Evropska poslanka Irena Joveva se je v sredo, 17. decembra 2025, udeležila plenarne razprave o nujno potrebnem boju proti diskriminaciji v EU s horizontalno protidiskriminacijsko direktivo. ”Petnajst let zavlačevanja, petnajst let neenakosti. Petnajst let dolga, ki ga ima EU do svojih ljudi,” je bila glede enega od ključnih zakonodajnih predlogov na tem področju jasna Joveva.

Uvodoma je opozorila na dolgoletno zavlačevanje pri sprejemanju horizontalne direktive ter pojasnila, da Evropska unija s tem že petnajst let ustvarja in ohranja neenakost kot pravno dejstvo. ”Tako dolga blokada ni tehnični  zastoj, je prvovrsten politični absurd,” je dodala.

Kot je nadalje poudarila ne gre za naključje, temveč za zavestno politično odločitev, ki ima zelo konkretne posledice za številne ljudi po vsej Evropi. ”Milijoni ljudi po Evropi ostajajo nezaščiteni pri dostopu do stanovanja, izobraževanja ter blaga in storitev — zgolj zaradi tega, kdo so. To ni naključje, pač pa posledica naših (ne)odločitev.”

Ob tem je zavrnila očitke, da gre za ideološki projekt ali za protekcionizem manjšin in poudarila, da direktiva predstavlja minimum enakosti in osnovni standard varstva človekovih pravic. Posebej kritična je bila do dejstva, da je Evropska komisija februarja letos direktivo skoraj umaknila, kar samo nakazuje, kako hitro so lahko temeljne pravice postavljene pod vprašaj.

Opozorila je tudi na širši politični kontekst, v katerem skrajno desna gibanja, sicer finančno močno podprta, odkrito napadajo enakost in človekove pravice. Pri tem je poudarila, da je bila prav civilna družba tista, ki je ustavila poskus umika direktive, ne pa politična volja institucij. ”In oni so tisti, ki so ustavili umik te direktive. Ne mi ali famozna politična volja. Hierarhija diskriminacije mora pasti. Začetek je jasen: sprejetje te direktive.”

Ob zaključku je dejala, da bo to preizkus verodostojnosti evropskih vrednot, za katere se Evropska unija po lastnih besedah uči že vsaj petnajst let, ter dodala, da je bilo odlašanja dovolj.

Foto/EP:  Christian CREUTZ

Evropska poslanka Irena Joveva se je v sredo, 17. decembra 2025, udeležila plenarne razprave o digitalizaciji, umetni inteligenci in algoritemskem upravljanju na delovnem mestu, v okviru katere je opozorila na vse večji vpliv teh tehnologij na vsakdan delavk in delavcev ter na njihov pomen pri oblikovanju prihodnosti dela v Evropski uniji.

Uvodoma je poudarila, da so algoritmi sicer splošno znan pojem, a za večino ljudi v resnici še vedno ostajajo velika neznanka. ”Niso samo na družbenih omrežjih ali v oglaševanju. Povsod so. V pametnih urah, bankah, šolah in – tudi na delovnem mestu. O teh govorimo danes.”

V nadaljevanju je pojasnila, da uporaba algoritmov sama po sebi sicer ni problematična. ”Lahko izboljšajo delo, povečajo produktivnost in konkurenčnost podjetij – a samo, če so smiselni, pregledni in namenjeni izključno temu, da ljudem delo olajšajo.”

Opozorila pa je, da je realnost pogosto drugačna. Delavci so ocenjevani brez jasnih kriterijev, algoritmi merijo vsako sekundo dela, razporejajo naloge in v nekaterih primerih celo sprožajo sankcije, je pojasnila in dodala, da to ni digitalna inovacija, temveč digitalni nadzor.

Ob tem je poudarila, da morajo algoritmi služiti ljudem in ne obratno, saj pogosto odražajo predvsem interese tistih, ki jih vzpostavijo in uporabljajo.

Zato je opozorila na nujnost jasne in zavezujoče zakonodaje, ki mora zagotoviti, da delavci vedo, kdaj se algoritmi uporabljajo, katere podatke zbirajo ter kako vplivajo na plače, urnike, delovne pogoje in varnost zaposlitve.

Posebno težo je namenila je namenila vprašanju človeškega nadzora ter poudarila, da odločitve o zaposlitvi, odpovedi ali kaznovanju ne smejo biti nikoli povsem avtomatizirane. Opozorila je, da brez takšnih pravil ne izgubljamo le delavskih pravic, temveč tudi zaupanje v digitalno prihodnost.

