Ko sem prvič stopila skozi vrata Evropskega parlamenta v Bruslju, me je preplavila mešanica navdušenja in spoštovanja. Velikost stavbe, vrvež ljudi iz vseh kotičkov Evrope in občutek, da se prav tukaj sprejemajo odločitve, ki vplivajo na življenja milijonov, so nekaj, česar ne pozabiš. A najbolj pomemben del te izkušnje ni bila le impozantna arhitektura, temveč priložnost, da postaneš del ekipe evropske poslanke Irene Joveve.

Mnogi si pripravništvo predstavljajo kot kuhanje kave in urejanje dokumentov, vendar je pri Ireni realnost povsem drugačna. Že od prvega dne sem bila vključena v vsebinski del dela. Ekipa me je sprejela odprtih rok in mi omogočila vpogled v dinamičen vsakdan evropske poslanke.

Moje naloge so obsegale, spremljanje zakonodajnih postopkov in odborov, pomoč pri komunikaciji na družbenih omrežjih, organizacijo dogodkov, pisanje osnutkov govorov, spremljanje volilnih izhodov pri plenarnih sej in veliko drugih nalog ki so mi dali podrobni vpogled v vsakdanje delo ki oblikuje dejanske evropske politike. Vsaka naloga je bila priložnost za učenje in razumevanje, kako kompleksni, a hkrati nujni so procesi v Evropski uniji.

Morda je najdragocenejša lekcija tega pripravništva presegla golo poznavanje zakonodajnih postopkov; razkrila je globlji pomen dialoga in umetnosti kompromisa. Evropski parlament namreč ni zgolj stičišče nacionalnih interesov 27 držav članic, temveč prostor, kjer se srečujejo in soočajo različni svetovni nazori, vrednote in politične vizije, povezane v politične skupine.

Biti del ekipe Irenine, ki deluje znotraj liberalne skupine Renew Europe, mi je dalo edinstven vpogled v to, kako zahtevno, a hkrati nujno je usklajevanje med različnimi političnimi bloki. Vsaka odločitev je rezultat dolgotrajnih pogajanj, kjer je treba najti ravnotežje med našimi liberalnimi vrednotami ter stališči konservativcev, in drugih. Naučila sem se, da v politiki “zmaga” redko pomeni, da nekdo dobi vse, kar si je zamislil. Prava umetnost je v tem, da zgradiš mostove tam, kjer se zdijo bregovi nepremostljivi, in poiščeš rešitve, ki so sprejemljive za večino, a še vedno ohranjajo tvojo integriteto.

Poleg tega strokovnega in političnega vpogleda v področja, ki jih Irena pokriva sem pridobila tudi dragocene “mehke veščine”. In kar me je še posebej navdušilo, je spoznanje, da v tem kompleksnem političnem stroju obstajajo posamezniki, ki jim resnično leži na srcu dobrobit ljudi in celotne evropske skupnosti, kot so Irena in njeni tim.

Seveda pa pripravništvo ni le delo. Bruselj je mesto, ki te preseneti. Je talilni lonec kultur, jezikov in kulinarike. Druženje z drugimi stažisti iz cele Evrope mi je razširilo obzorja in prineslo nova prijateljstva, ki bodo zagotovo trajala še dolgo po koncu te izkušnje. Od “placa Lux” ob četrtkih do raziskovanja skritih kotičkov mesta – Bruselj ima svoj poseben čar.

Moje pripravništvo pri evroposlanki Jovevi je bila neprecenljiva izkušnja, ki mi je dala jasnejši vpogled v mojo karierno pot in utrdila mojo vero v evropski projekt. Videti, kako se s trdim delom in predanostjo lahko dosežejo spremembe na bolje, je navdihujoče.

Hvala Ireni in celotni ekipi za mentorstvo, zaupanje in priložnost, da sem lahko prispevala svoj delček v mozaik evropske demokracije.

-Jana Sotirovska

Evropska poslanka Irena Joveva je v petek, 13. februarja 2026, sodelovala na panelni razpravi EUEC 2026 o prihodnosti širitve Evropske unije, ki je potekala v Talinu. Razprava je bila posvečena vprašanjem širitve Evropske unije, njeni integracijski sposobnosti ter političnim, ekonomskim in varnostnim vidikom prihodnjega vključevanja držav kandidatk. Poleg poslanke so na panelu sodelovali tudi predstavniki evropskih institucij, strokovnjaki in politični odločevalci, razprava pa je bila osredotočena na vprašanje, kako lahko Evropska unija ob sočasnih notranjih reformah ohrani pripravljenost na širitev.

