Kako ohraniti zanesljive informacije v Evropi, ko se za našo pozornost borijo algoritmi?

Evropska poslanka Irena Joveva je v torek, 29. septembra 2026, sodelovala na konferenci, ki jo je ob 100-letnici Poljskega radia v Bruslju organiziralo Stalno predstavništvo Poljske pri Evropski uniji. V razpravi »Adjust or die? How can the media be relevant for the people in the age of endless scrolling?« je spregovorila o prihodnosti novinarstva v času umetne inteligence, algoritmov in vse večjega vpliva velikih tehnoloških platform ter o tem, kako lahko EU zaščiti neodvisne in javne medije, ob tem pa opozorila: “Kakovostno, neodvisno in zanesljivo novinarstvo še nikoli ni bilo tako pomembno.”

Joveva je uvodoma izpostavila svojo izkušnjo nekdanje novinarke in poudarila, da se je način ustvarjanja, širjenja in spremljanja informacij v zadnjih letih spremenil hitreje, kot bi si lahko predstavljali. Posebej velik premik po njenem mnenju predstavlja razvoj umetne inteligence, ki je v medijski prostor prinesla povsem nove izzive:

“Ko sem bila novinarka, si nisem nikoli predstavljala, da bo to tako eksplodiralo, kot je danes. Še posebej z umetno inteligenco – pred sedmimi leti si tega nihče ni mogel predstavljati.”

Kot problematično je ocenila to, da lahko uporabnik zaradi algoritmičnega prilagajanja hitro ostane v informacijskem mehurčku. Kot primer je navedla prepričanje, da je Zemlja ravna – če uporabnik takšne vsebine išče ali jim namenja pozornost, mu bo algoritem ponujal še več podobnih vsebin:

“Najbolj me skrbi, da je informacij toliko, da jih naši možgani niso več sposobni vseh razumeti. Algoritmi pa v vsakem trenutku zbirajo podatke o vseh nas in vedo, kaj nam ponuditi.”

Prav zato je nadalje izpostavila, da so po njenem mnenju vse pomembnejše vloge profesionalnih in neodvisnih medijev. Ti ostajajotemelj zanesljivih informacij, vendar zaradi algoritmov vse težje dosežejo občinstvo, saj platforme pogosto dajejo prednost poslovnim modelom in angažiranosti uporabnikov.

Joveva je poudarila tudi odgovornost velikih tehnoloških podjetij in družbenih omrežij, saj za kakovost informacij po njenem mnenju ne morejo biti odgovorni le mediji, temveč tudi platforme in tehnološki velikani, ki pomembno oblikujejo naš informacijski prostor.

Opozorila je, da svoboda govora po njenem mnenju ni popolnoma neomejena, predvsem v okolju, kjer imajo posamezniki in institucije z velikim vplivom možnost pomembno oblikovati javni prostor. Zato sta toliko pomembnejši tudi medijska pismenost državljanov ter odgovornost javnih medijev, da zagotavljajo kakovostne, preverjene in neodvisne informacije ter opozorila, da dobra zakonodaja sama po sebi ni dovolj:

“Lahko imamo najboljšo zakonodajo, kar jo lahko imamo, ampak če se ne izvaja, kakovost samega besedila ne pomeni ničesar.”

Prav implementacijo evropske zakonodaje je Joveva videla kot enega ključnih izzivov, saj je izvajanje pravil v veliki meri odvisno od nacionalnih oblasti, ki imajo različne pristope do vprašanja neodvisnosti javnih in drugih medijev:

“Danes je biti odgovoren novinar težje kot kadarkoli prej.”

Poslanka je zaključila z mislijo, da mora EU pri urejanju digitalnega prostora nadaljevati z oblikovanjem pravil, ki bodo zagotavljala večjo odgovornost tehnoloških platform in hkrati ustvarjala pogoje, v katerih lahko neodvisni in javni mediji opravljajo svojo demokratično funkcijo.

Osrednje razprave ob 100-letnici Poljskega radia se je Joveva udeležila skupaj z Renate Nikolay, namestnico generalnega direktorja Evropske komisije, Marcinom Lukasikom, ustanoviteljem in izvršnim direktorjem studia PLAC ter ustvarjalcem vsebin in novinarjem ter Marleno Borawsko, direktorico in odgovorno urednico Agencije za produkcijo podkastov Poljskega radia pod moderiranjem Juliussa Kaszynskega, svetovalca uprave Poljskega radia.