”Ta pravila ne bi ogrozila konkurenčnosti Evrope. Nasprotno. Njena moč je v tem, da postavlja meje tam, kjer drugi gledajo stran,” je zaključila.

Foto/EP: Christian CREUTZ

Evropska poslanka Irena Joveva se je v torek, 16. decembra 2025, udeležila plenarne razprave pred glasovanjem o evropski državljanski pobudi Moj glas, moja izbira za varen in dostopen splav, v kateri je ostro opozorila na politično sprenevedanje in ignoriranje resničnih posledic odločitev, ki neposredno posegajo v avtonomnost žensk, da o svojem telesu odločajo same.

Uvodoma je kritično nagovorila tiste poslance in poslanke, ki po njenem mnenju razpravo zožujejo na postopke, pristojnosti in ideološke razprave, pri tem pa popolnoma spregledajo konkretne stiske in posledice, ki jih politične odločitve prinašajo ženskam.

Kot je poudarila, obravnavana pobuda nikogar ne sili v nič in nikomur ne jemlje pravic, jih pa širi in krepi. ”Ni normalno, da so v Evropi 21. stoletja pravice žensk pogojene. Odvisne od poštne številke, politične večine ali svetovnega nazora nekoga drugega, po možnosti moškega.”

Ob tem je jasno zavrnila idejo Evrope, v kateri so temeljne pravice privilegij, ter zavrnila poskuse, da se laž predstavlja kot moralna vrednota, nadzor nad ženskami pa kot skrb zanje.

”Pravica do svobodne odločitve o lastnem telesu ni radikalna zahteva. Radikalno je njeno omejevanje. Glas žensk pa tudi ni problem. Problem je strah pred njim. Priznajte. Bodite iskreni. Enkrat za spremembo,” je zaključila.

Foto/EP: Laurie DIEFFEMBACQ

Evropska poslanka Irena Joveva se je v četrtek, 11. decembra 2025, virtualno udeležila projekta krepitve psihološke ozaveščenosti in odpornosti otrok (SPARK), ki je potekal na Osnovni šoli Breg na Ptuju. V svojem nagovoru je izpostavila, da prav takšni projekti mladim omogočajo, da se lahko osredotočijo tudi na duševno zdravje, aj otroštvo in mladost v sodobni družbi nista več povsem brezskrbna.

“V izredno čast mi je, da lahko sodelujem v takšnem projektu, kot je projekt SPARK, saj verjamem, da to ni le ena od mnogih pobud. Je ključna investicija v prihodnost — v zdravje, v dostojanstvo, v enake možnosti za vse, saj naslavlja tako duševno zdravje kot tudi preseganje spolnih stereotipov, ki pogosto preprečujejo, da bi otroci in mladi izrazili svoja čustva, iskali podporo ali se počutili sprejete.“

Ob tem je poudarila, da projekt šolam, učiteljem, staršem in širši skupnosti odpira priložnost za soustvarjanje varnega in razumevajočega okolja, v katerem stigma ne predstavlja ovire, temveč izhodišče za pogovor in osebno rast. Po njeni oceni dostop do duševnega zdravja zato ni privilegij, ampak univerzalna pravica:

“Dragi otroci, dragi mladi – želim si, da šole postanejo prostor, kjer lahko odprete srce brez sramu. Da se vprašate: “Kako se počutim danes? Kaj me teži? S kom se lahko pogovorim?” Naj ne bo strahu pred “kaj bodo rekli”, ampak pogovor – iskren, odkrit, odprt. Pomembno je, da veste – vaša čustva so pomembna. Vaša doživetja štejejo. In prav je, da iščete pomoč, podporo, da se povežete med seboj. Skupaj ste močnejši in skupaj lahko prebijete tišino, gradite zaupanje in razumevanje. Izredno pomembno je, da se tega zavedate že sedaj in da gradite na tem, saj se takšni naučeni vzorci iz otroštva pozitivno odražajo skozi celo življenje.“

V nadaljevanju je spomnila, da so v prejšnjem mandatu Evropskega parlamenta veliko pozornosti namenili duševnemu zdravju ter to zavezanost podprli tudi s konkretnimi ukrepi, saj se zavedajo, da gre za vrednoto, ki si zasluži tako spoštovanje kot tudi dosledno uresničevanje.

