Evropska poslanka Irena Joveva je bila gostja spletne razprave, ki jo je organizirala Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, z naslovom “Dezinformacije med pandemijo v digitalni dobi”. Razprava je tekla o virih dezinformacij, o škodi, ki jo družbi povzročajo dezinformacije, o dosegu tradicionalnih in sodobnih medijev, vlogi družbenih omrežij pri širjenju dezinformacij in o zakonodajnih okvirih ter možnostih, ki jih ima EU pri regulaciji širjenja dezinformacij. Sogovornice v razpravi so bile še evropska poslanka Tanja Fajon, prof. dr. Mojca Matičič iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana ter Janja Božič Marolt, ustanoviteljica in direktorica mednarodnega Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana.

Uvodoma je dr. Matičičeva kot primer dobre prakse informiranja izpostavila klicni center, ki je bil med prvim valom epidemije organiziran s strani študentov zadnjih letnikov medicine: “Dostopnost kredibilnih informacij ter empatičen in razumljiv dialog s klicatelji je bil ključen faktor uspeha projekta.” Da so ljudje lačni kredibilnih informacij, je potrdila tudi Božič Maroltova. Raziskave Mediane so pokazale, da ima slovenska javnost največjo stopnjo zaupanja v javni RTV servis. V nasprotju s prevladujočim vtisom pa Slovenci tudi v veliki večini upoštevamo priporočila ter ukrepe, se ščitimo in nosimo maske.  Fajonova je izpostavila pomen medijske vzgoje in medijske pismenosti ter dejstvo, da zgolj to dvoje ni dovolj: “Ljudje informacije povzemamo s čustvi in ko je lažna informacija enkrat zasidrana v naše možgane, jo je nemogoče izbrisati. Tudi z demantiji in tožbami ne, škoda je že narejena.” 

Irena Joveva je povedala, da Evropski parlament pripravlja akt o digitalnih storitvah ter akcijski načrt za demokracijo. Gre za dva svežnja, ki bosta urejala področje sovražnega govora, večjo preglednost algoritmov ter preglednost vsebin, še posebej sponzoriranih. Poudarila je, da potrebujemo tako samoregulacijo, torej prevzemanje iniciative in odgovornosti spletnih platform za objavljene vsebine, kakor tudi zakonsko regulacijo le-teh. Gre za hojo po tanki meji, a jo bo nekje vseeno treba določiti. Odgovornost politike ni le v sprejemanju zakonov, pač pa tudi v obnašanju in komunikaciji politikov samih. Komunikacija je bila v Sloveniji neprimerna, ljudje so prevečkrat slišali nasprotujoče si informacije in to je doprineslo k teorijam zarote in temu, da so ljudje začeli verjeti vsem drugim namesto tistim, ki so jim podajali kredibilne informacije,” je problematiko v času pandemije povzela poslanka. Pri sovražnem govoru je izpostavila obstoj različnih interpretacij, kaj tak govor sploh je: “O tej definiciji se kregamo tudi v Evropskem parlamentu, saj so tudi tam poslanci, ki na sovražnem govoru gradijo svoje politično sporočilo.” Ker bo pri vsem skupaj na koncu šlo za politični dogovor, ne verjame, da lahko virus infodemije pozdravimo, lahko pa ga zdravimo. Rezultat bo viden, ko bomo združili korake politike z ukrepi upravljalcev spletnih platform.  Hkrati pa bo morala prevladati tudi kritična presoja tako ljudikot tudi medijev. V povezavi s tem Joveva izpostavlja nekritično povzemanje zapisov na Twitterju: Svetovni voditelji ga izkoriščajo za neposredno komunikacijo z državljani, vmes pa ni filtra kritične presoje, na primer novinarjev.”  Temu pritrjuje tudi Božič Maroltova, ki meni, da je neprimerno, da javni medij informativne oddaje začenja z nepreverjenimi informacijami s Twitterja ali da v informativnih oddajah posreduje informacije iz družbenih medijev.

Razpravo je zaključila dr. Matičičeva z razmišljanjem o podobnosti med epidemijo AIDS-a v 80. letih prejšnjega stoletja in pandemijo COVID-19: “Že v začetku 80. let smo točno vedeli, kakšni so načini prenosa virusa. Ni bilo zdravila, ni bilo cepiva, a poznali smo način, kako se izogniti okužbi. Žal se o tem leta in leta ni govorilo, čeprav bi lahko preprečili milijone mrtvih. Bilo je ogromno dezinformacij, teorij zarot, da bolezen ne obstaja in podobno. In še vedno ni cepiva, a to ne predstavlja težave, ker vsi vemo, kako se pred okužbo zavarovati. Tudi zdaj imamo torej možnost, da prilagodimo naše vedenje na način, da se sami varujemo. Bodimo vsi odgovorni, pošteni do sebe in drugih, upoštevajmo zanesljive in preverjene informacije in samo te širimo naprej.”

Celoten pogovor si lahko ogledate TUKAJ.

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja