Joveva za REUC: Študentje nas ves čas opominjajo, da je podpora demokraciji pomembna za kredibilnost EU

Evropska poslanka Irena Joveva je danes, 29. aprila 2025, v intervjuju za spletni portal REUC spregovorila o simboličnem sprejemu srbskih študentov v Strasbourgu, političnih razmerah v Srbiji in prihajajoči razpravi v Evropskem parlamentu o stanju vladavine prava v tej državi. Študentje nas ves čas opominjajo, da je podpora demokraciji in boju proti korupciji v regiji Zahodnega Balkana pomembna ne le za prihodnost Srbije in vseh drugih držav, temveč tudi za verodostojnost same Evropske unije, je ob tem poudarila.

Uvodoma je Joveva opisala čustveno vzdušje ob sprejemu študentov, ki so s simbolično kolesarsko akcijo opozorili na politične razmere v svoji domovini. »Njihov prihod v Strasbourg je bil tudi zame zelo čustven,« je dejala ter dodala, da jo je njihova predanost boju za boljšo prihodnost osebno globoko ganila.

Ob tej priložnosti so študenti parlamentarcem predali podrobno poročilo o dogodkih v Srbiji, ki ga bo Joveva skupaj s poslanskimi kolegi predala predsednici Evropskega parlamenta Roberti Metsoli. »Ne gre za postavljanje na eno ali drugo stran, temveč za podporo človekovim pravicam, vladavini prava, demokraciji in transparentnosti,« je poudarila.

Ob tem je napovedala, da bo Evropski parlament kmalu razpravljal in glasoval o kritičnem poročilu o vladavini prava v Srbiji. »Tudi sama sem s svojo ekipo pripravila nekaj amandmajev, predvsem na področju pravne države in temeljnih pravic, ki so bili vključeni v končno besedilo,« je pojasnila ter opozorila, da trenutna situacija v Srbiji ni vzdržna in da morajo biti priporočila iz poročila nujno sprejeta in uresničena.

Joveva je v pogovoru komentirala tudi pomanjkanje odziva predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen na dogajanja v Srbiji ter poudarila, da ignoriranje dogajanja v Srbiji s strani visokih predstavnikov Unije ne sme biti sprejemljivo. Kljub odsotnosti neposrednega odziva predsednice Komisije na poziv evropskih poslancev, pa Joveva pričakuje, da se bo reakcija zgodila: »Čas je za radikalno spremembo politike EU do Zahodnega Balkana – brez kompromisov glede temeljnih demokratičnih vrednot,« je zaključila.

Celoten intervju je dostopen na povezavi.

/0 Comments/objavil/a
,

Evropska metamorfoza

Nekoč (maja 2023) je za sedmimi vodami (reko Dravo) in sedmimi gorami (Pohorjem) v majhnem mestecu (Rušah) živel študent medicine. Na tak način želim začeti svoj Bruseljski potopis, kajti takrat, maja 2023 se mi je pripravništvo v Evropskem parlamentu zdelo kot pravljica-čudovito, a tako nedosegljivo. Na tisto ležerno popoldne, sem ne sluteč na prihodnjo pustolovščino, brskal po Instagramu, nakar mi oko ujame objave Irene Joveve o pripravništvu v njeni pisarni. Kot velik zagovornik evropskega projekta

in sledilec Ireninega dela, bi to z veseljem opravljal. A kot medicinec? Ali je to zame? Ali sem dovolj sposoben? Objavo opazujem, dvakrat, trikrat preberem in po nekaj trenutkih začnem »skrolati« naprej. Negotovost je razlog, da sam sebe prepričam, da se ne morem prijaviti, kajti ostalo mi je še celo leto prakse dela v bolnici, hkrati pa kaj bo delal bodoči zdravnik v pisarni poslanke, saj vendar nimam ustreznih veščin ali izobrazbe za tako delo. In to je to.

Nato septembra istega leta vidim vabilo v Bruselj. Poslanka Joveva organizira strokovno ekskurzijo v Evropski parlament. Pogledam datume, vidim, da mi gredo skozi in se na izlet prijavim-da vsaj v tistih treh dneh vidim delovanje teh oddaljenih institucij, če že nisem zbral dovolj odločnosti, da se prijavim na pripravništvo. V belgijski prestolnici, na deževen novembrski dan tudi prvič spoznam Ireno. Na kratko pokramljava, povem ji tudi, da sem videl da razpisuje pripravništva, a da verjetno kot jutrišnji doktor ne sodim v Evropski mehurček. Ona se mi samo navihano nasmeje in reče, da to ni nikakršna ovira in če menim, da bi bilo to delo zame naj se prijavim na naslednji razpis, ko ali če ta bo. Razpis, ki sem ga zamudil, je bil namreč zadnji razpis mandata in prihodnost je potem za vse uganka. Z obžalovanjem, da se nisem prijavil že prej, sva s poslanko zaključila pogovor, namreč bilo je še veliko obiskovalcev, ki so se želeli z Ireno pogovoriti, a hkrati menim, da sem nekje globoko v sebi vedel, da bo Irena ponovno izvoljena in da se bom pa takrat zares prijavil na to delovno mesto.

1. POGLAVJE: ODISEJA

Svoj čas ponovno zapravljam na socialnih omrežjih. In ponovno vidim razpis za pripravništvo v Irenini pisarni. Okej, sedaj sem absolvent in imam čas, da se prijavim, zato tokrat ne oklevam in takoj zagrabim priložnost. Priložim svoj življenjepis in motivacijsko pismo in pošljem. In nato čakam. Vmes se odpravim na izlet v Pariz, kjer med kosilom v eni izmed neštetih pariških restavracij dobim na telefon obvestilo, da sem prejel sporočilo iz pisarne poslanke Joveve. Preberem in ugotovim, da imam samo nekaj dni, da za vajo napišem dva govora, a glej ga zlomka-do roka za oddajo, sem še vedno obiskovalec francoske prestolnice. Zvečer v hotelu premlevam, kako to izpeljati in na koncu oba g

Moja najljubša zgradba v Bruslju-Kraljeva palača

ovora spišem v aplikaciji za opombe. Oboje pošljem in nato nadaljujem s svojim potovanjem, nakar ob povratku v Slovenijo prejmem klic iz lokalne pisarne, da sem bil izbran za naslednji krog in da bom imel intervju s poslanko in njenima dvema asistentoma na daljavo. Po opravljenem intervjuju se ti poraja mnogo vprašanj; ali sem odgovarjal dovolj dobro, ali sem pravilno ubesedil svojo misel, ali sem preveč blebetal,… Dnevi po intervjuju, medtem ko ekipa izbira koga bo sprejela medse, so bili kar stresni, predvsem ta negotovost in nek dvom vase. Kmalu dobim sporočilo, da sem bil izbran za pripravnika. Sporočilo preberem nekajkrat, vsako besedo, ne, vsako črko posebej, da se prepričam, da nisem kje spregledal besedice nisi ali ne. Z veseljem obvestim vse, da sem bil izbran in se nato začnem pripravljati na pravo odisejo-pot v Bruselj.