V zaključku je izrazila željo, da bi ta projekt sprožil pogoje znotraj katerih je skrb za duševno zdravje del vsakdana:

“Četudi nisem uspela biti fizično prisotna z vami, vas spodbujam, da ostanete pogumni, sočutni in prisotni drug za drugega. Ker ko otrokom damo glas, ko jim damo pravico, da so ranljivi in hkrati močni — spremenimo svet. “

Nima nobene neposredne zveze z vožnjo ali (avto)busom – bi pa lahko povozil naše pravice na spletu.

Na zadnjem plenarnem zasedanju smo razpravljali o tako imenovanem “digitalnem omnibusu”. Gre za predlog Evropske komisije, ki se sliši precej nedolžno. Obljublja poenostavitev pravil za podjetja. Manj birokracije je vedno dobra stvar, sploh za evropska podjetja, ki tekmujejo na globalnem trgu. Enako dobre so tudi prilagoditve ali združitve zakonodaje. Vedno se jo da izboljšati.

Ampak!

Vedno je ampak. Pod pretvezo poenostavitve je namreč komisija v ta paket poskušala pretihotapiti spremembe, ki bi drastično posegle v pravico do zasebnosti.

Kaj točno nameravajo? Nameravajo znižati standarde za to, kaj šteje kot “občutljiv osebni podatek”. S tem bi praktično (tudi za nazaj) legalizirali profiliranje, kjer bi algoritmi umetne inteligence na podlagi vaših navad sklepali o vašem zdravju, političnih prepričanjih ali spolni usmerjenosti.

Najhujši del smo sicer s kolegi iz moje politične skupine Renew s pritiskom na komisijo uspeli odstraniti še pred uradno objavo predlogov. To je že velika zmaga za varstvo naših podatkov, vendar je to šele začetek. Še vedno ostajajo problematični deli, ki bi omogočili masovno hranjenje sistemov umetne inteligence z našimi osebnimi podatki pod zelo ohlapnimi pogoji.

Zakaj je to problem? Ker to ne pomaga evropskim inovatorjem, ki se trudijo delati po pravilih. To je darilo ameriškim tehnološkim gigantom, kot so Google, Meta ali OpenAI, ki so v preteklosti že “postrgali” ves internet, vključno z našimi podatki, zdaj pa bi jim EU to početje legalizirala.

Dodaten problem je, da to komisija zelo očitno dela pod pritiski Trumpove administracije. Ravno v času plenarnega zasedanje je bil v EU na obisku ameriški sekretar za trgovino in je zelo neposredno rekel: vi razrahljajte pravila za naša tehnološka podjetja in mi vam znižamo carine na aluminij in jeklo. V bistvu se ponavlja zgodba, ko je Ursula von der Leyen sprejela 15-odstotne carine v zameno za neke čisto nepovezane stvari, ki bi morale biti samoumevne. Razlika v ponovitvi te zgodbe je le ta, da se tu ne trguje z industrijskim blagom, temveč z osebnimi podatki Evropejk in Evropejcev.

Moj sporočilo pristojni komisarki je bilo jasno in neposredno: osebni podatki Evropejk in Evropejcev niso in ne smejo postati valuta v trgovinskih vojnah. Če ZDA v zameno za nižje carine pričakujejo, da bomo mi znižali svoje standarde varstva zasebnosti, mora biti naš odgovor, da naša zasebnost in temeljne pravice niso naprodaj in se o tem ne bomo niti pogajali.

Pa nočem reči, da je v predlogu digitalnega omnibusa vse slabo. Stalno klikanje piškotov na spletnih straneh je za vse neugodno in zastarano pravilo. Dajmo možnost, da enkrat zbereš v brskalniku ali na telefonu in se ne odpirajo več vsepovsod. Mora pa biti opcija, da “zasledovanje” zavrneš.

Pri odpoklicu ali združitvi določenih uredb tudi nimam nič proti, če je to smiselno in bo olajšalo poslovanje podjetjem. Odpiranje zakonov, ki jih vsi že uveljavljajo, nekih temeljnih pravil, kaj si lahko tehnološka podjetja z našimi podatki privoščijo (mimogrede brezplačno), in to na vrat na nos brez kakršnekoli ocene vplivov, pa je porazno. Evropska podjetja ne bodo nič na boljšem. Tehnološki giganti v ZDA bodo malo bolj zadovoljni, a tudi za njih bodo prihranki mizerni, cena naših pravic pa visoka. Previsoka. Žal.