Na vprašanje moderatorke o tem, kako vidi politično razpravo o širitvi znotraj Evropskega parlamenta, je Joveva poudarila, da je tema širitve znova visoko na evropski agendi, kar vidi kot pozitiven premik v primerjavi s prejšnjimi mandati. Ob tem je opozorila, da so razprave v Parlamentu vse bolj zahtevne, saj posamezni politični akterji pomembne evropske teme pogosto uporabljajo za notranjepolitične interese. Kljub temu poudarja, da je širitev ponovno postala ena ključnih političnih razprav na ravni Evropske unije.

Glede širšega političnega konteksta je poudarila, da širitev ni zgolj tehničen proces, temveč predvsem politična odločitev. Po njenih besedah so aktualne geopolitične razmere pokazale, da je širitev neposredno povezana z varnostjo evropskega prostora. »Širitev ni samo administrativno vprašanje, ampak vprašanje politične volje in strateške usmeritve Evropske unije. V tem kontekstu je ruska agresija na Ukrajino razblinila iluzije o trajnem miru na naši celini ter temeljito preoblikovala razumevanje evropske varnosti Ob tem je opozorila, da dolgotrajno ohranjanje držav kandidatk v negotovem položaju povečuje nestabilnost in odpira prostor zunanjim vplivom, kar je še posebej vidno v regiji Zahodnega Balkana.

Na vprašanje o pomenu transparentnosti v razpravi o širitvi je pojasnila, da nima v mislih zgolj natančnih finančnih izračunov, temveč tudi potrebo po jasni in razumljivi politični komunikaciji. Po njenem mnenju mora biti širitev vključena v dolgoročno načrtovanje Evropske unije in tudi v razprave o prihodnjem večletnem finančnem okviru, saj to državam kandidatkam in državljanom pošilja jasen signal, da Evropska unija proces jemlje resno.

V nadaljevanju razprave je poudarila pomen notranjih reform Evropske unije. Po njenem mnenju širitev ne bo mogoča brez prilagoditev načinov odločanja, zlasti tam, kjer nacionalni interesi posameznih držav članic blokirajo širši evropski napredek. »Reforme in širitev morajo iti z roko v roki, sicer bo Evropska unija težko učinkovito delovala v novi geopolitični realnosti. Vse je na koncu odvisno od politične volje in od tega, ali je Evropska unija sposobna delovati kot enoten akter.«

V zaključnem delu razprave je naslovila tudi vprašanje stroškov širitve ter izpostavila, da bi morala Evropa več razpravljati o stroških ne-širitve. Po njenem mnenju so politični, varnostni in gospodarski stroški počasnega odločanja lahko višji od stroškov samega širitvenega procesa. »Cena ne-širitve je lahko višja od cene širitve. V današnji geopolitični realnosti Evropska unija ni dovolj konkurenčna, ne v gospodarskem ne v političnem smislu. Stroški prepočasnega ukrepanja, nenehnih vetov ter vzdrževanja »otokov« zunaj Unije bi se zato lahko izkazali za večje od stroškov same širitve

Poleg evroposlanke so na panelu sodelovali še Miriam Kosmehl, višja strokovnjakinja za Vzhodno Evropo pri Bertelsmann Stiftung, Johannes Tralla, novinar Estonske javne radiotelevizije ter Keit Kasemets, državni sekretar v uradu vlade Estonije.

Foto/EP: Christian CREUTZ

Evropska poslanka Irena Joveva se je v sredo, 11. februarja 2026, udeležila plenarne razprave o državnem nasilju v Minneapolisu in načelu pravne države v Združenih državah Amerike, v kateri je poudarila, da taka politika temelji na ustrahovanju in zastraševanju ljudi: “Država, ki ne zna upravljati realnosti, začne upravljati ljudi.”

Racije, streli, umori, strah. Delitev na “naše” in na “problem” – to so bile uvodne besede evropske poslanke, s katerimi je ponazorila aktualne razmere z represivnimi ukrepi oblasti v ZDA, ki jih predstavljajo kot domnevno rešitev za tako imenovano “vprašanje migracij” v Minneapolisu.