Spakiram svoje kovčke in že letim iz Zagreba proti Belgiji. Prvi vikend pred svojim prvim delovnim dnevom preživim z ogledom mesta s svojo novo sostanovalko in najemodajalko-asistentko Žano. Na hitro si ogledava vse pomembnejše točke mesta, tako da sem dokaj hitro doživel lep vtis, predvsem tudi zaradi čudovitega vremena.

Prvi dan me sprejme asistentka Elma, ki mi pomaga pri ureditvi vsega potrebnega in me nato popelje po vseh pomembnejših točkah v parlamentu, ki bodo za moje delovanje tukaj relevantne, pa tudi najbolj

Pogled v nebo skozi Atomium

zanimive kotičke, kjer se pije kavico, je in sprošča. V pisarni spoznam tudi duhovitega asistenta Roka ter Niko in Klemna, asistenta Marjana Šarca. Vendar kar hitro postanem preobremenjen z vsemi novimi informacijami, ki sem jih v zelo kratkem času prejel, hkrati pa sem si moral v glavi zarisati tudi zemljevid vse zgradb, saj nisem želel nenehno spraševati: »Kam že moram iti? Kje je že to?«, vendar pa sedaj, ko to pišem, vem, da bi mi vsak od članov ekipe z veseljem odgovoril in pomagal. Preden sem vstopil skozi vrata parlamenta prvič, sem mislil, da bo prvi dan namenjen administraciji, a se je izkazalo, da sem se precej zmotil-namreč moj prvi delovni dan je imel zasedanje odbor

SANT-Odbor za javno zdravje, to je seveda nekako moje področje. Morda na tem mestu ena opomba: v EU mehurčku se uporablja dosti žargonskih izrazov, namreč vsak odbor in vsaka delegacija imata svoje »bruseljsko« ime, ki ga tudi vsi uporabljajo. Prvi dan (ali teden) lahko imaš kar dosti težav s tem, kaj je »group«, kaj je »WG« in kateri odbor je kaj. A se vsega hitro naučiš, hkrati si tako ali tako najbolj v stiku s temi, v katerih dela tvoj poslanec, je pa pri Ireni tudi to, da imaš veliko prostora, da sodeluješ na temah, ki so tebi osebno zanimive, zato imaš proste roke pri izbiri dela.

2. POGLAVJE: MISIJA STRASBOURG-MISIJA NEMOGOČE

Ena izmed mnogih galerij, ki sem si jih na potovanju ogledal

Drugi teden pripravništva, se je večji del ekipe odpravil v Strasbourg, jaz sem tokrat ostal stacioniran na »štabu«, tako da sem večino časa preživel z Elmo, s katero pa sva se po službi kdaj odpravila tudi na pokušino dobrih vin, saj sva oba strastna ljubitelja te žlahtne pijače. Tretji in četrti teden sta bila bolj klasična tedna, saj so v bruseljskih prostorih potekali sestanki skupin in odborov, a bi kljub temu opozoril, da v Parlamentu ne obstaja običajni dan, kajti vsak dan posebej je nekaj novega, drugačnega, nepričakovanega. V tem času se je kot pripravnica Marjanu Šarcu v sosednji pisarni pridružila tudi Tara, s katero sva ob kavici nato pokramljala vsak dan in sva sedaj že dobra prijatelja.

Skozi tedne sem spoznaval tudi Ireno. Morda ima kdo predstavo, da so poslanci vzvišeni in oddaljeni in včasih imamo občutek, da so kot funkcionarji izgubili stik z realnostjo in zahtevajo strahospoštovanje. Irena je čisto nasprotje tega. Sprva je treba dodati, da je Irena zelo mlada in občasno sem pozabil, da je moja šefica, saj je bila sproščena in zabavna. Skupaj s svojo ekipo so poosebljenje pridnega dela, sočasno pa se znajo pohecati. Pogosto smo skupaj šli na kosilo, kjer sem se že prvi dan počutil sprejetega, kot da sem tudi sam že dolgo časa del ekipe. Nikoli me niso izključevali ali mi dajali občutek, da sem kot pripravnik manj vreden ali da je moje delo manj pomembno. Kakor je bilo tudi oglaševano, to ni kuhanje kavic za poslanko, marveč te povabijo tudi na pomembne sestanke in ti naložijo odgovorno delo, tako da se lahko dodobra priučiš te prefinjene obrti.

Tradicionalna arhitektura v mestnem središču Strasbourga

Moj peti teden je zaznamovala selitev celotne institucije in vsej njenih tisočih zaposlenih v francosko obmejno mestece-Strasbourg. Spet nova stavba, nova pisarna, nov način dela. Tokrat z Žano nisva stanovala skupaj, sva si pa delila pisarno in tudi najina pisarna je funkcionirala kot stanovanje Monice, za vse, ki ste gledali serijo Prijatelji (Friends) veste o čem govorim, in sicer je delovala kot zbirališče za Irenino in Marjanovo ekipo, saj sva imela najboljšo kavo. Celotna misija v Strasbourgu je bila precej stresna, saj se na plenarnih sejah sprejemajo pomembne odločitve in zato dela ni nikoli zmanjkalo, obenem pa je še stavba, v kateri smo delali, izjemno konfuzna, sam se izgubil na hodniku pred lastno pisarno, tako da je bila to dodatna obremenitev. Že skoraj 6-urna vožnja iz Belgije skozi Luksemburg v Francijo te izčrpa, vendar pa sem tam doživel tudi marsikaj lepega. Znotraj parlamenta me je najbolj navdušil zastekljen prehod čez reko, ob kateri pa so v rožnatih barvah cvetela drevesa in dajala razgledu sanjsko podobo. Zanimivo je bilo opazovati tudi dogajanje v plenarni dvorani, kjer lahko zapadeš v hipnozo, ko z vrha prostora opazuješ pulzirajoči val dvigajočih se rok, medtem ko poslanci glasujejo. Obvezen je bil seveda tudi sprehod po starem mestnem središču, ki te popelje naravnost v pravljični svet in ogled galerij in muzejev, ki hranijo prekrasne zbirke umetniških del za vsak okus. Če potegnem črto-misija nemogoče-uspešno opravljena.

