanjkanje političnega poguma, ne gre brati zgolj kot osamljen spodrsljaj Unije, temveč kot jasno opozorilo in simptom širšega vzorca, v katerem Evropska unija vse pogosteje reagira na zunanje pritiske, namesto da bi sama oblikovala smer in branila lastne interese.

Joveva nadalje opozarja, da je drugi mandat Donalda Trumpa razgalil tudi globljo, sistematično razgradnjo liberalne demokracije v ZDA. Pravosodje se uporablja kot orožje za politične pregone, mediji postajajo tarča neposrednih napadov, univerze so kaznovane, nasilni skrajneži pa pomiloščeni. Pravo nadomešča gola moč, konflikti interesov postajajo pravilo, institucije, ki so se za delovanje demokratične države gradile stoletja, pa se spreminjajo v kolateralno škodo političnih obračunov. Tako so denar, osebni interesi in lojalnost brezsramno izrinili institucije, pravno državo in solidarnost, posledice pa se ne ustavijo na ameriških mejah, še dodaja Joveva.

Kot še navaja, je Evropa danes tarča političnih, gospodarskih in ideoloških pritiskov, zlasti na področju pravne države, okoljskih standardov in digitalnih pravil. Ti pritiski niso naključni, temveč del širše strategije slabljenja evropskih pravil in vrednot v imenu deregulacije in interesov najmočnejših. Ob tem poudarja, da nevarnost ne prihaja le od zunaj. Enako problematični so notranji zavezniki teh procesov, politične sile znotraj Evropske unije, ki doma sistematično spodkopavajo zaupanje v evropske institucije, relativizirajo pomen demokracije in pravne države ter z navdušenjem prevzemajo retoriko kulturnih vojn.

V zapisu še poudari, da ne gre za spopad držav, temveč za spopad dveh vizij Zahoda, ki ZDA in EU postavlja na nasprotna bregova. Avtoritarne, ki temelji na moči in izključevanju, ter demokratične, ki sloni na človekovih pravicah, pravni državi in mednarodnem pravu. Slednja je evropska, vendar samo, če jo Evropa zna in zmore braniti – tudi pred lastnimi, notranjimi rušitelji.

Joveva zapis sklene s prepričanjem, da Evropska unija ni tako šibka, kot se zdi, ne sme pa popuščati pri izvajanju svojih zakonov, niti jih prilagajati interesom drugih. Evropska unija mora tako ostati interesom svojih državljank in državljanov, saj bo le tako mogoče odbiti zunanje pritiske in notranje kulturne revolucionarje.

Celoten zapis Irene Joveve je bil objavljen v tiskani izdaji časopisa Večer.