Ob tem je opozorila na nevarno logiko Trumpove oblasti, ki najprej določeno skupino ljudi razglasi za grožnjo in problem, nato pa vzpostavi represivni aparat, ki to domnevno nevarnost z vse bolj represivnimi ukrepi vsakodnevno potrjuje in utrjuje z obljubami o vzpostavljanju reda, tudi oziroma predvsem takrat, ko za takšno ravnanje ni utemeljenih razlogov:

“To ni nobena varnost. To je nadzor. To je sila. To je metoda, ki problemov ne rešuje, ker jih potrebuje. To je danes Minneapolis. To je Donald Trump z logiko: če družbo prestrašiš dovolj, bo sprejela vse. Zidove, deportacije, agente, registre, urade. In, glej ga zlomka, to je danes tudi Slovenska “demokratska” stranka SDS z Janezom Janšo na čelu: dragi “naši” Slovenke in Slovenci, naš novi deportacijski urad bo vse rešil, samo dovolite nam priti na oblast.”

Po njenem prepričanju takšna politika ne rešuje problemov in prav tako ne zagotavlja varnosti, predstavlja pa politično strategijo, ki temelji na ustvarjanju občutka izrednih razmer, saj prestrašena družba lažje sprejme ukrepe, ki bi jih v drugačnih okoliščinah zavrnila:

“Kot da zgodovina še nikoli ni pokazala, kam pelje takšno razvrščanje “nezaželenih”. Država, ki ne zna upravljati realnosti, začne upravljati ljudi. In kadar neka politika začne iskati probleme, ki jih lahko spektakularno odstranjuje, to običajno pomeni, da pravih problemov ne zna rešiti.”

V zaključku je spomnila, da so se ponekod volivke in volivci za takšno politiko odločili, tudi pod vplivom strahu, in da posledice danes občutijo neposredno, recimo v Minneapolisu. Evropa in kmalu predvsem Slovenija pa imata, kot je poudarila, (še vedno) možnost odločiti odgovorno in predvsem svobodno.

Ozadje:

V luči državnega nasilja, ki je pretreslo Minneapolis, glavno mesto zvezne države Minnesota, in je sprožilo val protestov po tem, ko je agent ameriške Službe za priseljevanje in carine (ICE) med zvezno operacijo ubil 37-letno žensko, je slovensko javnost razburila še izjava poslanca SDS Žana Mahniča. Ta je napovedal, da bi po vzoru ZDA v primeru prihoda na oblast ustanovil poseben urad za deportacije. S takšno retoriko SDS namerno deli družbo, umetno ustvarja strah kot politično orodje in skuša v slovenski politični prostor prenesti prakse, ki jih uveljavlja ameriški predsednik Donald Trump.

FOTO: EP/Laurie DIEFFEMBACQ

Evropska poslanka Irena Joveva se je v sredo, 11. februarja 2026, udeležila plenarne razprave o strategiji Evropske unije za boj proti revščini. V svojem nastopu je opozorila, da razprava o revščini odpira temeljno vprašanje o pravični porazdelitvi bremen in odgovornosti do tistih, ki živijo na robu družbe.

Uvodoma je spomnila, da so bile politike skozi zgodovino pogosto orodje družbenega razdvajanja. ‘’Največkrat po rasi ali veri, vedno po isti logiki, mi proti njim. Bogati in revni. Nas proti vas,’’ je dejala.

Opozorila je, da danes nepredstavljivo bogati posamezniki marsikje narekujejo državne, celo svetovne politike. ”Saj veste, navezava Musk Trump, na primer. Motiv je jasen, zaščita lastnih interesov in dobička. Na račun vas,’’ je bila neposredna.

”Zato je ta strategija boja proti revščini ključna. Jasno začrta smernice zmanjšanja otroške revščine, zahteva ustrezno socialno zaščito, žal mora zahtevati celo dostop do osnovnih dobrin, kot sta hrana in voda.”

V nadaljevanju je sicer pozdravila zahtevo po direktivi o dostojnem minimalnem dohodku, a v isti sapi opozorila, da v strategiji manjka pravična obdavčitev visokega premoženja. ”S tem najbogatejši ne bi živeli slabše, najranljivejšim pa bi se življenje neprimerljivo izboljšalo,” je še dodala.