3. POGLAVJE: A JE ŽE KONEC?

Po še enem »normalnem« tednu je sledil zeleni teden, to je teden ko poslanci niso prisotni v parlamentu. Porabil sem svoj dopust, nekajkrat sem se pa še vseeno odpravil v službo in opravil delo, ki mi je še ostalo. Ta čas sem izkoristil, da sem si z novimi prijatelji šel ogledati tudi Antwerpen in Waterloo, kakor sem si z starimi prijatelji, ki so me prišli obiskati ogledal Amsterdam in Bruselj. Za vse, ki se boste odpravili po mojih pripravniških stopinjah priporočam, da si vzamete čas tudi za izlete, saj so povezave (kljub občasnih stavkam javnega prevoza) odlične, poceni in redne, bližnja mesta pa so izjemna in očarljiva.

Brugge

Vsak dan sem izkoristil tudi za raziskovanje samega mesta, kjer sem živel. Pri pripravništvu štejejo tudi prijatelji, ki si jih tukaj ustvariš in s katerimi greš vsak četrtek na »plux« (to pa je sproščeno druženje in veseljačenje na trgu pred parlamentom) in katerim sem hvaležen za vsako skupno preživeto minuto na vseh pijačah, izletih in pohajkovanjih. Čeprav je Bruselj veliko mesto, pa je svet zelo majhen in tukaj sem se tudi ponovno srečal s staro znanko iz študijskih ter preko nje in Tare spoznal ostale Slovence ter nekaj inozemcev, ki delajo v Evropskem parlamentu in ostalih institucijah Evropske unije in sem ob teh druženjih spoznal, da smo lahko kljub različnim političnim mnenjem medsebojno spoštljivi. Bruselj sem sam dojel kot mesto mladih in praktično ni bilo dneva, da se ne bi družil na polnih trgih, tukaj tudi ponoči mesto živi in je polno ljudi, to pa je nekaj, kar sam nenehno pogrešam v Mariboru. Marsikdo se je nad prestolnico Kraljevine Belgije zmrdoval, toda sam menim, da je mesto imenitno. Vreme je bilo nenehno sijajno (za kar vem, da je doživetje, ki si ga z menoj delijo redki), na vsakem kotičku se nahajajo prelestni parki in kot ljubitelja umetnosti, me je navdušil tudi spoj različnih arhitekturnih slogov.

Polje, kjer je potekala bitka pri Waterlooju

Edina kritika, ki jo imam so kupi smeti, ki se občasno pojavijo kot gobe po dežju in edina stvar, ki mi je manjkala je bila reka, saj se sam ob njih rad sprehajam in vajen sem iz drugih mest, da kadar slediš reki, vedno najdeš svojo pot.

Moj zadnji teden je potekal v znamenju pisanja tega bloga. Preden sem sem prišel, se mi je dva mesca zdelo izjemno dolgo obdobje. A ta trenutek imam občutek, da je minilo v času enega mežika oči. Zdi se mi, da se imam še toliko za naučiti in še toliko za videti in ko sem videl, da je zadnji teden, sem se resno vprašal: »A je že konec?« Ljudje so me tu mnogokrat vprašali, zakaj sem prišel delati sem, kot nekdo, ki se šola za zdravnika in vedno sem jim povedal, da je življenje zelo kratko in zato moraš poskusiti in narediti čim več stvari, sploh tistih, ki te zanimajo, zmeraj pa sem dodal, da sem se zdravnik odločil postati, da ljudem pomagam, a kot zdravnik lahko na dam pomagaš morda 10, 20 ali 50 ljudem, če pa v politiki deluješ pošteno in načelno pa lahko pomagaš milijonom.

Antwerpen

EPILOG

Kako sedaj gledam na izkušnjo, medtem ko ustvarjam ta zapis? To je bilo nekaj najbolj edinstvenega, kar sem doživel in vsakomur priporočam, da če ima možnost in željo, da se prijavi na to nepozabno izkušnjo. Ali poznate tisti filmski kliše, ko se protagonist zbudi na koncu filma in ugotovi, da so bile vse to sanje? Tako nekako se sam počutim na koncu svoje poti. Za vse skupaj imam občutek, da je minilo v enem samem hipu, vse skupaj pa je delovalo kot sen. Tokrat še zadnjič opazujem sonce skozi okno svoje pisarne in

razmišljam o zadnjih dveh mesecih in kako mi je ta doživljaj spremenil življenje. Spoznal sem toliko novih ljudi, naučil se dosti novega in skozi svoje bivanje v “kraju na močvirju” (to je etimološka razlaga imena mesta) spoznal tudi samega sebe. Posebej bi se rad zahvalil svojih sodelavcem, Elmi za vso pomoč in vsakodnevno klepetanje, Roku, da je s šalo ustvaril dobro vzdušje, Žani za gostoljubje in vse filmske večere ter Ireni, da mi je to priložnost sploh omogočila in mi vedno svetovala, kadar sem nasvet potreboval.

Ta pravljica ima srečen konec. Sonce zunaj prijetno sije, vse cveti in sam sem najbolj hvaležen in vesel, da sem lahko to v tem kratkem času, ki nam je tukaj dan, doživel in delil to pustolovščino s temi ljudmi. Hvala vam.

-Andraž

 

/0 Comments/objavil/a

Iz Marcelovega studia naravnost v Strasbourg: Joveva o pogumu mladih in dvojnih standardih in evropskih izzivih

Evropska poslanka Irena Joveva je bila v ponedeljek, 14. aprila 2025, gostja pogovorne oddaje Marcel na Televiziji Slovenija. V pogovoru z voditeljem Marcelom Štefančičem je spregovorila o raznoliki paleti tem, ki segajo od geopolitike in krize vrednot znotraj Evropske unije do kulturnih simbolov, kot je tekmovanje za pesem Evrovizije, aktualnem dogajanju v Srbiji in politični nestabilnosti v Bosni in Hercegovini.

