Živjo! Ime mi je Borja Ranzinger, sem študent ekonomije v Rotterdamu, doma iz Velenja, septembra 2025 pa sem imel izjemno priložnost delati študijsko prakso v pisarni Irene Joveve.

Ko sem prvič stopil skozi vrata Evropskega parlamenta, mi je od fascinacije dobesedno “padla čeljust”. Priznam, v naslednjih dveh mesecih, je nisem uspel “pobrati”. Od malega, sem sanjal, da bom nekoč lahko prispeval k družbi, prek dela v evropskih institucijah. Ko sem se, pri sedemnajstih, prijavil na svoje prvo pripravništvo, pri evropski poslanki, se je to, za dva meseca, tudi uresničilo.

V mednarodnih okoljih sem se gibal že prej: srednjo šolo sem začel na slovenski gimnaziji v Celovcu, nadaljeval na programu mednarodne mature v Mariboru, zdaj pa bom v dveh letih opravil triletni znanstveni študij ekonomije in podjetništva v Rotterdamu. Že prej je bilo moje življenje precej pestro. Delo v Evropskem parlamentu, pa je vse skupaj dvignilo na povsem novo raven! Dva meseca sem sedel v sejnih sobah, s poslankami in poslanci, iz vseh članic EU, spoznaval njihove ekipe ter se potapljal v delovanje parlamenta in pisarne evropske poslanke. Ker prihajam iz sveta ekonomije, sem se najraje posvečal proračunskim in gospodarskim odborom ter MFF-ju, sedemletnemu proračunu Evropske unije. Imel sem celo priložnost teden dni pomagati pri glasovanjih v Strasbourgu, kar je bila res nepozabna izkušnja.

A tega bloga ne morem napisati, ne da poudarim, kako izjemna je ekipa Irene Joveve. Želim se jim še enkrat zahvaliti in obenem pripraviti prihodnje pripravnike in pripravnice na toplo, odprto ter zelo sodelovalno delovno okolje, ki ga v pisarni gojijo.

Najprej Žana. Hvala ti, da si me sprejela v Evropski parlament in poskrbela, da sem se hitro počutil, kot doma. Res cenim, da si mi bila celotno pripravništvo vzor in me s premišljenimi nasveti vedno spodbujala k napredku. Oprosti še za vse moje “blond” zdrse, pri katerih si mi prijazno priskočila na pomoč. In najpomembnejše, hvala, da si me naučila uporabljati espresso mašino;).

Rok je pač živa legenda. Hvala za vse pogovore, priporočila in pomoč pri uvajanju, kljub temu da ti dela nikoli ne zmanjka. Tvoj črni humor je stalno dvigoval energijo v pisarni. Zaradi tvojega potrpljenja zdaj veliko bolje razumem delovanje parlamenta, poleg tega si vedno podpiral moje samostojne akcije v ekonomskih odborih. Hvala za svobodo, ki sta mi jo z Žano omogočila, in ker sta mi pokazala, kako učinkovita je lahko ekipa, ki verjame v prave stvari.

Marko je iz ozadja ves čas budno spremljal, da je vse potekalo gladko. Hvala, za vzpodbudne besede, že pred začetkom, in za vse dragocene usmeritve med mojima dvema mesecema v Bruslju. Hvala, da si bil moj angel varuh in mi vedno pomagal na daljavo. V čast mi je bilo sodelovati s teboj in se učiti o PR-ju, komunikaciji in intervjujih. Komaj čakam, da se ujamemo v Ljubljani in se še osebno bolje spoznamo.

Zahvala gre tudi Klemnu in Niki, ki sta me, kot najboljša “soseda”, vsak dan pozdravila z zanimivimi debatami in vročo kavo. Pa seveda tudi njunemu šefu, gospodu Šarcu, za sproščeno energijo in poučne razprave.

Hvala vsem, ker ste bili vedno pripravljeni odgovoriti na moja radovedna in pogosto precej blond vprašanja ter me povabili v ta živahni svet evropske politike.