V sklepnem delu nagovora je poudarila, da bo pozorno spremljala pripravo akcijskega načrta, ki bo pokazal, ali so zaveze o enakosti podprte s konkretnimi ukrepi. ”Dovolj je politike za “vas”. Čas je, da začnete delati tudi za “nas”.”

Foto/EP: Philippe BUISSIN

Evropska poslanka Irena Joveva se je v torek, 10. februarja 2026, udeležila plenarne razprave glede predstavitve akcijskega načrta proti spletnemu ustrahovanju. “Zato se vprašajmo iskreno: koga pravzaprav ščitimo – tehnološke velikane ali naše otroke,” je opozorila v svojem nagovoru.

Uvodoma je poudarila, da največje nevarnosti danes niso več omejene zgolj na ulico: “Danes jih nosimo kar sami, v žepu, kolegice in kolegi. Mi temu še vedno pravimo online svet. Mladi mu pravijo življenje.”

Ob tem je opozorila, da spletno nasilje ni nekaj minljivega, pač pa je neprestano prisotno, zaradi česar lahko nastane nepopravljiva škoda v življenjih ljudi, predvsem mladih:

“Zato spletno nasilje ni samo nek konflikt, ki pride in gre. Mine, ko zapreš vrata. Ne mine. Telefon je vedno tukaj in z njim na tisoče glasov, ki 24 ur na dan ponavljajo: nisi dovolj dober. Nisi dovolj dobra.”

Nadalje je v ospredje postavila temeljno vprašanje, komu je v resnici namenjena zaščita – tehnološkim velikanom ali otrokom. Dodala je, da nezmožnost ustvarjanja varnega digitalnega okolja za najmlajše kaže na globok sistemski neuspeh politike in širše skupnosti.

V zaključku je pozdravila načrt Komisije za boj proti spletnemu nasilju, a v isti sapi poudarila, da kompromisov na tem mestu ne sme biti, saj splet ne sme postati prostor, kjer otroci odrastejo hitreje zaradi prepočasnih ukrepov odraslih:

Nekateri namreč ne boste verjeli ali razumeli, toda svoboda govora ni svoboda poniževanja.Anonimnost pa ni dovoljenje za krutost.”

FOTO: EP/Mathieu CUGNOT

Včasih demokracije ne rušijo tanki. Včasih je dovolj imeti oder, mikrofon in dovolj glasen aplavz. Za propagando.

Danes praznujemo. Na Prešernov dan običajno govorimo o identiteti. Jeziku. Kdo smo, zakaj smo. A ravno ta teden smo lahko precej jasno videli še nekaj: tudi demokracija ima svojo identiteto. Svoj jezik. Ki ga začne izgubljati takrat, ko postanejo glasnejši tisti, ki bi najraje vrnili politiko v čase, ko pravil ni določala pravna država, ampak moč.

“Samo še en evropski obisk. Samo še ena evropska ofenziva. Klasični napadi, klasični prepiri, klasičen predvolilni teden.”

A res?

Začnimo pri evropskih komisarjih. Ta teden sta dva sodelovala na tiskovni konferenci ob boku kandidata v nacionalni kampanji (za katerega – mimogrede – upam, da bo ostal tam, kjer tudi trenutno je: “veliki vodja” opozicije).

Ni problem v tem, da se ljudje pogovarjajo. Ali pridejo na obisk v Slovenijo. Dobrodošli! Tudi Marta Kos je prišla, pa ni sodelovala na novinarski konferenci naše politične skupine Renew Europe. Z razlogom. Reče se mu spoštovanje pravil.

Nimamo se kaj spraševati, ali neliberalni projekti obstajajo, ker obstajajo že dolgo. Se pa moramo vprašati, kako je mogoče, da jih politična sredina – četudi konzervativna – začne normalizirati, ker je kratkoročno udobneje kot jih odločno zavrniti.

Nadaljujmo pri delovnem zajtrku, na katerega je predsednik vlade Republike Slovenije povabil vse tisti hip v njej prisotne komisarje in vodje političnih skupin. Vseh. Dogodka se ni udeležil zgolj eden. Uganete, kdo?

Ni težko. Manfred Weber. Vodja največje skupine v Evropskem parlamentu, Evropske ljudske stranke (EPP). Tisti, torej, ki glasno komentira razmere v eni državi z enega odra, celo z manipulativno prirejenimi grafi (!!!), o vabilu na zajtrk premiera te iste države reče, da je “osupel”, češ, nisem prišel podpret Roberta Goloba, temveč Janeza Janšo. Lol.