Uvodoma je Joveva poudarila, kako pomembno je, da Evropska unija na novo razume svojo vlogo v hitro spreminjajočem se svetu. Opozorila je na potrebo po večji odločnosti in enotnosti pri odzivih na nepredvidljive poteze ameriške administracije:

»Želim si, da Evropska unija spremenjene razmere v ZDA in v mednarodnih odnosih vendarle izkoristi. Vedno govorimo, da smo najmočnejši, ko smo enotni. A potem se vsaka država članica obnaša sebično. Premalo je poguma, premalo odločnosti. Želim si drznejših ukrepov.«

Ob tem je poudarila, da evropski poslanci pogosto sprejemajo pomembne odločitve, a se te zatikajo v Evropskem svetu, kjer imajo glavno besedo vlade držav članic. Ravno ta razkorak med parlamentarnim pogumom in vladno previdnostjo, kot je dejala, zavira prepotrebne spremembe.

Odziv Unije na dogajanje v Gazi je označila kot eno najočitnejših manifestacij dvojnih standardov, ki jih po njenem mnenju EU ne bi smela tolerirati: »Glejte, Rusija je agresor, Ukrajina je žrtev. A odločnost, ki smo jo pokazali pri Ukrajini, pogrešam pri genocidu, ki se dogaja v Gazi. Te odločnosti dejansko ni, pa bi bilo zelo enostavno – tako kot smo sankcije uvedli proti Rusiji, bi jih morali tudi proti Izraelu. Embargo na orožje, suspenz pridružitvenega sporazuma in tako dalje.«

Poudarila je, da je nesprejemljivo, da so nekateri voditelji držav članic vnaprej napovedali, da ne bodo spoštovali naloga Mednarodnega kazenskega sodišča za aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki je pred nedavnim obiskal Madžarsko.

Čeprav so pristojnosti Evropskega parlamenta omejene, je Joveva poudarila, da to nikakor ne pomeni, da smejo poslanci molčati. »Voditelji držav, ki sedijo na položajih, so precej močnejši od evropskih poslancev. A to ne pomeni, da smo tiho ali da ne kričimo. Jaz sem tudi prekršila marsikatero plenarno pravilo, ker sem kričala – tudi dobesedno. Sredi plenarne dvorane sem kazala fotografije palestinskih otrok, ki so umrli zaradi lakote, zaradi genocida, ki se dogaja.«

V tem kontekstu je utemeljila tudi svojo podporo pobudi, naslovljeni na Evropsko zvezo za radiodifuzijo, da naj se Izrael izključi iz letošnjega tekmovanja za pesem Evrovizije. Kot je dejala, je Evrovizija že dolgo več kot le glasbeno tekmovanje: »Že dolgo vemo, da Evrovizija ni samo glasba, ni samo umetnost, gre za absolutno politično prireditev s političnimi sporočili. In že zato Izrael tam zagotovo nima mesta. To enostavno ni prav.«

Dotaknila se je tudi razmer v Bosni in Hercegovini, ki jo kot regijo spremlja že vrsto let in kjer se Unija trenutno kaže nekoliko bolj odločno. Pri tem je znova poudarila pomen razlikovanja med posameznikom in celim narodom: »Treba je razumeti, da obsodba enega človeka še ne pomeni obsodbe celega naroda. A ta en človek drži za talce cel narod, pa še kakšen drug narod. Bosna in Hercegovina je iz treh narodov in vsi narodi imajo pravico do boljšega in lepšega življenja.«

Pogovor se je v zaključku posvetil tudi aktualnim razmeram v Srbiji. Na vprašanje, ali podpira predsednika Vučića ali študente, ki protestirajo za demokratične vrednote, je Joveva odgovorila brez ovinkarjenja: »Podpiram točno to, kar študentje zagovarjajo. To so stvari, ki jih zagovarja tudi Evropska unija – in to bi morala ta ista Evropska unija glasno in jasno povedati.«

Ob koncu je poslanka razkrila, da se že nekaj ur po oddaji odpravlja na pot v Strasbourg, kjer bo simbolično pričakala prav te srbske študente, ki se tja odpravljajo s kolesi.

Poleg evropske poslanke Irene Joveve sta v oddaji sodelovala tudi evropska poslanca Matjaž Nemec in Vladimir Prebilič. Celoten pogovor si lahko ogledate s klikom na povezavo.

/0 Comments/objavil/a

Evropa prihodnosti skozi oči mladih v Postojni

Evropska poslanka Irena Joveva se je v ponedeljek, 14. aprila 2025, udeležila okrogle mize v Srednješolskem centru Postojna na temo Evropa prihodnosti in solidarnosti, kjer je skupaj z dijakinjami in dijaki ter kolegi iz evropske in nacionalne politike razpravljala o prihodnosti Evrope – s posebnim poudarkom na solidarnosti in mladih. Dogodek, ki ga je povezoval imetnik naziva državljan Evrope  Sandi Curk, je združil aktualne teme stanovanjske politike, trajnostnega razvoja, prihodnosti zdravstva in vloge mladih kmetov.

Uvodoma je glede položaja mladih v današnji Evropi Joveva izpostavila številne izzive, s katerimi se ti soočajo – od draginje do omejenih možnosti pri dostopu do stanovanja in kakovostnih delovnih mest. Po besedah Joveve je za verodostojno evropsko politiko nujno, da pokaže več poguma in odločnosti, še posebej pri temah, ki zadevajo prihodnost generacij, ki prihajajo.

Med pogovorom se je poslanka kritično odzvala na nekatere aktualne mednarodne izzive, pri čemer je posebej opozorila na dvojna merila Evropske unije pri odzivanju na krize: »Pri Palestini pogrešam enako odločnost, kot jo EU kaže v podpori Ukrajini.« Spregovorila je tudi o razmerah v regiji Zahodnega Balkana, kjer je trenutno najbolj dejavna, zlasti pri spremljanju dogajanja v Srbiji ter Bosni in Hercegovini.

V središču razprave je bilo tudi zdravstvo – predvsem duševno zdravje mladih, ki ga Joveva že dalj časa postavlja visoko na svoj politični seznam prioritet.

»Duševno zdravje je bilo dolgo časa prezrto, a končno postaja tema evropske politike. Zlasti v času po pandemiji moramo okrepiti mehanizme, ki bodo mladim nudili podporo, preden pride do stisk,« je dejala.

