V torek, 12. aprila 2022, se je evropska poslanka Irena Joveva udeležila razprave v organizaciji Zavoda PIP na Srednji ekonomski šoli in gimnaziji Maribor, kjer je z dijaki spregovorila o medijski pismenosti. Poudarila je, da si Evropska unija prizadeva za krepitev medijske pismenosti ter kritičnega razmišljanja z različnimi inštrumenti, ki so v njeni pristojnosti; med drugim z akcijskim načrtom za podporo okrevanju in preoblikovanju medijskega in avdiovizualnega sektorja, akcijskim načrtom za digitalno izobraževanje 2021-2027 in akcijskim načrtom za evropsko demokracijo.

Joveva je opozorila na pomen in namen medijske pismenosti, ki je vse bolj pomembna zaradi velikega obsega uporabe družbenih omrežij. Z njimi se veča tudi obseg lažnih novic in dezinformacij, prepoznavanja kredibilne informacije pa se žal ne naučimo niti skozi učni proces v šolah:

“Medijska pismenost je nujna veščina, ki jo mora osvojiti vsak posameznik, saj to omogoča kritično presojo in ocenjevanje pridobljenih informacij ter razlikovanja med tem, kaj je res in kaj ne.

Zato poslanka meni, da bi države članice morale posodobiti izobraževalne programe, Evropska unija pa bi morala imeti možnost ukrepanja v primerih, ko bi ugotovila pomanjkljivosti teh. Po njenem prepričanju sta pomembna koraka v pravo smer tudi ustanovitev evropskega izobraževalnega programa in akcijski načrt za digitalno izobraževanje.

Joveva je povedala, da je strah ključno čustvo, kar marsikdo od odgovornih zlorablja. To smo lahko opazili in doživljali med epidemijo, tudi v Sloveniji.

Na pogovoru sta sodelovala še Sonja Merljak Zdovc, ustanoviteljica otroškega časopisa Časoris ter Matija Stepišnik, odgovorni urednik časnika Večer. Merljak Zdovc je spregovorila o pomenu kritične presoje novic in prepoznavanja propagande, pri čemer so skrajnosti dober pokazatelj, da je z novico nekaj narobe. Pozorni moramo biti na preveč lepe in pozitivne novice, pa tudi na zelo negativne.

Stepišnik pa je dejal, da sta zaupanje in verodostojnost osnovna valuta dobrega medija: “Ko medij začne izgubljati verodostojnost, ko ga najdejo na laži ali pa je novico za ceno čim hitrejše objave popačil, zmanipuliral ali slabo preveril, lahko na dolgi rok izgubi vsaj tistega najbolj kritičnega bralca, poslušalca ali gledalca.” Tekma s časom, kateri so podvrženi novinarji in mediji, ki želijo javnosti čim hitreje dostaviti novice, po njegovem mnenju škoduje novinarskemu poslu in zmanjšuje novinarske in uredniške standarde. Kljub temu meni, da v Sloveniji ostaja dovolj medijev, ki stojijo in ostajajo branik novinarske profesionalnosti.

Ob koncu je Joveva dodala, da je pomembno, da se vsak novinar oziroma novinarka zaveda svojega poslanstva, zakaj opravlja svoje delo in predvsem, da deluje v javnem interesu. Vodilo vsakega bi moralo biti, da javnosti zagotavlja preverjene, resnične in realne informacije in ljudem pove stvari takšne, kot so.

Celoten pogovor si lahko ogledate na povezavi TUKAJ.

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.