Irena. Imaš čudovito ekipo in šele zdaj, ko sem vas vse spoznal, razumem, kako ti uspe narediti desetkrat več, kot marsikateremu poslancu. Hvala, da si me pogumno sprejela, kljub moji mladosti, in za vse pogovore, nasvete ter smeh v teh dveh mesecih. Boriš se za pomembne stvari, od tebe sem se naučil ogromno. Zares mi je bilo v čast biti del tvoje poti in hvala, da nikdar nisi name pritiskala s vključitvijo v stranko in sem lahko ostal svoj.

Nasvet za naslednje pripravnike in pripravnice

Na koncu naj dodam še nekaj napotkov, saj verjamem, da bo to bralo kar nekaj bodočih kandidatov.

Najprej držim pesti, da ti uspe priti v Bruselj. Meni je prinesel eno najlepših poglavij življenja in res želim, da bi to doživel vsak, ki si tega želi. A pripravništvo pri Ireni ni ravno običajno. Ne računaj, da boš opravljal/a klasično administrativno delo, kot je to pogosto drugje. Tu imaš zelo malo časa, ogromno priložnosti in dva glavna cilja:

  1. Spoznaj parlament od znotraj, da ugotoviš, kaj te res zanima in kaj želiš doseči.
  2. To znanje uporabi in, s podporo pisarne, svoje ideje tudi uresniči.

Meni je najuspešneje šlo prvo. Že prej sem vedel, da se bom usmeril v MFF in ekonomijo in naučil sem se neizmerno veliko. Z MFF in gospodarskimi odbori imam še kar nekaj neporavnanih računov, zato se nameravam prej ali slej vrniti in dokončati začeto delo;).

Pohvaliti želim še SPC (Slovenski pastoralni center), kjer sem bival. Tam sem spoznal res neverjetne ljudi in priporočam, da razmisliš o tej možnosti bivanja, ko prideš v Bruselj.

(In še bistveno opozorilo, parlament ima vrhunsko savno, ki je odlična rešitev za zimske depresije. Res priporočam!)

Upam, da te bo ta blog motiviral za prijavo za delu v Bruslju. Želim ti ogromno sreče, da prideš v ta čarobni EU mehurček in da bo tvoja izkušnja, vsaj tako izjemna, kot moja. Če imaš še kakšno vprašanje, me seveda lahko kontaktiraš.

Srečno!

-Borja Ranzinger

Evropska poslanka Irena Joveva je v četrtek, 1. januarja 2026, v intervjuju za srbski časopis Danas spregovorila o podpori študentskim protestom v Srbiji, vlogi mladih pri obrambi demokracije, odnosu Evropske unije do Zahodnega Balkana ter o svojih osebnih izkušnjah in pogledih na politiko.

Pojasnila je, da njena podpora študentom ni bila zgolj protokolarna gesta, temveč nagonski odziv na krivico in jasen izraz zavezanosti temeljnim vrednotam, kot so demokracija, pravna država, svoboda izražanja, neodvisne institucije in boj proti korupciji. Pri tem je ocenila, da so protesti neposreden odgovor na globoke sistemske težave v Srbiji, kar po njenem mnenju potrjujejo tako tragični dogodki v Novem Sadu kot tudi dolgotrajen zastoj v približevanju države Evropski uniji. Kot je poudarila, molk v takšnih razmerah ni nevtralen, zato je čutila dolžnost, da javno spregovori v podporo tistim, katerih pravice so ogrožene:

“Zelo preprosto je: vsak, ki deli načela, v katera verjamem, ki kliče po dostojanstvu, svobodi in odgovornosti, bo imel mojo podporo. Moja izbira ne temelji na nobeni znanstveni fantastiki: ali molčiš in se strinjaš ali pa dvigneš glas in ostaneš zvest predvsem sebi.”

V nadaljevanju je posebej izpostavila ključno vlogo mladih pri prihodnosti demokracije v Srbiji in širši regiji. Prepričana je, da brez njihovega aktivnega državljanskega angažmaja mladih demokracija ostaja prazna forma. Prav mladi pa so po njenem mnenju jasno pokazali, da oblast ni trajna in da mora delovati vedno v interesu ljudi. Evropsko unijo je ob tem pozvala k večji doslednosti med besedami in dejanji ter k bolj pogumni in konkretni podpori mladim in civilni družbi tudi zunaj formalnih institucij.