V nadaljevanju se je zavzela tudi za nadaljnji razvoj Evropske zdravstvene unije, ki bo državam članicam omogočila hitrejše, bolj usklajene in trajnostne odzive na prihodnje zdravstvene izzive.

Na področju prehranske varnosti in samooskrbe je poslanka poudarila pomen podpore manjšim in lokalnim kmetijam, ki so pogosto prezrte v evropski kmetijski politiki:

»Skupna kmetijska politika ostaja največji proračunski okvir EU. Ključno je, da so sredstva porabljena učinkovito – tudi v korist manjših kmetij, ki jih je treba razbremeniti administrativno in podpreti razvojno,« je ob tem izpostavila.

Tudi razprava o dvojni lokaciji Evropskega parlamenta (Bruselj – Strasbourg) ni izostala. Joveva je tu pojasnila, da kljub prizadevanjem poslank in poslancev, da bi Parlament deloval le na eni lokaciji, končne odločitve ostajajo v rokah držav članic, saj bi bile potrebne spremembe temeljnih pogodb EU:

»Popolnoma se strinjam, da gre za potrato čas in sredstev. V parlamentu vsakič znova izglasujemo en sedež. A dokler ni politične volje držav članic za spremembo temeljnih pogodb, bomo morali potovati v Strasbourg.«

Današnja okrogla miza in izmenjava mnenj z dijakinjami in dijaki je tako znova potrdila, da je odprt in iskren dialog z mladimi nepogrešljiv za oblikovanje prihodnosti Evropske unije. Poleg poslanke Irene Joveve sta v razpravi sodelovala tudi evropski poslanec Marjan Šarec in minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac.

Galerija slik:
/0 Comments/objavil/a

Z združevanjem lokalnega in evropskega v prihodnost liberalne Evrope

Evropska poslanka Irena Joveva je v soboto, 12. aprila 2025, v imenu politične skupine Renew Europe v Naklu gostila dvodnevno izobraževalno srečanje »Renew Europe Goes Local – Slovenija: Osrednji del evropske zgodbe«. Dogodek je povezal evropsko in lokalno raven ter poudaril, kako ključno je sodelovanje pri uresničevanju skupnih vrednot in ciljev – od varovanja demokracije in vladavine prava do trajnostnega razvoja in socialne pravičnosti.

V uvodnem nagovoru je Joveva predstavila delovanje skupine Renew Europe v Evropskem parlamentu ter poudarila njen pomen za vsakdanjik ljudi v Sloveniji. Evropske politike morajo biti po njenem mnenju državljankam in državljanom dostopne, razumljive in predvsem – relevantne.

Dogodek je ponudil dragoceno priložnost za poglobljen vpogled v delovanje evropskih institucij, hkrati pa odprl prostor za razprave o aktualnih izzivih, ki presegajo državne meje. Udeleženci so razpravljali o strateških odnosih med EU in ZDA, varnostnih vprašanjih in krepitvi evropske obrambne zmogljivosti, o nujnosti zelenega prehoda ter o ključni vlogi transparentne in učinkovite komunikacije evropskih vsebi

n na lokalni ravni.

Joveva je izpostavila, da Evropska unija ne sme biti dojeta kot oddaljen birokratski aparat, temveč kot konkretna priložnost za razvoj – v okolju, zdravstvu, digitalizaciji in predvsem za prihodnost mladih. Lokalniodbori in državljani so pri tem bistveni soustvarjalci evropskih rešitev.

V ospredje je postavila tudi vrednote, ki jih sama dosledno zagovarja in so temelj političnega delovanja Renew Europe in Gibanja Svoboda: vladavina prava, človekove pravice, svoboda medijev, spoštovanje raznolikosti in solidarnost.

V nadaljevanju srečanja so se udeleženci ozrli tudi na globalna dogajanja – od ruske agresije na Ukrajino in konflikta v Gazi do geopolitičnih trenj v Aziji ter nevarnih pritiskov na demokratične institucije znotraj same Evropske unije.

Soočeni z vse bolj kompleksnim svetom se poraja ključno vprašanje: kako zaščititi odprto, svobodno in pravično družbo?

Za Jovevo odgovor ni v pasivnosti, temveč v aktivni udeležbi državljanov, gradnji zaupanja in povezovanju vseh ravni odločanja – lokalne, nacionalne in evropske.

Dogodek je jasno pokazal, da je sodelovanje med evropskimi institucijami in lokalnim okoljem ne le mogoče, temveč nujno. Ključno je, da temelji na dvosmernem dialogu, skupnih vrednotah in dolgoročni viziji. Renew Europe in Gibanje Svoboda ostajata zavezana Evropi, ki gradi na znanju, vključevanju, spoštovanju raznolikosti in zaupanju v skupno prihodnost.

/0 Comments/objavil/a

“Zakaj pa, če mi ni treba?”

“Zakaj pa, če mi ni treba?”

Zakaj pa bi javno objavljali vse sestanke, če ni treba? Zakaj pa bi javno objavljali porabo denarja za stroške pisarne, če ni treba? Zakaj bi sami sebi postavljali neke standarde, če ni treba? Zakaj pa ne bi vzeli kovčka, telefona, potovanja … če je pa reeees treba?

To, da pravila niso dovolj stroga, ne pomeni, da si jih ne moremo postaviti sami. Kot nekdo, ki bi moral biti IZKLJUČNO dober zgled.

Jaz sem si jih. In medtem ko se čudim takšnim in drugačnim podkupovalnim aferam, pa tudi ljudem v politiki, ki mislijo, da je recimo obsodba zaradi zlorab EU denarja “krivosodje” (znana fraza, kajne?) … vselej pridem do enakega zaključka.

Na koncu dneva imamo lahko še tako stroga pravila, še tako strogo zakonodajo, še toliko neodvisnih nadzornih organov … vse stoji in pade na človeku. Na integriteti, načelnosti, razumevanju pozicije ter – v tem primeru – poslanstva.

In tisti, ki se jih lahko kupi, s kovčki, s telefoni ali čimerkoli drugim … takim je vseeno za pravila in zakonodajo. To so kriminalci. Kot take jih je treba obravnavati. In to je to.

O vsem tem sem danes spregovorila za RTV Slovenija, kjer pripravljajo prispevek o tako imenovanih “evroaferah”. Upravičeno, seveda.

Niti pod razno nisem popolna ali vsem všeč, ne strinjajo se vsi z mano, nič narobe. A to, kar vidite, slišite ali preberete od mene – to je to. To sem jaz. In raje sem naivna kot vržena v koš “vsi ste isti”.

