Evropska poslanka Irena Joveva je v ponedeljek, 28. septembra 2026, v intervjuju za makedonski časnik Sloboden Pečat opozorila, da dolgotrajni zastoj Severne Makedonije na poti v Evropsko unijo spodkopava zaupanje v evropsko širitveno politiko. Po njenem mnenju dvostranski spori ne bi smeli določati hitrosti pristopnega procesa, vprašanja nacionalne identitete, jezika in zgodovine pa ne bi smela postajati pogoji za članstvo. Ob tem poudarja, da odgovornost za napredek ni le na strani držav kandidatk, temveč tudi na strani Evropske unije.
Joveva je uvodoma izpostavila razočaranje, ki se je v Severni Makedoniji nabiralo skozi leta pristopnega procesa. Država je sprejela zahtevne politične odločitve, med drugim spremembo imena in Prespanski sporazum, vendar pričakovani preboj na poti v EU ni sledil. Po njenem mnenju zato vprašanje, kaj se bo zgodilo po izpolnitvi naslednjega pogoja, ni izraz evroskepticizma, temveč razumljiv odziv na dosedanje izkušnje:
“Zaupanje se ne zahteva, temveč si ga je treba zaslužiti; in to velja za obe strani. Bruselj ne bi smel biti presenečen nad nezaupanjem, ki ga je pomagal ustvariti, Makedonija pa tega nezaupanja ne bi smela spremeniti v trajno gorivo za notranjo politiko.”
V nadaljevanju je opozorila na problem dvostranskih blokad, zlasti v odnosu med Severno Makedonijo in Bolgarijo. Po njenem mnenju težava ni zgolj v tem, da posamezna država članica uporabi pravico veta, temveč tudi v evropskem sistemu, ki ji omogoča, da dvostranski spor prenese v pristopni process, in s tem pogojuje napredek druge države:
“Problem ni samo v tem, da Bolgarija uporablja ali, če se izrazim brez olepševanja, zlorablja pravico veta. Problem je tudi v tem, da ji evropski sistem to dopušča.”
Joveva je opozorila na dejstvo, da bi morala Evropska unija jasno ločiti med legitimnimi zahtevami, povezanimi z reformami, pravno državo in spoštovanjem človekovih pravic, ter dvostranskimi vprašanji, ki posegajo v nacionalno identiteto. Po njenem mnenju pristopni proces ne sme postati prostor, v katerem bi ena država članica odločala o zgodovini, jeziku ali identiteti drugega naroda. Evropska unija lahko in mora zahtevati spoštovanje evropskih vrednot, ne more pa odločati o tem, kdo je neki narod in kako opredeljuje samega sebe:
“Nobena država članica ne bi smela imeti pravice od druge države zahtevati, naj v zameno “za članstvo v EU spremeni lastno identitetno pripoved. Evropska unija narodom ne daje dovoljenja za obstoj. Makedonski jezik ne obstaja zato, ker ga je priznala Bruselj, prav tako Makedonci niso Makedonci zato, ker bi jim to dovolil nekdo v Svetu EU.”
Poslanka je spregovorila tudi o širši prihodnosti evropske širitve. Primer Ukrajine in Moldavije po njenem mnenju kaže, da se lahko pristopni procesi ob ustrezni politični volji premikajo hitro. Podpira postopno vključevanje držav kandidatk v evropske programe, enotni trg in druge oblike sodelovanja že pred polnopravnim članstvom, vendar opozarja, da takšni ukrepi ne smejo postati nadomestilo za dejansko članstvo. Evropska širitev po njenih besedah potrebuje predvsem več doslednosti in manj razkoraka med političnimi obljubami ter konkretnimi odločitvami.
Pri tem ni spregledala niti odgovornosti Severne Makedonije. Poudarila je, da evropske blokade ne morejo biti univerzalni izgovor za vse domače težave. Korupcija, pomanjkljivosti v pravosodju, politični vpliv na institucije in nedosledno izvajanje zakonov ostajajo področja, na katerih so nujne reforme. Te pa niso pomembne zgolj zaradi članstva v EU, temveč predvsem zaradi ljudi, ki si zaslužijo učinkovitejše institucije, pravičnejšo družbo in boljše življenjske razmere.
“Reforme se ne izvajajo za Bruselj, temveč zaradi ljudi, ki si zaslužijo boljše življenje in navsezadnje boljšo državo.”
V zaključku je Joveva opozorila na posledice dolgotrajnega zastoja, ki presegajo položaj ene države. Če evropski proces predolgo ne prinaša oprijemljivih političnih rezultatov, se lahko namesto zaupanja krepijo razočaranje, cinizem in nezaupanje – ne le v Severni Makedoniji, temveč tudi v drugih državah Zahodnega Balkana. Zato po njenem mnenju vprašanje širitve ni zgolj vprašanje prihodnosti držav kandidatk, ampak tudi preizkus verodostojnosti same Evropske unije. Evropska perspektiva namreč ne more ostati zgolj obljuba.
Intervju je v celoti dostopen na naslednji povezavi.