V povezavi s politično krizo v Srbiji je poudarila, da demokracija ne deluje sama od sebe, temveč zahteva stalno in aktivno zaščito državljanov. Opozorila pa je, da izgubljenega zaupanja ni mogoče nadomestiti s pritiski ali zlorabo institucij ter da so poštene in svobodne volitve edina pot k stabilnosti in demokratični prihodnosti.

Dotaknila se je tudi svojega dela v Evropskem parlamentu, kjer je kot enega najpomembnejših dosežkov izpostavila sprejetje Evropskega akta o svobodi medijev. Osebno ji je veliko pomenil tudi trenutek, ko je v plenarni dvorani opozorila na humanitarno tragedijo v Gazi.

Spregovorila je tudi o pomenu in delovanju v večjezičnem okolju, svojem odnosu do slovenščine ter o predsodkih, s katerimi se kot mlada ženska sooča v politiki.

“V politiki bi želela pogosteje iskreno slišati besedo ‘odgovornost’. Ponavljam, iskreno. Najraje pa bi iz uporabe umaknila frazo ‘potrebujemo čas’, ker se prepogosto uporablja kot izgovor za odlašanje. Čas sam po sebi ne reši težav, jih pa velikokrat poglobi. Za odgovornost je vedno čas, je pa res, da volje pogosto ni.”

V bolj osebnem tonu je bralcem zaupala, da v kolikor se ne bi odločila za delo v politiki, bi najverjetneje ostala v novinarstvu ali v kakšni drugi obliki javnega delovanja, ter dodala, da ji pri premagovanju dolgih zasedanj v Evropskem parlamentu velikokrat pomaga tudi kava. Ob zaključku je Zahodnemu Balkanu zaželela politiko, usmerjeno v prihodnost in resnične probleme ljudi, bralcem pa položila na srce, naj ne izgubijo svojega glasu, človečnosti in poguma, da spregovorijo tudi takrat, ko bi bilo lažje ostati tiho.

Celoten intervju lahko najdete na naslednji povezavi.

Evropska poslanka Irena Joveva je v sredo, 24. decembra 2025, v avtorskem zapisu za Jeseniške novice z naslovom Kje se končajo stereotipi … in zakaj se ne? objavila razmislek o Jesenicah, v katerem odpira vprašanja razvojnih možnosti ter konkretnih izzivov svojega domačega kraja.

Opozarja, da si mesto zasluži bistveno več od poenostavljenih podob in trdovratnih stereotipov, predvsem pa resen in pošten pogovor o temeljnih težavah, s katerimi se soočajo prebivalke in prebivalci. Med ključnimi izzivi izpostavi stanje v zdravstvu, negotovost industrije, prometne zastoje in stanovanjsko problematiko ter poudari, da gre za osnovne pogoje dostojnega življenja, ki vse pogosteje postajajo razlog za odhajanje mladih.

Kot eno ključnih osnov izpostavi pravico do pitne vode. Spomni, da je ta zapisana v ustavo in da so s posebno evropsko pobudo, ob pomembni podpori politične skupine Renew Europe, katere podpredsednica je, zagotovili, da pitna voda v Evropski uniji ostaja javna dobrina. Prav zato se ji zdi nesprejemljivo, da so na Jesenicah obvestila o prekuhavanju vode in motnje v oskrbi postali del vsakdana. Med njimi izpostavi prodajo Slovenske industrije jekla v večinsko rusko last, ki je regijo pustila brez jasne in dolgoročne razvojne vizije. Ob tem še doda, da cene takšnih odločitev ne plačujejo njihovi snovalci, temveč delavci in lokalna skupnost, ujeti v negotovost.

Dotakne se tudi digitalnih izzivov, ki jih označi za ene največjih sodobnih preizkušenj. Poudari, da mora biti splet varen prostor, zlasti za otroke, vendar opozarja pred rešitvami, ki temeljijo na splošnem nadzoru zasebne komunikacije.

Celoten zapis Irene Joveve je bil objavljen tiskani izdaji Jeseniških novic.