Nismo.

/0 Comments/objavil/a
, ,

Kaj imata skupnega prebivalec ene nordijske države članice in prebivalka ene mediteranske?

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 2. aprila 2025, sodelovala na razpravi o socialni Evropi, s poudarkom na zagotavljanju cenovno dostopnejšega življenja ter zaščiti delovnih mest, plač in zdravja za vse.

Uvodoma je Joveva izpostavila problem neenakosti socialne varnosti med državljankami in državljani Evropske unije ter očitne razlike med posameznimi državami članicami. Opozorila je, da bi morala biti socialna varnost enako zagotovljena vsem državljankam in državljanom EU:

“Kaj imata skupnega prebivalec ene nordijske države članice in prebivalka, recimo, ene mediteranske? Oba sta državljana Evropske unije. In obema bi morala biti zagotovljena enaka socialna varnost. Pa ni. Na tem področju namreč Unija nima dovolj pristojnosti. ‘Oguljen’ stavek, a žal resničen. Dokler… na nekaterih drugih področjih ni.”

Nadalje je namreč pojasnila, da se pomanjkanje pristojnosti pogosto uporablja tudi kot izgovor, medtem ko se na drugih področjih ovire (bolj ali manj) uspešno premagujejo, ko to ustreza nekaterim interesom: “Pristojnosti namreč danes postavljamo v ospredje le, ko to nekaterim ustreza. Prav tako rahljamo pravila, ko to nekaterim ustreza.”

Kot primer je navedla nedavno predstavljeno Strategijo za pripravljenost Unije, kjer je bila, kljub jasni izključitvi financiranja vojske v temeljni pogodbi, najdena možnost obvoda z omogočanjem zadolževanja držav članic. “Torej se da. Takšno fleksibilnost in takšno voljo potrebujemo tudi pri socialni Evropi,” je poudarila Joveva.

Poslanka je nato pozvala k vzpostavitvi mehanizmov, ki bodo zagotovili večjo socialno pravičnost in enakost med državami članicami oziroma državljankami in državljani Unije. Med ključnimi prioritetami je navedla skupna naročila zdravil za boljšo dostopnost, zagotavljanje kakovostnih delovnih mest z dostojnim plačilom ter dosledno implementacijo Evropskega stebra socialnih pravic, pa tudi več finančnih sredstev.

Ob koncu nagovora se je obrnila neposredno tudi na Evropsko komisijo, z evropsko komisarko za socialne pravice Roxano Minzatu na čelu, z jasno zahtevo po polni socialni enakopravnosti v Evropski uniji:

“Res upam, /…/, da boste stremeli k temu. In tudi kaj storili. Ne, ker bi ustrezalo nekaterim, ampak ker mora ustrezati vsem … to, da med dvema človekoma, ki prihajata iz različnih delov Evrope, ne bo več te ogromne vrzeli. Take, ki ni povezana s fizično razdaljo.”

Foto: EP – Philippe BUISSIN

/0 Comments/objavil/a
, ,

Kako zapolniti vakum, ko se za demokratične ideje ne moremo več zanašati na ZDA?

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 1. aprila 2025, sodelovala na razpravi o zaščiti dostopa do dmeokratičnih medijev, kot je Radio Svobodna Evropa/Radio Svoboda. Kako zapolniti vakum, ko se za demokratične ideje ne moremo več zanašati na ZDA, je ob tem vprašala navzoče.

v nadaljevanju vam pošiljamo povzetek nagovora evropske poslanke Irene Joveve (Renew Europe/Svoboda) z današnje plenarne razprave glede zaščite dostopa do demokratičnih medijev, kot je Radio Svobodna Evropa/Radio Svoboda.

Uvodoma je poslanka obsodila odločitev ZDA, da prenehajo financirati neodvisne medije, kot so Radio Svobodna Evropa, Voice of america, ruska Meduza, beloruski Belsat in številni drugi. “ZDA so se odločile zadati hud udarec liberalni demokraciji. Ravno tam, kjer to ljudje najbolj potrebujejo,” je poudarila.

Namesto osredotočanja na ameriške razloge pa je poslanka pozvala k iskanju konkretnih rešitev za zapolnitev nastale praznine. Ocenila je, da zgolj analiziranje ameriških odločitev, čeprav morda upravičeno, ne prinaša rešitev. Za poslanko je tako ključno vprašanje, “kako zapolniti vakum, ko se za demokratične ideje ne moremo več zanašati na ZDA”.

V nadaljevanju je posebno pozornost namenila pomenu ‘mehke moči’, orodja, ki ga Evropska unija prepogosto podcenjuje. Medtem ko se nekateri veliko osredotočate na vojsko in orožje, pogosto zanemarjate veliko močnejše sredstvo – mehko moč, je pojasnila. Ob tem je spomnila, da je Sovjetska zveza padla brez enega samega izstreljenega metka – med drugim tudi po zaslugi vpliva, ki ga je v družbi užival prav Radio Svobodna Evropa.

Hkrati je Joveva izpostavila ključen pomen digitalnih platform in spletnih medijev pri oblikovanju javnega mnenja, kar danes predstavlja novo bojišče v informacijski vojni proti avtoritarnim režimom. “Izgubljamo informacijsko bitko proti avtoritarnim režimom, pa ne samo tistim zunaj Evropske unije. Omenila sem Voice of America … a se še spomnimo Voice of Europe,” je vprašala poslanka.

Ob koncu je še pozvala k odločnejšemu boju proti lažnim narativom in zaključila z mislijo: “Morda smo izgubili zaveznika, a naše najmočnejše orožje ostaja demokracija.”

Ozadje

Radio Svobodna Evropa (Radio Free Europe; RFE) so ZDA ustanovile leta 1949 za boj proti sovjetski propagandi v komunističnih državah Vzhodne Evrope. Dve leti pozneje, leta 1951, je bil ustanovljen še Radio Svoboda (Radio Liberty; RL), osredotočen na oddajanje proti Sovjetski zvezi. Oba radia sta sprva delovala iz Münchna, vendar se je njun sedež leta 1995 preselil v Prago. Čeprav RFE/RL prejema ameriška zvezna sredstva, ostaja uredniško neodvisen, kar je ključno za njegovo kredibilnost. Tudi zato je eden najtesnejših svetovalcev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Elon Musk, februarja letos pozval k zaprtju RFE/RL-ja, ki ga je označil za skrajno levega in zapravljanje milijarde dolarjev javnih sredstev. Trump je sprejel odločitev o razpustitvi agencije, pristojne za financiranje RFE/RL, kar je medijsko hišo spodbudilo k vložitvi pritožbe na zvezno sodišče v ZDA. Radio zatrjuje, da je odločitev nezakonita, saj je ameriški kongres že odobril 77 milijonov dolarjev za njegovo financiranje v letošnjem letu. Spor okoli RFE/RL je povzročil precejšnje razburjenje tudi v Evropski uniji, kjer zdaj iščejo načine za ohranitev tega pomembnega neodvisnega medija.