Kolega Manfred: ni šlo za iskanje podpore. Tvoja bi me v vsakem primeru resno zaskrbela. Šlo je za vabilo k neposrednemu pogovoru. V politiki je enostavno izrekati sodbe – še najenostavneje pavšalne – ob boku zaveznikov. Bistveno težje jih je povedati tistim, na katere se nanašajo. Če verjameš svojim besedam, jih poveš tudi za isto mizo, kolega.

Po zadnjih parlamentarnih volitvah nismo dobili “herojske” revolucije, dobili smo “dolgočasno” sanacijo. Ni spektakel, ker popravljanje škode za nekom nikoli ni. (Tudi zaradi tega) marsikaj v državi ni popolno. Ne relativiziram stisk, občutka razočaranja in legitimnih pričakovanj, da ne bo nesporazuma. Je pa razlika, ali probleme rešuješ ali jih uporabljaš kot gorivo za stalni konflikt. Prvo vodi v izboljšave, drugo praviloma v takšno državo, ki smo ji pred štirimi leti rekli “ne”. Gospodarstvo in družba v takem okolju dolgoročno plačata najvišjo ceno. Verjemite.

Na drugi strani namreč gledamo učbeniški politični model: najprej ustvariš občutek izrednih razmer. Potem pa, če dovolj dolgo ponavljaš, da je vse pokvarjeno, ljudje prenehajo razlikovati med dokazanim in izrečenim. Resnica postane stvar glasnosti.

Tako danes ni naključje, da se vtis razpada države ustvarja brez realnih kazalnikov, a z veliko decibeli. Namen ni prepričati, namen je utruditi. Utrujen volivec ne išče resnice. Išče konec konflikta. In to je trenutek, ko demokracija postane ranljiva.

V ta okvir sodi tudi fascinacija nekaterih v največji opozicijski stranki z ameriškimi migracijskimi racijami in idejo, da bi “red” uvažali z deportacijskima avtobusoma. Ne gre za resno varnostno politiko, pač pa demagoško politično predstavo. Več uniform, več strahu, več dramatičnih podob … manj razprave o dejanskih rešitvah. Cilj ni upravljanje migracij. Cilj je občutek ogroženosti. Ker strah poenostavi realnost, poenostavljena realnost pa potrebuje preproste rešitve – ki to seveda niso.

In tu se vrnemo k Evropski uniji, konkretno Evropskemu parlamentu. Ko sredinske evropske sile začnejo takšno politiko obravnavati kot še eno legitimno variacijo, ne širijo dialoga. Širijo meje sprejemljivega. Ni problem razprava različnih pogledov. Problem je, ko evropski prostor postane kulisa za normalizacijo skrajne strategije.

Zato je morda prav današnji kulturni praznik dober trenutek tudi za ta opomnik: narod ne izgubi identitete naenkrat. Izgublja jo po malem, ko začne verjeti, da so propagandne besede pomembnejše od realnega pomena. Enako velja za demokracijo.

Hvala, kolegice in kolegi iz Renew Europe, za obisk, s katerim ste pokazali, da v politiki ne štejejo največ oder, mikrofoni in dovolj glasen aplavz, temveč – vsebinska odgovornost.

Ob zaključku delovnega obiska predsedstva politične skupine Renew Europe je v Ljubljani,  5. februarja 2026 potekala novinarska konferenca, na kateri so sodelovali predsednik vlade in Gibanja Svoboda Robert Golob, vodja Renew Europe v Evropskem parlamentu Valerie Hayer ter evropska poslanka in podpredsednica Renew Europe Irena Joveva. Govorci so izpostavili pomen obiska za neposreden vpogled v razmere v Sloveniji, vlogo države v Evropski uniji ter skupno zavezanost demokratičnim vrednotam v času naraščajočih političnih skrajnosti.

Evropska poslanka Joveva se je kolegicam in kolegom zahvalila za pripravljenost, da se v neposrednih pogovorih seznanijo z dejanskim stanjem v Sloveniji ter ne nasedajo na manipulacije iz “vzporedne realnosti”, s katero se hranijo nekatere druge stranke in skupine.