Evropska poslanka Irena Joveva je v ponedeljek, 22. decembra 2025, v avtorskem zapisu v tiskani izdaji časopisa Večer objavila razmislek o tem, zakaj si Evropa ob koncu leta ne sme več privoščiti iluzij o umirjanju sveta. V njem opozarja, da se globalne razmere ne umirjajo, temveč se vse bolj zaostrujejo, Evropska unija pa v takšnem okolju prepogosto deluje reaktivno, namesto da bi nastopila samozavestno in strateško.

Kot osrednji primer takšnega ravnanja Joveva izpostavi dogajanje v Turnberryju, idilični škotski vasici z okoli 150 prebivalci, kjer pa je Evropska unija pod pritiskom administracije Donalda Trumpa pristala na dogovor, ki ji je prinesel konkretno gospodarsko škodo brez kakršnihkoli koristi. Po njeni oceni je kisel, prisiljen nasmeh predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen ob predsedniku ZDA postal simbol nemoči vodenja evropske politike in pomanjkanja pogajalske samozavesti. Trgovinskega sporazuma, ki je razgalil pomanjkanje političnega poguma, ne gre brati zgolj kot osamljen spodrsljaj Unije, temveč kot jasno opozorilo in simptom širšega vzorca, v katerem Evropska unija vse pogosteje reagira na zunanje pritiske, namesto da bi sama oblikovala smer in branila lastne interese.

Joveva nadalje opozarja, da je drugi mandat Donalda Trumpa razgalil tudi globljo, sistematično razgradnjo liberalne demokracije v ZDA. Pravosodje se uporablja kot orožje za politične pregone, mediji postajajo tarča neposrednih napadov, univerze so kaznovane, nasilni skrajneži pa pomiloščeni. Pravo nadomešča gola moč, konflikti interesov postajajo pravilo, institucije, ki so se za delovanje demokratične države gradile stoletja, pa se spreminjajo v kolateralno škodo političnih obračunov. Tako so denar, osebni interesi in lojalnost brezsramno izrinili institucije, pravno državo in solidarnost, posledice pa se ne ustavijo na ameriških mejah, še dodaja Joveva.

Kot še navaja, je Evropa danes tarča političnih, gospodarskih in ideoloških pritiskov, zlasti na področju pravne države, okoljskih standardov in digitalnih pravil. Ti pritiski niso naključni, temveč del širše strategije slabljenja evropskih pravil in vrednot v imenu deregulacije in interesov najmočnejših. Ob tem poudarja, da nevarnost ne prihaja le od zunaj. Enako problematični so notranji zavezniki teh procesov, politične sile znotraj Evropske unije, ki doma sistematično spodkopavajo zaupanje v evropske institucije, relativizirajo pomen demokracije in pravne države ter z navdušenjem prevzemajo retoriko kulturnih vojn.

V zapisu še poudari, da ne gre za spopad držav, temveč za spopad dveh vizij Zahoda, ki ZDA in EU postavlja na nasprotna bregova. Avtoritarne, ki temelji na moči in izključevanju, ter demokratične, ki sloni na človekovih pravicah, pravni državi in mednarodnem pravu. Slednja je evropska, vendar samo, če jo Evropa zna in zmore braniti – tudi pred lastnimi, notranjimi rušitelji.

Joveva zapis sklene s prepričanjem, da Evropska unija ni tako šibka, kot se zdi, ne sme pa popuščati pri izvajanju svojih zakonov, niti jih prilagajati interesom drugih. Evropska unija mora tako ostati interesom svojih državljank in državljanov, saj bo le tako mogoče odbiti zunanje pritiske in notranje kulturne revolucionarje.

Celoten zapis Irene Joveve je bil objavljen v tiskani izdaji časopisa Večer.

 

Evropska poslanka Irena Joveva se je v četrtek, 18. decembra 2025, udeležila plenarne razprave o potrebi po vzpostavitvi evropskega ščita demokracije, v povezavi z algoritmi velikih spletnih platform, tujim vmešavanjem in širjenjem dezinformacij. V razpravi je opozorila na vse izrazitejše zunanje pritiske na demokratične procese v Evropski uniji, tako z vzhoda kot tudi čez Atlantik.

