Neoprijemljivo ne pomeni neškodljivo

Evropska poslanka Irena Joveva se je v ponedeljek, 5. oktobra 2026, udeležila plenarne razprave na temo psihosocialnih tveganj na delovnem mestu, ter opozorila na vse večji vpliv dolgotrajnega stresa, izgorelosti in drugih posledic neustreznih delovnih pogojev na zdravje zaposlenih: “Psihosocialnih tveganj ne vidimo. Ne moremo se jih dotakniti. Lahko pa zelo dobro vidimo njihove posledice.”

Izpostavila je, da so digitalizacija, umetna inteligenca in algoritemsko upravljanje dodatno spreminjali način dela ter lahko ob neustrezni uporabi povečevali pritisk na zaposlene. Opozorila je predvsem na sisteme, ki so spremljali vsak korak delavcev, določali tempo dela in njihovo vrednost presojali predvsem skozi produktivnost.

Joveva je opozorila, da bi morala tehnologija zaposlenim olajšati delo, ne pa povečevati njihovih negotovosti in stresa:

“Ob vsej tej umetni ‘inteligenci’ namreč prepogosto pozabljamo na osnovo: Zaposleni so ljudje. Ne podatki v algoritmu. In brez teh ljudi so tudi najboljša digitalna orodja ničvredna.”

Nadalje je izpostavila, da varovanje pravic delavcev in zdrava delovna mesta niso ovira za gospodarski razvoj, temveč njegov nujni temelj. Spomnila je, da brez delavk in delavcev ni podjetij, brez zdravih delovnih okolij pa tudi ne dolgoročne produktivnosti.

Opozorila je tudi na pomanjkanje enotnih, posebnih pravil za preprečevanje psihosocialnih tveganj na vseh delovnih mestih v Evropski uniji. Pri tem je navedla oceno Evropske komisije, po kateri je stres, povezan z delom, prispeval k približno polovici vseh izgubljenih delovnih dni v Uniji.

Nagovor je sklenila s pozivom, naj se zaščita zaposlenih ne predstavlja kot ovira konkurenčnosti, saj so bile posledice neukrepanja bistveno širše od neposrednih stroškov za delodajalce:

“Izgubljajo ljudje. Izgubljajo podjetja. Izgublja evropsko gospodarstvo. Zato prenehajte varovanje ljudi predstavljati kot oviro konkurenčnosti. Pravila je ne preprečujejo. Neukrepanje jo.”