“Drugače je, ko prideš in poslušaš in ne nasedaš na spine o tem, kako država razpada. Je pa res, da popravljanje škode za nekom ni nikoli tako spektakularno kot pa povzročanje te škode,” je poudarila in dodala, da je bil obisk pomemben tudi zato, ker se vsi skupaj zavedajo pomena občutljivosti političnega trenutka.

Kot je poudarila, ne gre zgolj za Slovenijo, temveč za Evropsko unijo in širši svet, za obrambo vrednot, na katerih temeljijo odprte in demokratične družbe, ter za jasno in odločno zavračanje normalizacije skrajnosti. Ob tem je sklenila, da tako Gibanje Svoboda z aktualno vlado kot tudi politična skupina Renew Europe v Evropskem parlamentu dokazujeta, da je mogoče voditi politiko, ki temelji na odgovornosti, solidarnosti in trdni zavezanosti evropskim vrednotam.

Poslanka Hayer je izpostavila, da delovni obisk ni zgolj simbolika: ”V času, ko populisti po vsej Evropi delujejo za oslabitev demokratičnih institucij, se Slovenija odlikuje po tem, da je izbrala drugačno pot in dokazala, da ta pot prinaša rezultate. Volitve v Sloveniji naslednji mesec predstavljajo ključen trenutek, da pokažemo evropsko odločenost, da se upremo tej skrajni desničarski politiki.”

Po njenih besedah se je aktualna vlada osredotočila na vladanje in ne na polarizacijo: “Za ljudi, ne proti njim. Izboljšala je socialno zaščito, pospešila napredno zakonodajo, obnovila zaupanje v demokratične institucije in zagotovila odgovorno gospodarsko upravljanje. Javne finance so stabilnejše, reforme na področju zdravstva in socialne politike napredujejo, Slovenija pa je ponovno postala zanesljiv in konstruktiven evropski partner.”

Premier Golob je dejal, da se Slovenija še kako dobro zaveda pomena Evropske unije in evropskih vrednot, ki državam članicam ter politični skupini Renew Europe dajejo skupno identiteto in smer.

“Od prvega dne tega mandata smo se v Svobodi zavzemali za odprto demokratično družbo in svobodno državo. Ker verjamemo, da samo takrat, ko veljajo pravila, enaka za vse, ter spoštljiv dialog med vsemi, kot družba napredujemo in sobivamo na najbolj ustrezen način,” je dodal Golob.

Slovenija je po njegovem mnenju ponosna članica jedrne Evrope, to vlogo pa je okrepila prav z delom levosredinske vlade. Žal pa, je pristavil, ne pravna država ne osebna svoboda nista samoumevni: “Tudi v Evropski uniji, v zahodnem svetu nam kažejo, kako malo je treba, da iz obljub o blagostanju obljub o napredku preidemo v teror proti lastnim državljanom. Slovenija je to že nekoč doživela in kot odgovor na to je vzniknilo tudi Gibanje Svoboda.”

V štirih letih je stranka državo vrnila v normalnost, okrepila zaupanje v demokracijo in pravno državo ter posebno pozornost namenila najšibkejšim. Dodal je še, da so si že ob nastopu mandata jasno zastavili cilje razvoja družbe kot projekt dveh mandatov, zato v naslednjega vstopajo ponosno, suvereno in s pogumom, da mirno in odgovorno dokončajo spremembe, ki so jih začeli.

Obisk predsedstva Renew Europe je ponudil priložnost za poglobljeno izmenjavo mnenj o strateških usmeritvah Evropske unije ter realen vpogled v aktualno stanje v državi. Program je obsegal vrsto pomembnih srečanj predvsem z vodilnimi političnimi predstavniki Slovenije ter evropsko komisarko Marto Kos, pa tudi z nevladniki, med drugim Inštitutom 8. marec, ter s terenskimi obiski, med drugim obiskom Helle Saturnus, enega največjih slovenskih izvoznikov v avtomobilski industriji.

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 3. februarja 2026, skupaj z evropskim poslancem Matjažem Nemcem sodelovala v Delovem podkastu Moč politike, kjer je razprava potekala predvsem o prihajajočem obisku vodstev vseh treh največjih političnih družin v Evropskem parlamentu v Sloveniji. Gostja sta spregovorila tudi o širših političnih razmerjih na evropski ravni ter o vse izrazitejši politični polarizaciji, tako v doma kot v Bruslju.

