V sredo, 7. aprila 2021, se je evropska poslanka Irena Joveva udeležila  spletne razprave “Pandemija, mladi in Evropa: kako preprečiti izgubljeno generacijo?” v organizaciji Evropskega parlamentarnega združenja (European Parliamentary Association). V pogovoru so mladi Evropejci največ pozornosti namenili preprečevanju dolgotrajne množične brezposelnosti mladih ter zapolnjevanju vrzeli v zanju, ki bo posledica prekinitve tradicionalnega učnega procesa.

Pandemija mladim zmanjšuje možnosti za izobraževanje in zaposlitev. Vse pogosteje slišimo, da je ‘lock down’ generacija izgubljena generacija. Evroposlanka Joveva se je strinjala z mladimi, da je v tem času resnično težko biti star 20 let. »Biti zaprt, brez pristnih socialnih stikov in se za nameček še izobraževati na daljavo je zagotovo velik zalogaj.« Uvodoma je poudarila, da je področje izobraževanja v pristojnosti držav članic, kar pomeni, da so se države različno soočile z izzivi pandemije. A to ne pomeni, da se na evropski ravni na tem področju ne počne nič.

»Na začetku epidemije, v t. i. prvem valu, ko nismo vedeli veliko o virusu, je bilo edino pravilno, da so se izobraževalne ustanove zaprle. Nihče ni vedel, kako dolgo bo vse to trajalo, kako dolgo bo potrebno šolanje na daljavo ali kakšni bodo učinki tovrstnega poučevanja. Danes vidimo, da imajo evropski izobraževalni sistemi veliko pomanjkljivosti.« Joveva se je strinjala z ugotovitvami, da je pandemija povzročila tudi pomanjkanje razvoja socialnih veščin in povečala psihološke posledice ter neenakosti. »V Parlamentu smo si že pred pandemijo prizadevali za promocijo IT veščin, izobraževanja bolj naravoslovnih ved (znanost, tehnologija, inženirstvo in matematika), prostovoljstva, pripravništva, programov izmenjave … Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota sta odlična primera, ko skušamo premostiti vrzel tradicionalnega šolanja, saj učita o mednarodnih kompetencah, spodbujata praktično delo in odpirata nova obzorja

V razpravi je Joveva izpostavila, da je digitalno izobraževanje ključno, saj predstavlja naložbo v prihodnost in razvoj posameznika in družbe. Komisija, ki je še pred pandemijo pripravljala reformo šolstva in priprave smernic na ravni Unije, je oktobra predstavila Akcijski načrt za digitalno izobraževanje. V skupnem interesu vseh držav članic EU je, da v celoti izkoristijo potencial izobraževanja kot gonilne sile za ustvarjanje delovnih mest, gospodarsko rast in prehod v digitalno gospodarstvo ter za večjo socialno kohezijo, predvsem v luči krize, s katero se še spopadamo.

Sodelujoči so soglašali, da smo se v času pandemije vsi začeli (še bolj) zavedati pomembnosti prostovoljstva. Joveva, ki je bila poročevalka v senci za Evropsko solidarnostno enoto, je dejala, da si v Parlamentu prizadevajo za nadaljnje izboljšanje prostovoljnih možnosti. Novi program Evropske solidarnostne enote bo bolj dostopen, bolj vključujoč, udeležencem bo zagotavljal več varnosti in zaščite, izpostavljeno pa je tudi t. i. spletno prostovoljstvo.

»Nacionalne agencije se lahko sklicujejo na klavzule o višji sili. To jim bo omogočilo, da ocenijo možnost sprejetja dodatnih stroškov do najvišjega zneska nepovratnih sredstev. Omogoča jim tudi preložitev načrtovanih dejavnosti za največ 12 mesecev na projekt. Komisija je zagotovila tudi 100 milijonov evrov za Razpis za digitalno izobraževanje, ki bo podpiral projekte v šolskem izobraževanju, poklicnem izobraževanju in visokem šolstvu. Cilj tega razpisa bo izboljšati spletno učenje, učenje na daljavo in kombinirano učenje – vključno s podporo učiteljem in mentorjem.«

Kljub zahtevnosti obravnavanih tem so mladi razpravo sklenili v optimističnem duhu, predvsem pa so bili veseli možnosti, da so lahko svoje izkušnje in razmišljanja delili z evropskima poslancema. Pogovora se je namreč udeležil tudi mladi evropski poslanec Alexander Bernhuber (EPP) iz Avstrije.

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.