”Kadar so ljudje dobro obveščeni, jim je mogoče zaupati lastno oblast,” je spomnila navzoče na misel iz države, ki danes ravna ravno nasprotno. Ob tem je dodala, da je Evropa pod pritiskom z več strani, saj jo z revizionističnega Vzhoda ogrožajo poskusi spodkopavanja demokracije od znotraj, medtem ko čez Atlantik posluša očitke, da so evropski zakoni domnevno protidemokratični in proti svobodi.

”Tisti, ki nas poskuša poučevati o „pravi demokraciji“, je tisti, ki širi laži, toži svobodni tisk in se igra z demokratičnimi institucijami kot šolski nasilnež … vse to pa počne, medtem ko nas pritiska, naj opustimo prav tista orodja, ki zagotavljajo poštenost naših volitev in neodvisnost našega tiska,” je opozorila na nevarno ironijo takšnih ravnanj.

V tem kontekstu je ocenila, da je Evropski ščit demokracije nujna in hvalevredna pobuda v svetu, ki je do Evrope vse bolj sovražen. Ob tem pa je poudarila, da Unija že razpolaga z močnimi zakonodajnimi okviri, kot sta akt o digitalnih storitvah in akt o svobodi medijev, ter da je ključno predvsem to, da ima Evropska komisija politični pogum za njihovo dosledno uveljavljanje.

Ob zaključku je izpostavila, da je resnična moč Evrope v vladavini prava in v trdnem uveljavljanju demokratičnih standardov, ki jih je sama zgradila. ”Šele takrat bomo izbrali prihodnost, ki jo želimo in ne tisto, ki jo za nas načrtujejo drugi,” je sklenila.

Foto/EP: Mathieu CUGNOT

Evropska poslanka Irena Joveva se je v sredo, 17. decembra 2025, udeležila plenarne razprave o nujno potrebnem boju proti diskriminaciji v EU s horizontalno protidiskriminacijsko direktivo. ”Petnajst let zavlačevanja, petnajst let neenakosti. Petnajst let dolga, ki ga ima EU do svojih ljudi,” je bila glede enega od ključnih zakonodajnih predlogov na tem področju jasna Joveva.

Uvodoma je opozorila na dolgoletno zavlačevanje pri sprejemanju horizontalne direktive ter pojasnila, da Evropska unija s tem že petnajst let ustvarja in ohranja neenakost kot pravno dejstvo. ”Tako dolga blokada ni tehnični  zastoj, je prvovrsten politični absurd,” je dodala.

Kot je nadalje poudarila ne gre za naključje, temveč za zavestno politično odločitev, ki ima zelo konkretne posledice za številne ljudi po vsej Evropi. ”Milijoni ljudi po Evropi ostajajo nezaščiteni pri dostopu do stanovanja, izobraževanja ter blaga in storitev — zgolj zaradi tega, kdo so. To ni naključje, pač pa posledica naših (ne)odločitev.”

Ob tem je zavrnila očitke, da gre za ideološki projekt ali za protekcionizem manjšin in poudarila, da direktiva predstavlja minimum enakosti in osnovni standard varstva človekovih pravic. Posebej kritična je bila do dejstva, da je Evropska komisija februarja letos direktivo skoraj umaknila, kar samo nakazuje, kako hitro so lahko temeljne pravice postavljene pod vprašaj.

Opozorila je tudi na širši politični kontekst, v katerem skrajno desna gibanja, sicer finančno močno podprta, odkrito napadajo enakost in človekove pravice. Pri tem je poudarila, da je bila prav civilna družba tista, ki je ustavila poskus umika direktive, ne pa politična volja institucij. ”In oni so tisti, ki so ustavili umik te direktive. Ne mi ali famozna politična volja. Hierarhija diskriminacije mora pasti. Začetek je jasen: sprejetje te direktive.”

Ob zaključku je dejala, da bo to preizkus verodostojnosti evropskih vrednot, za katere se Evropska unija po lastnih besedah uči že vsaj petnajst let, ter dodala, da je bilo odlašanja dovolj.

Foto/EP:  Christian CREUTZ

Evropska poslanka Irena Joveva se je v sredo, 17. decembra 2025, udeležila plenarne razprave o digitalizaciji, umetni inteligenci in algoritemskem upravljanju na delovnem mestu, v okviru katere je opozorila na vse večji vpliv teh tehnologij na vsakdan delavk in delavcev ter na njihov pomen pri oblikovanju prihodnosti dela v Evropski uniji.