Foto: EP – Christian CREUTZ

/0 Comments/objavil/a

O oboroževanju in vojnem narativu, na katerega ne želim pristati

Najprej … sem vam dolžna opravičilo. Nisem ena od tistih v tem poklicu, ki bi ji bilo težko reči oprostite, če je to pač na mestu. Tokrat preprosto je.

Oprostite. Opravičujem se vam, ker vam doslej nisem podrobneje razložila svojih stališč na področju evropske obrambe, predvsem pa stališč glede pretiranega osredotočanja nekaterih na oboroževanje in na vojni narativ, na katerega ne želim pristati.

Veste, da vselej trdno stojim za vsakim svojim stališčem in posledično vsakim svojim glasom – ne opravičujem se zaradi tega, da ne bo nesporazuma. Gre za to, da sem želela počakati na končne predloge tistega, ki tu pač odloča – to je Evropska komisija – in se po prebranem odzvati z glavo, ne čustvi. Čeprav sem vmes brala komentarje, da sem vojna hujskačka. Podpornica orožja. Da naj me “zadene prvi metek, ki bo izstreljen na slovenski zemlji”. Da kako si drznem kot mati!

Na te in podobne norosti se niti zdaj ne bom odzivala, se bom pa na neke druge … ne bom jim rekla nujno norosti, zagotovo pa določene ne dovolj premišljene poteze pristojnih, predvsem pri načinu komuniciranja sicer absolutno resnih razmer po svetu in tudi Evropi. A očitno obstajajo ljudje, ki se iz preteklih napak ne naučijo. Žal.

Torej … začnimo s prvotno predvidenim imenom načrta Evropske komisije za področje obrambe. “ReArm Europe Plan”. Ponovno oboroževanje Evrope. Za moje pojme povsem zgrešen izbor imena dokumenta, ki niti ni nujno v celoti tako zelo napačen ali slab. Če sem še včeraj mislila, da bom lahko pohvalila vsaj to, da so spremenili ime v “Readiness 2030”, torej pripravljenost, sem potem prebrala še “Preparedness Union Strategy” oziroma strategijo za pripravljenost Unije … in nato sem si, po ogledu videoposnetka glede slednje, premislila. Skratka: spremembi imena navkljub je komunikacija načrta – se opravičujem, strategije – spet popolnoma zgrešena.

Zdaj pa pojdimo k dejanski vsebini. K pomembnim dejstvom, ki vam bodo pojasnila tudi, zakaj se ne bom odzivala na zgoraj naštete norosti.

Dejstvo je, da Evropa mora znati poskrbeti zase. Varnost je še vedno ključna funkcija države. Toda dejstvo je tudi, da Evropska unija ni država. Čeprav bi si pogosto želela, da bi bila, v tem primeru morda niti ni slabo, da pač ni.

Tu pridemo do bombastične komunikacije in posledično še bolj bombastičnih naslovov “EU namenja 800 milijard za obrambo”. Običajno je v podrobnostih hudič, vendar je v tem primeru vse prej kot hudič.

Evropska unija NE namenja 800 milijard za obrambo, temveč gre za možnost zadolževanja, možnost PROSTOVOLJNIH POSOJIL državam članicam. Za tiste, ki želite še bolj natančno: gre za 150 milijard evrov posojil prek EU, preostali znesek pa bi šel po poti običajnega zadolževanja držav. Rahljajo se namreč pravila – škoda, da zgolj za ta namen, namesto (tudi) za investicije v infrastrukturo, raziskave in razvoj ali karkoli drugega, bolj pomembnega za ljudi.

Bom pa ponovila. Gre za posojila na prostovoljni osnovi.

Evropska unija je utemeljena na miru in 41. člen temeljne pogodbe jasno izključuje financiranje vojske. Drži, da so zadnja leta nastali manjši programi, ki preizkušajo interpretacijo tega člena, a gre bolj za koordinacijo pri skupnem naročanju oziroma krepitev obrambne industrije. Direktnih nakupov orožja Evropska unija NE izvaja. Govorim o Evropski uniji, ne o bilateralnih sporazumih držav članic ali instrumentih za koordinacijo izven evropskega proračuna. Obramba je v nacionalni pristojnosti držav članic; tudi po pogodbah EU.

Povedano (žal) ne pomeni, da se izdatki za obrambo ne bodo povečali. Rast delnic evropskih orožarskih podjetij je jasen dokaz. Pravila zadolževanja za več obrambe se, kot rečeno, rahljajo, omenjajo se “masivne investicije”. Toda pri arbitrarnem določanju nekih številk – pa naj bo to tri ali pet ali, če hočete, petintrideset odstotkov BDP – je treba biti previden.

Kot je treba biti previden pri neutemeljenem posploševanju. Včasih je enostavno treba počakati in si stvari prebrati. Načrte, strategije, resolucije … ne samo točno določena dopolnila oziroma amandmaje, ki jih je nekdo (čisto slučajno, kajne) izpostavil.

Ali dotični preverite, recimo, tudi to, kdo vsakič glasuje za in kdo proti v delih, ko se opredeljujemo do stališča, da morajo države članice EU nameniti najmanj 0,25 % svojega letnega BDP za vojaško pomoč? Ali pa, na primer, kdo je glasoval za in kdo proti za dopolnilo, da bi države članice morale dvigniti izdatke za obrambo na tri odstotke BDP?

Glasujem proti. Vsakič. Države so tiste, ki morajo določiti, kaj je primerno zanje in kaj ni. Ne moremo na vsako od njih gledati enako. Nekatere želijo obrambi nameniti več – tudi prav. Nekatere pač ne.

Varnost ni samo obramba. Varnost je življenje ljudi, varnost so tudi preostala tveganja, od naravnih nesreč do kibernetskih napadov. Tudi o tem govori novi načrt Evropske komisije, a kaj, ko zaradi zgrešene komunikacije danes vsi vemo le za “tri dni zaloge za bunker”.