Foto EP: Denis LOMME

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 26. novembra 2025, v intervjuju za makedonski portal Racin.mk spregovorila o odnosu Evropske unije do makedonske države in ostalih držav kandidatk ter obnašanju nekaterih držav članic, katerih politike odstopajo od skupnih evropskih vrednot: Evropska politika nikoli ni bila in nikoli ne bo prostor absolutnih zagotovil, to se človek nauči – včasih zlepa, včasih zgrda. Evropska politika je prostor političnih obljub, ki za moje pojme veljajo le toliko, kolikor so podprte z dejanskim ravnanjem.”

Uvodoma je pogovor nanesel na govor poslanke v Evropskem parlamentu, ki so ga številni ocenili kot zgodovinskega. Joveva je pojasnila, da tako močnih odzivov ni pričakovala in se z njimi ni ukvarjala vnaprej, saj je želela predvsem jasno sporočiti, da se nekaterih vprašanj ne sme prilagajati osebnim interesom, ter da makedonski narod za svoj obstoj ne potrebuje dovoljenja od nikogar.

Glede zapletenih odnosov z Bolgarijo je poslanka poudarila, da je zmanjševanje napetosti med državama pomembno in nujno, vendar pa prava kredibilnost države izhaja iz reform, ki dejansko izboljšujejo življenje ljudi:

“Poročilo Evropske komisije kaže na stagnacijo. Na nekaterih področjih je sicer opazen napredek, vendar je bil pri večini žal korak nazaj. Poročilo je zato treba jemati z vso resnostjo, vendar izključno zato, ker proces reform kot tak ne sme stagnirati ali nazadovati. Reforme se ne izvajajo za Bruselj, ampak za boljše in bolj poštene institucije ter boljšo prihodnost oziroma lepše življenje prebivalk in prebivalcev doma.”

V nadaljevanju so se dotaknili tudi ideje o ‘odloženem ukrepanju’ glede ustavnih sprememb, za katero je Joveva ocenila, da je mogoča, vendar pa se je nato v praksi že večkrat izkazalo, kako hitro se lahko pojavijo novi pogoji. Kot je nadalje pojasnila, so zanjo pomembnejša politična jamstva, saj če Severna Makedonija jasno pokaže, da je opravila svoj del nalog, potem tudi ni prostora za tiste, ki iščejo izgovore za nadaljnje blokade.

“Pravo se lahko spiše, verodostojnost pa ne. Ta mora biti dokazana. To velja tudi v odnosu do makedonske države. To vam govorim ne samo kot političarka, ampak tudi kot nekdo, ki zelo dobro pozna regijo in vašo državo. Vem, koliko potenciala imate in koliko ste že prestali. Prav zato verjamem, da lahko postanete zgled. Ne, ker bi vam kdo nekaj podaril ali “dovolil”, ampak zato, ker ste to že večkrat dokazali sami.”

Joveva je komentirala tudi oddaljevanje nekaterih držav članic Unije, kot sta Bolgarija in Madžarska, od evropskih vrednot in pojasnila, da tu problema ne vidi v narodih, temveč v odločitvah političnih elit, saj evropske vrednote niso stvar nacionalne identitete, temveč politične odgovornosti posameznih vlad:

“Če se kakšna politika oddalji od teh vrednot – denimo vladavine prava, svobode medijev, zaščite manjšin – potem se mora Evropska unija znati odzvati. Ne zaradi kaznovanja, temveč zaradi principa in načel.”

V tem kontekstu se je dotaknila tudi pravic manjšin, za katere je poudarila, da sodijo v samo jedro evropskih vrednot. Vpis bolgarske manjšine v makedonsko ustavo po njenem mnenju sam po sebi niti ne bi bil sporen, če bi izhajal iz iskrene potrebe po zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic, vendar pa v konkretnem primeru vidi pomanjkanje dobronamernosti in resnične skrbi za ljudi.

Poslanka je spregovorila tudi o svojem poreklu, ki se ga nikoli ni sramovala. Kot je dejala, so doma vedno živeli z dvema svetovoma – slovenskim in makedonskim, in prav to jo je naučilo, da identiteta ni stvar politike, temveč družine, kulture, jezika in spominov ter tega, da ljudi različnost bogati.

V zaključku je dejala, tako kot že mnogokrat, da makedonske državljanke in državljani ne potrebujejo dovoljenja za obstoj, in da se prihodnost ne zgodi, pač pa se ustvarja:

“Verjamem, da se lahko Makedonija spremeni, če boste tudi vi verjeli, da imate pravico spremeniti politiko, ne da politika spreminja vas. Ne čakajte na signal z Bruslja. Vi ste signal. Evropa je prihodnost Makedonije in ta pot ste vi.”