Uvodoma je Joveva komentirala ostro retoriko vodje skupine S&D in ob tem dejala, da se z opozorili o nevarnem spogledovanju s skrajno desnico strinja. Ob tem je opozorila, da se del Evropske ljudske stranke, kamor sodijo tudi slovenski poslanci SDS in NSi, oddaljuje od zmerne sredine.

“Del ELS je zmerna desnica, ampak tisti del, ki mu pripadajo slovenske kolegice in kolegi, na žalost ni. Dejansko je problem normaliziranje skrajnosti in sploh ne naskrivaj spogledovanje s skrajno desnico,” ter ob tem dodala, da si sama ne želi, da bi se politična razprava vrtela okoli ene osebe, temveč okoli vsebin in politik, saj se večina ljudi po njenem mnenju ne želi vrnitve v čase razgradnje institucij in pritiskov na medije.

V nadaljevanju je spregovorila o namenu in poteku obiska politične skupine Renew Europe v Sloveniji, ki bo kljub strnjenem program vsebinsko usmerjen in osredotočen na razpravo o aktualnih evropskih izzivih ter vlogi Slovenije v Evropski uniji:

Predsedstvo Renew se bo sestalo s predsednikom vlade Robertom Golobom, s predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, s poslanci Gibanja Svoboda in nekaterimi ministri. Pogovori bodo vsebinski in proevropski. Srečali pa se bomo tudi z mladimi in nekaterimi nevladnimi organizacijami. Na uradni obisk bo prišla komisarka za širitev Marta Kos. In isto, kolikor vem, velja tudi za obiska dveh komisarjev iz ELS, ki bosta prišla v sklopu uradnih obiskov, torej nestrankarskih.”

Na vprašanje o pomenu obiska evropskih političnih skupin za nacionalne predvolilne kampanje je Joveva pojasnila, da evropske teme danes niso več oddaljene od vsakdanjega življenja državljanov, kot je morda veljalo še pred kratkim. “Prav zaradi vojne v Ukrajini, razmer na Bližnjem vzhodu, dogajanja v Gazi in širših geopolitičnih pretresov so vprašanja vrednot, demokracije in vladavine prava postala zelo konkretna,” je ocenila.

Glede agende obiska delegacije Evropske ljudske stranke je izrazila prepričanje, da bodo predstavniki SDS poskušali ustvariti vtis zmernosti in odprtosti, čeprav njihova dejanja in glasovanja v Evropskem parlamentu kažejo povsem drugačno sliko.

Na očitke o številu izrednih sej državnega zbora je odgovorila, da gre za šibek argument opozicije:

”Če je to naš največji problem, potem tudi prav. Verjetno pa je razlog v tem, da nimajo konkretnih vsebinskih argumentov, s katerimi bi lahko ves čas nasprotovali aktualni vladi. Na koncu dneva temu pritrjujejo tudi vsi uradni dokumenti, na primer poročila Evropske komisije o stanju vladavine prava v Sloveniji v zadnjih letih v primerjavi s preteklimi obdobji.”

Zelo ostra je bila tudi ob izjavi, da naj bi si vlado Roberta Goloba zapomnili po lažeh, nepotizmu in korupciji. To je označila kot ‘šolski primer politične projekcije’ v smislu prelaganja krivde na druge:

‘’To je kazanje s prstom na druge, v resnici pa so se očitno pozabili pogledati v ogledalo ali pa pozabili na vse, kar se je dogajalo ne toliko dolgo nazaj. Verjamem, da te stvari kupujejo v njihovi volilni bazi in da to praktično počnejo za svoj volilni program.’’

Na vprašanje glede sankcij skupine EPP zoper poslanca Branka Grimsa in Milana Zvera je ocenila, da gre za kaznovanje nelojalnosti. Ob tem je poudarila, da sama ne bi mogla delovati v politični skupini, kjer bi ji nekdo narekoval, kako mora glasovati. Hkrati pa je dodala, da glasovanja slovenskih poslancev EPP jasno kažejo, da ne sodijo v zmerno jedro skupine. “Če se ima EPP za neko zmerno desnico, kar v svojem temelju tudi je, potem ji očitno ni mesta v tej zgodbi,” je dejala in dodala, da je verjetno le vprašanje časa, kdaj se bodo politično prepozicionirali v tiste politične skupine, katere politike tudi zagovarjajo.