Uvodoma je poudarila, da so algoritmi sicer splošno znan pojem, a za večino ljudi v resnici še vedno ostajajo velika neznanka. ”Niso samo na družbenih omrežjih ali v oglaševanju. Povsod so. V pametnih urah, bankah, šolah in – tudi na delovnem mestu. O teh govorimo danes.”

V nadaljevanju je pojasnila, da uporaba algoritmov sama po sebi sicer ni problematična. ”Lahko izboljšajo delo, povečajo produktivnost in konkurenčnost podjetij – a samo, če so smiselni, pregledni in namenjeni izključno temu, da ljudem delo olajšajo.”

Opozorila pa je, da je realnost pogosto drugačna. Delavci so ocenjevani brez jasnih kriterijev, algoritmi merijo vsako sekundo dela, razporejajo naloge in v nekaterih primerih celo sprožajo sankcije, je pojasnila in dodala, da to ni digitalna inovacija, temveč digitalni nadzor.

Ob tem je poudarila, da morajo algoritmi služiti ljudem in ne obratno, saj pogosto odražajo predvsem interese tistih, ki jih vzpostavijo in uporabljajo.

Zato je opozorila na nujnost jasne in zavezujoče zakonodaje, ki mora zagotoviti, da delavci vedo, kdaj se algoritmi uporabljajo, katere podatke zbirajo ter kako vplivajo na plače, urnike, delovne pogoje in varnost zaposlitve.

Posebno težo je namenila je namenila vprašanju človeškega nadzora ter poudarila, da odločitve o zaposlitvi, odpovedi ali kaznovanju ne smejo biti nikoli povsem avtomatizirane. Opozorila je, da brez takšnih pravil ne izgubljamo le delavskih pravic, temveč tudi zaupanje v digitalno prihodnost.

”Ta pravila ne bi ogrozila konkurenčnosti Evrope. Nasprotno. Njena moč je v tem, da postavlja meje tam, kjer drugi gledajo stran,” je zaključila.

Foto/EP: Christian CREUTZ

Evropska poslanka Irena Joveva se je v torek, 16. decembra 2025, udeležila plenarne razprave pred glasovanjem o evropski državljanski pobudi Moj glas, moja izbira za varen in dostopen splav, v kateri je ostro opozorila na politično sprenevedanje in ignoriranje resničnih posledic odločitev, ki neposredno posegajo v avtonomnost žensk, da o svojem telesu odločajo same.

Uvodoma je kritično nagovorila tiste poslance in poslanke, ki po njenem mnenju razpravo zožujejo na postopke, pristojnosti in ideološke razprave, pri tem pa popolnoma spregledajo konkretne stiske in posledice, ki jih politične odločitve prinašajo ženskam.

Kot je poudarila, obravnavana pobuda nikogar ne sili v nič in nikomur ne jemlje pravic, jih pa širi in krepi. ”Ni normalno, da so v Evropi 21. stoletja pravice žensk pogojene. Odvisne od poštne številke, politične večine ali svetovnega nazora nekoga drugega, po možnosti moškega.”

Ob tem je jasno zavrnila idejo Evrope, v kateri so temeljne pravice privilegij, ter zavrnila poskuse, da se laž predstavlja kot moralna vrednota, nadzor nad ženskami pa kot skrb zanje.

”Pravica do svobodne odločitve o lastnem telesu ni radikalna zahteva. Radikalno je njeno omejevanje. Glas žensk pa tudi ni problem. Problem je strah pred njim. Priznajte. Bodite iskreni. Enkrat za spremembo,” je zaključila.

Foto/EP: Laurie DIEFFEMBACQ

Evropska poslanka Irena Joveva se je v nedeljo, 14. decembra 2025, virtualno udeležila regionalne liberalne konference ‘Quo Vadis, Europa?’ v Skopju, kjer so se zbrali liberalni voditelji iz vse jugovzhodne Evrope, da bi na tem letnem dogodku razpravljali o prihodnosti širitve Evropske unije. “Ne obupajte. Za Evropsko unijo se je vredno boriti … in tudi vi ste vredni Evropske unije,“ je Joveva v svojem sporočilu pozvala gostitelje.