Vem, da javno mnenje ni enako v vseh državah članicah, vendar me nihče ne bo prepričal v to, da je strašenje ljudi z vojnim narativom bolj smiselno od široko zastavljenega koncepta obrambe, z investicijami, ki bi bile lahko narejene tudi na večjem fokusu področij s civilnimi nameni.

Vem tudi, da ne živimo v idealnem svetu in zavedam se pomembnosti tega, da se EU mora znati postaviti na svoje noge. Ampak obramba, kljub pomembnosti, preprosto ne more biti edina oziroma izolirana stvar. Ne bi me motilo, če bi bil to zgolj del v naboru nujnih ukrepov skupnega zadolževanja. Jasno je, da v EU potrebujemo samozadostnost in veliko investicij, od javne infrastrukture do spodbud za zeleni prehod, konec koncev tudi investicije v tehnologijo. Nam bodo lastne rakete pomagale, če nam Američani “ukinejo” dostop do tehnoloških sistemov oziroma platform?

Ne, nisem glasovala proti Beli knjigi za obrambo, ker gre za širši koncept. In ne, ne glasujem proti resolucijam o Ukrajini. A hkrati tudi nisem in nikoli ne bom glasovala za vojno. Vedno sem in vedno bom na strani miru, na strani civilnega prebivalstva, na strani mednarodnega prava. Oprostite, ampak … komentarji, v katerih se namiguje nasprotno, so najmanj enako zgrešeni, kot je zgrešena komunikacija Evropske komisije.

– Irena

/0 Comments/objavil/a

Mladi o duševnem zdravju: Joveva v Celju prisluhnila predlogom dijakov

Evropska poslanka Irena Joveva je v petek, 21. marca 2025, obiskala Gimnazijo Celje – Center, kjer je v okviru projekta EPAS – Če bi jaz odločal/a bi? sodelovala na razpravi o duševnem zdravju mladih. Dogodek je dijakom omogočil, da stopijo v vlogo odločevalcev ter predstavijo svoje konkretne predloge izboljšav na področju, ki so ga prepoznali kot ključno prioriteto za prihodnost Evrope.

Razprava je potekala v dveh delih – uvodnem moderiranem pogovoru s poslanko in predstavnicami stroke ter osrednjem delu, v katerem so dijaki predstavili svoje predloge ukrepov za izboljšanje duševnega zdravja mladih. Predlogi so naslovili različne vidike – od večje dostopnosti psihološke pomoči in ozaveščevalnih programov, do ukrepov proti spletnemu nasilju, nerealnim podobam na družbenih omrežjih in preprečevanja medvrstniškega nasilja.

Če bi (samo) jaz odločala o duševnem zdravju mladih … bi jih najprej vprašala, kako so. In potem, kaj potrebujejo, je poudarila Joveva in ob tem izrazila zadovoljstvo, da so bili v razpravo vključeni tako politični kot strokovni glasovi. “Le z različnimi pogledi lahko ustvarimo celovite rešitve in okolje, kjer bodo mladi lahko odkrito govorili o svojih občutkih – brez strahu in brez stigme.”

Joveva je izpostavila tudi evropski politični okvir za tovrstne razprave. Kot nekdanja podpredsednica pododbora za javno zdravje je pojasnila, da je bil ta odbor leta 2023 prvič ustanovljen kot poseben parlamentarni pododbor, ki je v novem mandatu postal stalni. Čeprav ima Evropska unija na področju zdravstva še vedno omejene pristojnosti, pa so vsakršni premiki po njenem mnenju pomembni:

“Na ravni EU lahko oblikujemo strategije, podajamo priporočila in smernice, a ključna je volja držav članic, da ta priporočila tudi uresničijo.”

Osebno noto je razpravi dodala z iskrenim opisom svoje izkušnje ob izgubi matere in poti do iskanja pomoči pri psihoterapiji.

“Dolgo sem govorila, da sem okej, čeprav nisem bila. Dokler nisem bila dovolj močna, da priznam, da nisem. Pomembno je, da to normaliziramo – in si priznamo, da je v redu, če nismo vedno v redu.”

V odzivu na predloge dijakov je Joveva izrazila podporo večini pobud, pri čemer je poudarila, da bo ključni izziv, da se v prihodnjo srednjeročno finančno perspektivo na evropski ravni zagotovi stalno financiranje programov za duševno zdravje. Ob tem je opozorila na negotovost, ki jo prinaša vzpon političnih skrajnosti pred oblikovanjem novega evropskega proračuna po letu 2027:

“Čeprav svet ne deluje tako, da bi lahko odločali sami, verjamem da bomo poslanke in poslanci proevropskih sil storili vse, da bo področje duševnega zdravja postalo stalna postavka v evropskem proračunu.”

V nadaljevanju se je dotaknila tudi vpliva družbenih omrežij na duševno zdravje in izpostavila francoski primer uvedbe strožjega preverjanja starosti za dostop do spletnih vsebin. Ob tem je poudarila pomen zakonodaje, kot je Akt o digitalnih storitvah (DSA), pri katerem je sodelovala kot ena izmed parlamentarnih pogajalk.

“Zakon zahteva večjo odgovornost platform, vendar ključni problem ostajajo algoritmi, ki ustvarjajo informacijske mehurčke in spodbujajo izkrivljene predstave o svetu in življenju.”

Kot nekdanja novinarka je Joveva opozorila tudi na vlogo medijev pri oblikovanju javnega diskurza in odgovornosti za naslove in vsebine, ki se širijo po spletu. Ob tem je pozvala tudi k večji medijski pismenosti mladih.

Za zaključek je poslanka izrazila iskreno navdušenje nad predstavljenimi predlogi dijakinj in dijakov. ”Ko poslušam, kar sem danes slišala od vas, me je za prihodnost nekoliko manj strah. Vaše ideje, pogum in jasna vizija dajejo upanje, da se premikamo v pravo smer,” je ob tem dejala.

Poleg evropske poslanke Joveve sta na razpravi sodelovali tudi mag. Helena Maher Resinovič, univ. dipl. psihologinja in vodja svetovalne službe Gimnazije Celje – Center, ter prim. Nuša Konec Juričič, dr. med., specialistka javnega zdravja z NIJZ.

 

 

/0 Comments/objavil/a