Intervju je v celoti dostopen na naslednji povezavi.

Evropska poslanka Irena Joveva se je 26. novembra 2025, udeležila plenarne razprave o digitalnem svežnju. ”Z zasebnostjo in temeljnimi pravicami Evropejk in Evropejcev se ne trguje,” je poudarila v nagovoru ter s tem jasno opozorila, da predlagane spremembe pri obdelavi osebnih podatkov škodujejo državljankam in državljanom.

Uvodoma je Joveva izpostavila, da podpira prizadevanja Komisije za bolj usklajeno zakonodajo, ki bi odpravila podvajanja in poenostavila poslovanje evropskih podjetij. Vendar je obenem opozorila, da način, ki ga je ubrala Komisija pod krinko poenostavitve združuje nezdružljivo in kot tak ne bo imel želenega učinka.

V nadaljevanju je izrazila zadovoljstvo, da je Komisiji pri pripravi digitalnega svežnja upoštevala predloge Renew, politične skupine katere podpredsednica je:


”Veseli me sicer, da ste na Komisiji upoštevali naše, Renew pismo, in iz tega digitalnega svežnja umaknili vsaj najbolj sporne spremembe. A glavnina problema ostaja. Rahljate varovalke in na stežaj odpirate vrata za hranjenje sistemov umetne inteligence z osebnimi podatki naših državljank in državljanov.”

Kot je Joveva ocenila, tak pristop ne bo pomagal evropskim zagonskim podjetjem, ki so dosledno spoštovali pravila, temveč bo predstavljalo darilo ameriškim tehnološkim velikanom: ”Podobno je kot s carinami, le da tukaj kot valuto ponujate podatke naših državljank in državljanov. Očitno brezplačno.”

Ob tem se je navezala na izjavo ameriškega ministra za trgovino Howarda Lutnicka, ki je dejal, da bodo ZDA znižale carine na jeklo in aluminij samo pod pogojem, če bo EU omilila svoje zakone za ameriška podjetja. S tem je nakazala, da bi morala tudi Komisija pokazati več jasnosti in odločnosti.

”In jaz bi od vas, komisarka, tudi pričakovala neposrednost. Da rečete: z zasebnostjo in temeljnimi pravicami Evropejk in Evropejcev se ne trguje,” je v zaključku neposredno pozvala pristojno komisarko.

Photo/EP: Philippe STIRNWEISS

En dan stojiš za govorniškim pultom plenarne dvorane, gledaš pristojno komisarko in ji jasno poveš: da, zakonodajo je treba posodobiti, toda nikoli na račun tega, da bi se umetna inteligenca kjerkoli po svetu hranila z osebnimi podatki Evropejk in Evropejcev …

Naslednji dan stojiš za dvema ženskama, ki v imenu EU institucij podpisujeta zakonodajo, za katero si kot glavna poročevalka Evropskega parlamenta – skupaj z ekipo – trdo delala ne mesece, pač pa leta.

Zakonodajo, ki se sliši tehnična in suhoparna, v resnici pa postavlja temelje premišljeni in kakovostni politiki.

En dan poslušaš, kako so digitalni svežnji ključni za pomoč evropskemu gospodarstvu. V teoriji. V praksi pa se dobro zavedaš, da združevanje nezdružljivega pod krinko poenostavitev podjetjem ne bo pomagalo prav nič. Žal …

Naslednji dan se sprašuješ: kaj, če bi tudi jaz tako hitela in manipulirala med pogajanji o uredbi o statistiki? Bi bila ta dovolj dober temelj za vse, kar sledi?

Zakonodajni postopki Evropske unije so zapleteni in dolgi, pogosto predolgi. Ampak to nikoli ne sme biti izgovor za površne akte ali polovičarske uredbe.

Statistika je prepogosto označena kot dolgočasna. Ko jo omenimo, večina pomisli na klasične številke, recimo 450 milijonov prebivalk in prebivalcev EU. 0,3 % gospodarske rasti. 2,5 % inflacije.

V teh številkah se človek lahko izgubi, dobi občutek, da ni pomemben. V resnici pa vsaka številka predstavlja resnično življenje.

Ne gre za abstraktne grafe in nepregledne trende. Statistika je ogledalo naše dnevne realnosti.