Uvodne besede je namenila Skopju kot glavnemu mestu države, za katero meni, da si zasluži več, kot ji Unija trenutno namenja:

“Zame regija Zahodnega Balkana ni »dosje« v Bruslju. Ni opomba pod črto na koncu dnevnega reda. To so ljudje, ki jih poznam. Ki jih imam rada. Rada imam tudi Evropsko unijo, vendar ta naša Unija danes nima toliko težav s postopki kot pa z zaupanjem. In žal tudi z lastno verodostojnostjo. Preveč obljub. Premalo dejanj. Včasih – prevečkrat – premalo hrbtenice.“

Dotaknila se je tudi situacije v Srbiji in izpostavila boj študentov za demokracijo, pravičnost, za nekaj, kar naj bi bila evropska norma, vendar pa EU prepogosto izbere udobje molka namesto neprijetnost odgovornosti.

“Evropska unija ne more Zahodnemu Balkanu pridigati o pravni državi, medtem ko sama dovoljuje, da se demokracija sistematično uničuje znotraj njenih meja. Enkrat za vselej je torej treba povedati dve stvari. Prvič: ne bomo sprejeli države kandidatke s političnim vodstvom, ki bo jutri pomagalo uničiti EU od znotraj. In drugič, še pomembneje: ne bomo več tolerirali članic, ki to že počnejo.“

V zaključku je opozorila, da bi EU morala takoj uvesti prehodne modele integracije, ki odpirajo vrata sodelovanju, odločanju in gospodarskim koristim za države kandidatke. Ob tem je dodala, da se svoboda in demokracija ne merita po geografski širini ali velikosti BDP ter tako majhne države niso nikoli manj dragocene.

“Evropa 2025 gre lahko le v eno smer. Naprej. In naprej pomeni tudi skozi Skopje. Skozi demokratični Beograd. Če si upamo to reči. Če si upamo to storiti. Jaz si. In verjamem, da moramo.“

Evropska poslanka Irena Joveva je v soboto, 13. decembra 2025, prejela nagrado „Vitez poziva“, posvečeno izjemnim posameznikom, ki so s profesionalnim delovanjem, moralno trdnostjo in osebnim zgledom postali nosilci najvišjih civilizacijskih vrednot. Letošnja nagrada je bila prvič po devetnajstih letih podeljena na Trgu republike v Beogradu, Joveva pa se je dogodka udeležila virtualno: “Biti ‘Vitez poziva’ zame ni le naziv, temveč velika čast in še večja odgovornost.”

Uvodoma je jasno izrazila prepričanje, da javne institucije niso zasebna lastnina političnih direktorjev, da kultura ni marioneta oblasti ter da svoboda ni razkošje, temveč meja, onkraj katere se začne avtoritarizem.

Kot je nadalje dejala, iskreno verjame v evropske vrednote, prav tako pa tudi v to, da te iste vrednote živijo tudi v Srbiji:

“Demokracija se ne meri z izjavami pred kamerami, konferencami, rdečimi preprogami v Bruslju, temveč z dejanji. To nagrado sprejemam kot potrditev, da ima boj za pravičnost smisel in da je smiselno biti dosleden tudi takrat, ko je težko, ko si tarča in ko te poskušajo prikazati kot problem samo zato, ker nočeš molčati. Najlažje je molčati, ampak to ni to.”

V zaključku se je še enkrat zahvalila za nagrado, ki jo sprejema tudi kot obvezo, da se bo še močneje zavzemala za prave vrednote, saj je za to skrajni čas.

“Za konec vam želim povedati, da podelitev pred gledališčem ni poraz – daleč od tega. Lahko zaprejo milijon gledališč, milijon stavb, a ne morejo zapreti ideje … lahko prepovejo milijon dvoran, a ne morejo prepovedati svobode, saj se pravičnost ne deli z dovoljenjem uprave in svoboda ni kar tako zaklenjena za nekimi vrati. Resnica je bolj odporna kot vsaka prepoved, verjemite mi.”