V zaključku se je sicer strinjala z novinarjevo tezo, da so tudi slovenski evropski poslanci tako močno polarizirani, kot je polarizirana slovenska notranja politika, vendar je ob tem pojasnila, da sama ne more sodelovati s tistimi, ki imajo diametralno nasprotna stališča glede tem, kot so osnovne človekove pravice, ki se ne bi smele postavljati pod vprašaj v današnjem času. Meni je to res nepojmljivo in jaz nisem kriva, da imajo oni taka stališča, ampak definitivno pa moj obraz nima cene, moje vrednote pa še manj, ali pa moji principi, če hočete,” je dodala, pri čemer je poudarila, da njeno delovanje temelji na resnični želji delati za dobro ljudi in za spoštovanje demokratičnih vrednot, ne pa za politične programe ali zgodovinski revizionizem.

 

Celoten podkast je dostopen na povezavi.

Foto: Marko Feist / Delo

Evropska poslanka Irena Joveva se je v ponedeljek, 2. februarja 2026, udeležila posveta o novo sprejeti Strategiji EU za civilno družbo in večletnem finančnem okviru EU, ki ga je organiziral CNVOS (Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij). Na posvetu so razpravljali o priložnostih in tveganjih, ki jih oba dokumenta prinašata za prihodnost slovenskih nevladnih organizacij. “Stanje je res zaskrbljujoče in po mojih izkušnjah še nikoli ni bilo tako kot je sedaj,” je opozorila Joveva.

Uvodoma je poudarila, da po številnih srečanjih z nevladnimi organizacijami v Bruslju, pa tudi po prejšnjih izkušnjah iz novinarstva in že drugem mandatu v Evropskem parlamentu, še nikoli ni zaznala tako izrazitega političnega pritiska in ‘lova na čarovnice’ proti civilni družbi.

Nadalje je Joveva izrazila skrb, da je desnica, ki ima večino, vzpostavila odbor za nadzor financiranja nevladnih organizacij, kar spremljajo teorije zarote o netransparentnosti in domnevnem vplivu ‘bruseljske elite’, medtem ko se hkrati spregleduje netransparentno delovanje zasebnih interesov, lobistov in korporacij. Po njenem mnenju gre za nevaren razvoj dogodkov, ki ogroža delovanje organizacij v javnem interesu, zato kljub pesimistični oceni poudarja, da je prav zdaj, ob začetku pogajanj o evropskem proračunu, ključno vztrajati, biti glasen in v sodelovanju s civilno družbo zagotoviti ustrezne zaščitne mehanizme ter ohraniti Evropski parlament na pravi strani zgodovine:

“Danes ni najbolj enostavno biti evropski poslanec na pravi strani zgodovine, kar pa ne pomeni, da bomo nehali vztrajati, ravno zato, ker smo na začetku.”

Poslanka je opozorila, da ni zagovornica vse pogostejših združevanj zakonodajnih paketov, ki se v Evropskem parlamentu in EU vse pogosteje predstavljajo pod krinko debirokratizacije, v resnici pa pogosto vodijo v deregulacijo in razvodenitev ključnih zakonov. Sama podpira smiselno zmanjševanje birokracije, vendar poudarja, da trenutna politična večina ta okvir izkorišča za posege, ki so zanjo nerazumljivi – od opuščanja okoljskih standardov do spodkopavanja demokratičnih in varovalnih mehanizmov. Ob tem je izpostavila nujnost močnih zaščitnih mehanizmov ter sodelovanja na državni ravni.

V zaključku je dejala, da je financiranje civilne družbe legitimno in nujno, saj ta brani javni interes ter dodala, da bo ob odločnosti in sodelovanju v prihodnjih proračunskih pogajanjih treba zagotoviti celo več sredstev, pri čemer bo odločilno, kdo bo v prihodnjih mesecih zasedal najvišje politične funkcije:

“Vse je odvisno od politične volje in pomembno je, kdo sedi na vseh teh funkcijah, še posebej najvišjih.”

Na posvetu so poleg evropske poslanke Irene Joveve sodelovali še evropski poslanec Matjaž Nemec, Jure Trbič, generalni sekretar z Ministrstva za javno upravo, Marko Rusjan, generalni sekretar z Ministrstva za kulturo, Petra Cilenšek, vodja pravne službe, CNVOS, Uroš Veber iz Društva Asociacija ter Giada Negri, namestnica generalne sekretarke in direktorica za zagovorništvo in programe, European Civic Forum.