Zato sem se zadnja tri leta kot glavna poročevalka za evropsko zakonodajo o statistiki o prebivalstvu in stanovanjih borila za ambiciozno besedilo, ki temelji na jasnem načelu: vsak od nas šteje, zato moramo prešteti vsakega. Še posebej tiste, ki jih družba (pre)pogosto spregleda – ranljive in težko dosegljive skupine.

Danes je ta zakonodaja podpisana. Končno! Zadnja formalnost je opravljena.

Kakovostni podatki razkrivajo neenakosti.

Kakovostna statistika pokaže, kje so potrebe in kje moramo ukrepati.

Statistika je temelj dobrih stanovanjskih politik.

Statistika je temelj podpore mladim.

In statistika je tista, ki zagotavlja transparentno oblikovanje politik. Takšnih, ki bodo delale za dobrobit vseh Evropejk in vseh Evropejcev.

Strinjam se, EU ne sme biti samo birokracija, toda vendarle pa mora vsaj poskusiti videti vsako zgodbo in prešteti vsako življenje.

Statistika nam to jasno pove … če jo znamo poslušati.

Temu. Shein. AliExpress.

Poznate jih, vem.

Pa poznate tudi PFAS – tako imenovane večne kemikalije?

Najdemo jih recimo v premazih proti prijemanju na posodi. Na žalost jih najdemo tudi v otroških igračah.

Na tem mestu se še ne bom spuščala v debate, ali je njihovo mesto v industriji primerno ali ne. Trdim pa, da jim nikakor ni mesto v igračah.

Številne posledice škodljivih kemikalij se lahko pokažejo šele pozneje v življenju. Že pri zelo nizkih odmerkih lahko te snovi resno vplivajo na hormone, dihala in razvoj. Govorim o snoveh, povezanih tudi z rakavimi obolenji in avtoimunimi motnjami.

In to je “zgolj” del problema. Tu so še fizična tveganja – nezavarovani majhni deli, ostri robovi, baterije, magneti, ki jih otrok pogoltne hitreje, kot odrasel prebere navodila.

Evropska unija ima enega najstrožjih okvirov za varnost igrač na svetu. Kako je torej mogoče, da nevarne igrače še vedno prihajajo na naš trg?

Zato, ker je šestnajst let stara direktiva seveda nastala v času klasičnih trgovin, ne spletnih platform. Niti pomislili niso na scenarij, ko proizvajalec zunaj Evropske unije prek aplikacije proda igračo v evropsko dnevno sobo – brez odgovornosti, brez sledljivosti, brez testiranja.

Od platform sicer poslušam, da varnost jemljejo resno. Realnost je žal drugačna. Nevarne igrače prihajajo na evropski trg, ker lahko. Ker pravila zanje preprosto niso veljala. Ker ni bilo pravnih posledic.

Z današnjim dnem se to spreminja.

V Evropskem parlamentu sprejemamo posodobitev direktive. Prvič: prepoved nevarnih kemikalij bo odslej veljala tudi za spletne izdelke. Drugič: spletne platforme bodo morale preveriti varnost igrač. Tretjič: okrepljeni carinski pregledi, obvezna sledljivost, v jeziku potrošnika napisana navodila in opozorila.

Pravila se bodo resda uveljavljala postopoma – toda to ne pomeni, da zdaj samo čakamo. Do popolne uveljavitve lahko veliko naredimo že sami. V resnici z enim samim korakom: pred nakupom preverimo oznako CE.

Ta oznaka je trenutno edini zanesljiv dokaz, da izdelek izpolnjuje varnostne standarde Evropske unije.

Da ne bo nesporazuma: sicer na njih ne kupujem, a nimam nič proti v tem primeru kitajskim spletnim platformam – dokler spoštujejo pravila. Dokler ne ponujajo nevarnih izdelkov.

Varnost ni stvar mnenja. Niti ne bi smela biti stvar lokacije. Je stvar odgovornosti, ki jo tukaj morajo odslej nositi vsi – ne glede na to, ali prodajajo igračko na vogalu ulice ali prek aplikacije na drugem koncu sveta.

Otroštvo nikoli ne bi smelo biti testno polje za kemikalije, kovine in eksperimentiranje z zdravjem.

Ne želim živeti v svetu, kjer moram kot mati štiriletni punčki upati, da je igrača varna. Želim svet, kjer je varna, ker mora biti.

Zdaj imamo nova pravila. Imamo odgovornost. In imamo izbiro. Ko gre za otroke, pa izbira dejansko ne bi smela biti težka. Kajne?

Foto: EP/Denis LOMME